ŠT. 18 Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 26. OKTOBRA 1995 Nadaljevanje 8. seje občinskega sveta O bifeju v športni dvorani in prometu v mestu Čeprav so po prekinitvi seje občinskega sveta pred tednom dni od 14 točk ostale za obravnavo le štiri točke dnevnega reda, razprava svetnikov ni bila nič manj živahna in krajša. V sredo, 11. oktobra, so občinski svetniki zasedali kar sedem ur, da so dokončali sejo. Kot je bilo pričakovati, so se najdlje zadržali pri obravnavi informacije o izgradnji bistroja v kamniški športni dvorani, ki v zadnjem času precej odmeva v kamniški javnosti. Razveljavljena gradbena dovoljenja V informaciji, ki jo je svetnikom predložil župan Tone Smolnikar, je med drugim rečeno, da je OŠ Frana Albrehta leta 1990 brezplačno prenesla pravico uporabe na takratno Zvezo telesno kulturnih organizacij, medsebojnih razmerij pa s posebno pogodbo še niso uredili. Ko je julija letos Športna zveza z razpisom izbrala najugodnejšega ponudnika za izgradnjo bistroja, ni pridobila soglasja občine za spremembo namembnosti prostora. Zato je občina uvedla zahtevek za obnovo postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na tej podlagi je ministrstvo za okolje in prostor 11.9.1993 razveljavilo odločbo o gradbenem dovoljenju. Športna zveza v svojem komentarju k tej informaciji navaja, da so celotno investicijo vodili zakonito in v skladu s sklepi Športne zveze ter da so bile pristojne službe v občini o teh namerah vseskozi obveščene. Ne pristajajo na trditev v informaciji, da je župan s svojimi strokovnimi sodelavci poskušal razjasniti nastalo situacijo, ker da so ga še pred zapletom, to je 10. 4. 1995, povabili na sejo predsedstva Športne zveze, pa se je ni utegnil udeležiti. Obravnavali so namreč financiranje športa v občini. Po mnenju ŠZ so bile vse prejšnje strukture v občini vsaj posredno seznanjene z gradnjo tega objekta, saj so sprejele rebalans občinskega proračuna za leto 1994, v katerem je bila tudi postavka v višini 3,397.632,85 SIT z obrazložitvijo »investicijsko vzdrževanje športnih objektov in lokal v športni dvorani«. Ta odločitev je bila sprejeta zato, da bi zmanjšali proračunske izdatke za vzdrževanje športnih objektov, saj so se nekateri člani prejšnje skupščine Naslednja, 19. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 9. novembra. Prispevke sprejemamo do četrtka, 2. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 7. novembra. Slovenska pesem na gradu Ostrovica Mednarodna razstava otroških ekslibrisov 5. stran 7, stran BOGATA PONUDBA V MODNI HIŠI, Medvedova 1a (tel. 831-404) - velika izbira ženskih plaščev in jaken - lepi moški suknjiči in hlače - topla oblačila za vaše šolarje in malčke priznanih proizvajalcev JUTRANJKA, SARA, PEPITA... Ugoden družinski nakup na odloženo plačilo (5 čekov) Se priporočamo! zavzemali za to, da bi se športni objekti sami vzdrževali. Županovemu predlogu, da bi ta prostor namenili kaki drugi dejavnosti, ne pa gostinstvu, v Športni zvezi ne nasprotujejo, vendar menijo, da bo težko najti najemnika, ki bi bil pripravljen odšteti taka sredstva, kot bi jih dobili za gostinski lokal, prek katerega naj bi se vložen denar povrnil v 5. do 6. letih. (Nadaljevanje na 2. strani) Guverner OHIA v šoli Stranje Koledarsko leto 1995 je za našo šolo čisto posebno leto. Praznujemo 110. obletnico šole Z osrednjo prireditvijo, ki je bila 26. aprila, smo bili zelo zadovoljni. Ob koncu šolskega leta smo na raznih tekmovanjih, predvsem v znanju, osvojili nekaj pomembnih zmag, tako da je veliko razlogov za zadovoljstvo. Po takih uspehih so nam počitnice hitro minile. Ob pripravi na novo šolsko leto so se v avgustu v šoli oglasile Alenka, Mateja in njuna prijateljica Manca. Vrnile so se s potepanja po Ameriki. Tam v daljnem Ohiu se je pri dekletih in ob posebnem angažiranju gospe Dzein Voinovich porodila misel o sodelovanju med našo O. Š. Stranje in O. H. Perry, šolo v Ohiu. Hitro se je približal 13. oktober, dan, ki je bil izbran za visok obisk in začetek navezave stikov. Srečanje je bilo v zadnjih nekaj dneh večkrat različno zamišljeno. Najprej tako, da bo šolo obiskala le gospa Voinovich ob spremstvu gospe Štefke Kučan. Kot je v razgovoru dejal g. Pust, guvernerjev sekretar, je g. Voinovich izrecno vztrajal, da se obiska v stranj-ski šoli tudi osebno udeleži, kar pa je bilo znano šele zadnji dan pred obiskom. Gospodu Vonovichu smo hvaležni za prisrčen obisk in celo nekaj zgodovinskih resnic, ki nam jih je povedal o zgodovini naše šole. (Stari oče g. Voinovicha je bil doma iz Stranj, kjer je bil cerkveni organist in ob takratnem župniku prvi učitelj v prvi šoli v Stranjah 1885. leta). To je tudi odgovor nekaterim novinarjem, ki različno interpretirajo poreklo g. guvernerja. V Delu na primer je novinar napisal: »Voinovich je bil danes popoldan v Zgornjih Stranjah pri Kamniku, vasi, od koder je bila njegova babica.« Seveda je bila tudi njegova babica kdaj v Stranjah, g. Voinovich pa predvsem omenja svojega deda kot Stranjana in or-ganista v cerkvi. Babica pa naj bi bila Ljubljančanka. Obisk guvernerja s soprogo je bil uraden, goste iz Ohia, ki sta jih spremljali gospa Štefka Kučan in sekretarka ministrstva za šolstvo in šport gospa Teja Valenčič, je najprej pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar s sodelavci. Po prisrčnem krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci in njihove mentorice z gospo Nado Pavšin, citrarko, smo si ogledali šolo. Žal nam je bilo, ker gostom zaradi zamude v programu nismo imeli dovolj časa, da bi kaj več povedali o šoli, učencih, učiteljih in naših načrtih. V lepo urejeni zbornici je bil ob domači potici naših kuharic razgovor sproščen in prijeten. Čas je bil sploh stalni priga-njalec in potem, ko nam je soproga Voinovich izročila pisma učencev iz Ohia, sta guverner in soproga že odbrzela proti Ljubljani. V zbornici smo še nekaj časa posedeli učitelji, župan s sodelavci in gospa Štefka Kučan ter gospa Teja Valenčič. Pogovor je potekal v glavnem o vtisih, ki sta jih zapustila simpatična Američana, in o čem drugem kot o šoli ter o bodoči šolski zakonodaji. Ko pa je stekla beseda še o medsebojnih odnosih v današnjem času, je gospa Štefka Kučan nanizala kar nekaj lepih misli. Prepričan sem, da bomo učenci in delavci šole kar se da hitro navezali stike z vrstniki v Ohiu in tako osmislili visok obisk ter vsestranski interes. JANEZ ANDREJAŠIČ Fuiim 6, Kamnik -sr 832-994 9.00-12.00 U 15.30-19.00 ubla 2.00-13.00 JEANS CLUB jenu, Rftlačtfa za pmli ča» U B€Č bdtvak minu timm, puaMeiMj« (R wkm \f4vtyi h lUUUd BOGATA PONUDBA, ZMERNE CEHE, MOŽHOST PUČIU NA VEČ ČEKOV, LASTNO PARKSR1ŠČE »MRTVI ŽIVE ŽIVETI UČE«, je zapisano na oboku spomenika žrtvam 1. svetovne vojne na Žalah. Na njem je vklesanih 60 imen kamniških fantov, ki so v letih 1914-1918 padli na frontah takratne Avstroogrske. Smo se res že kaj naučili? (fe) Meščanska korporacija za vrnitev premoženja Na prvem podopustniškem sestanku gospodarskega odbora Meščanske korporacije Kamnik, ki je bil v ponedeljek, 19. oktobra, so pregledali storjeno delo in začrtali dejavnost za naprej. Delo z zbiranjem in obdelavo potrebne dokumentacije je potekalo kljub dopustom bolj ali manj v skladu z načrtom; ki predvideva, da bodo še v letošnjem letu vloženi vsi zahtevki za vrnitev nacionaliziranega premoženja (zakonski rok je 4. februar 1996). Tako je že zbrana vsa potrebna dokumentacija za vrnitev premoženja od denacionalizacijskih zavezancev (Kozorog, Kalcit, Sklad gozdov in kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, Odško- dninski sklad, Planinska zveza Slovenije in Družba Velika planina, zaklad narave). Zahtevki bodo v kratkem vloženi pri pristojnih organih. Precej pri koncu je tudi zbiranje in obdelava dokumentacije za druge denacio-nalizacijske zavezance (Kočna, Alprem, Eta, Svilanit, Komunalno podjetje), tako da bodo vložitve zagotovo pravočasne. Druga stvar je zbiranje sredstev za vodenje postopkov. Zato bodo vsi denacionaliziacijski upravičenci dobili pogodbe in položnice za vplačilo na skupščini dogovorjenega zneska, ki ga je načelno potrebno vplačati do konca letošnjega leta oziroma se posebej dogovoriti za zadnji rok plačila. B. POLLAK AHACIC Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 gorenje AKCIJSKA PRODAJA!! * sušilci perila 37.900 SIT * barvni TV Gorenje že od 45.000 SIT dalje * pralni stroji Gorenje že od 47.000 SIT dalje 20% popust ob nakupu hladilnika ali zamrzovalne skrinje Ugodno: likalniki, sesalci, multipraktiki, štedilniki, pomivalni stroji... Na zalogi celoten program Gorenje! Po ugodni ceni tudi štedilniki na trda goriva! Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE! Z KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 26. OKTOBRA 1995 O bifeju v športni dvorani in prometu v mestu (Nadaljevanje s 1. strani) Miha Novak: Ni bilo nobenega novoletnega darila Miha Novak, svetnik in bivši predsednik izvršnega sveta, je svetnikom predložil nekaj dokumentov, s katerimi spodbija nekatere navedbe v informaciji občinske uprave, po katerih naj bi sedanje občinsko vodstvo ne bilo seznanjeno z gradnjo do objave javnega razpisa, da pa je prejšnja skupščina v lanskem proračunu Športni zvezi namenila denar celo za bife in pa da je izvršni svet to storil samovoljno in denar za bife nakazal kot novoletno darilo ob zaključku svojega mandata. Miha Novak je navedel podatek, da je Športna zveza konec decembra lani poslala občini podatke za finančni načrt ŠZ za leto 1995, iz katerih je razvidno, da je ŠZ v letu 1994 predvidevala iz lastnih sredstev (6,560.000 SIT) preureditev dela galerije športne dvorane v bistro, medtem ko v ta namen ni predvidevala nobenih sredstev iz občinskega proračuna. Ker tega dokumenta v občinski upravi niso želeli posredovati, Novak meni, da je šlo za zavestno prikrivanje. Miha Novak je tudi poudaril, da je zadnje dni lanskega leta uresničil le veljavne sklepe skupščine glede na rebalans proračuna za leto 1994, ki je določal za investicijsko vzdrževanje športnih objektov namesto prvotnih 887.000 SIT za te namene 7,074.600 SIT. Glede izdaje gradbenega dovoljenja pa je Novak dejal, da je upravna enota izdala to dovoljenje na osnovi stališča, da v tem primeru ne gre za bistvene spremembe obstoječega objekta, ker se namembnost spremeni le na 35m površine. Občinskemu svetu je Novak predlagal, naj v sklepih ugotovi, da je vodstvo občine razpolagalo z informacijo o namerah ŠZ in ni ukrepalo in da je izvršni svet ravnal v skladu z veljavnim odlokom o proračunu občine za leto 1994 ter da je športna dvorana v vseh sprejetih dokumentih opredeljena kot večnamenski objekt, kar določa njegovo širšo namembnost. To je pogojevalo tudi izdajo ustreznega gradbenega dovoljenja. V obširni razpravi smo slišali razloge za in proti gradnji bistroja. Demitrij Perčič je v imenu LDS podprl sklepe, ki jih je predlagal Miha Novak. Predstavnik ŠZ Bremšak je menil, da je ŠZ zakoniti lastnik športne dvorane in da se ŠZ mora tržno obnašati, če hoče priti do denarja za vzdrževanje. Župan Tone Smolnikar je poudaril, da nikakor ne gre za spor med njim in Novakom. Gre le za osnovno dejstvo, da v tej dvorani bifeja ne more biti, ker gre za večnamensko športno dvorano. Dejal je, da s tem soglaša kar 90% kamniških športnikov.To bi bil po njegovem prvi korak k lastninjenju tega objekta. Vprašal je, če ga želimo izgubiti, kot smo izgubili kamniško kegljišče. Dejal je tudi, da bodo sklicali posvet kamniških športnikov, ki naj povedo, kaj se v kamniškem športu dogaja. Tone Hočevar je odločno nasprotoval gradnji bifeja in predlagal, naj župan preveri vse prenose lastništva občinskih objektov od leta 1990 naprej. Z njim je soglašal tudi Pavel Ocepek, ki je predlagal, naj občinski svet zahteva, da ŠZ vrne protipravno pridobljena sredstva, ki naj se namenijo za gradnjo športnih igrišč pri OŠ Frana Albrehta. Po mnenju Miha Prosena športa v kamniški občini ne moremo reševati s pomočjo alkohola. Stane Zarnik, svetnik in predsednik Športne zveze, je menil, da je župan s sklicem tiskovne konference v času, ko so bili vsi, ki so v zadevo vključeni, na dopustu, vplival na oblikovanje javnega mnenja in manipuliranje s starši. Dejal je, da novi zakon o društvih omogoča gospodarsko dejavnost in da so bili v predsedstvu ŠZ pri odločitvi soglasni. Lastnik objekta pa je nesporno Športna zveza. Rudi Meršak je zelo kritično ocenil delo Športne zveze in dejal, da je to lobi LDS. Menil je tudi, da je v strokovni službi preveč zaposlenih v primerjavi z Domžalami in da se z denarjem posluje preveč po domače (dvojna višina najemnin za dvorano). Dejal je, da če bo župan ugotovil, da je šlo za nenamensko porabo denarja, naj ŠZ takoj ustavi financiranje iz proračuna. Po njegovem nekateri kamniški vrhunski športniki (Matjaž Kladnik, Nives Sitar) nimajo možnosti uporabe telovadnice. Po več odmorih in posvetih so svetniki sprejeli večino Novakovih predlogov. Ugotovili so, da je občinska uprava razpolagala z informacijo o nameravanih investicijah ŠZ v letu 1995, vendar ne z nameravano gradnjo gostinskega objekta. Izvršni svet je v tem primeru ravnal v skladu z veljavnim odlokom o proračunu občine za leto 1994 in svojimi pooblastili. Športna dvorana je v vseh dokumentih opredeljena kot večnamenski športni objekt, kar določa njegovo širšo namembnost, na osnovi česar je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje. Občinski svet je tudi sklenil, naj župan preveri vse prenose lastnine občine in ugotovi njihovo pravilnost in zakonitost. Prav tako naj župan pri pripravi osnutka proračuna za leto 1996 upošteva razpravo na seji občinskega sveta o tej zadevi. Občinska uprava pa je v sodelovanju s strokovno službo ŠZ dolžna pripraviti predlog o organiziranosti športne dejavnosti in gospodarjenju s športnimi objekti v občini. Program urejanja prometa v mestu Ker so svetniki ob sprejetju odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik zadolžili občinsko upravo, je ta pripravila program realizacije 4. variante prometne študije iz leta 1987, ki je med drugim predvidela tudi zaprtje Šutne za motorni promet. Poleg tega predvideva preureditev več ulic (Šutne od Usnjarske do Šolske, križišča Tu-njiške in Medvedove, Kolodvorske ulice itd.), izgradnjo okrog 120 novih parkirnih mest in še nekaj rešitev. Od tega programa je bila doslej uresničena sema-forizacija križišča Šolske ulice z obvoznico, preureditev dela Šutne in dvosmerni dovoz s poti na Poljane na parkirišče pri Samostanu. Zaradi sprememb urbanistične dokumentacije v mestnem jedru in nekaterih ostalih razlogov je potrebna razširitev programa 4. variante. Letos je potrebna dopolnitev tega programa zlasti zaradi spremembe namembnosti in rabe prostora Utoka in Alprema ter zaradi urejanja Cankarjeve ceste, križišča Ljubljanske s Kranjsko in območja ob železniški progi od KIK-a do križišča železnice z Podgorsko cesto. Elaborat za ta dela bo terjal okrog 3 milijone SIT. Prihodnje leto pa bo prišla na vrsto rekonstrukcija križišča pri Korobaču, semafor na križišču Cankarjeve ceste z obvoznico, obnova železnega mostu z ureditvijo križišča Maistrove ulice z obvoznico ter dokončanje Usnjarske do Šolske ulice za dvosmerni promet. Pavel Ocepek je predlagal, naj bi se sklepi s te seje nanašali na prometno ureditev v celotni občini. Vinko Ovijač je ta predlog podprl, saj imamo, kot je dejal, v občini vrsto regionalnih cest in mostov, ki se podirajo. V Kamniku pa naj bi, kot je med drugim predlagal Milan Winschnu-rer, za regionalno proglasili tudi zahodno obvoznico, ki je še ni. Pri sprejemanju sklepov so se svetniki omejili, kot je to predvidela ta točka, na ureditev prometa v mestnem jedru. Občinska uprava mora pripraviti dopolnjeno projektno nalogo, ki bo nakazala končno ureditev mestnega prometa, tehnične rešitve, postopnost izvedbe in oceno stroškov. Sprejeli so tudi predlog programa prometne ureditve v mestu za leto 1995. Za uresničitev programov bodo zagotovili sredstva v občinskem proračunu in v skladu stavbnih zemljišč. Občinska uprava je zadolžena, da na podlagi elaborata predloži občinskemu svetu program in predlog dopolnitev prostorskih aktov. Občinski svet predlaga Ministrstvu za promet in zveze, da v proračunu za prihodnje leto nameni del denarja za realizacijo prometne ureditve v mestu Kamnik in zahodne obvoznice regionalne ceste. Za financiranje dopolnitve prometno tehničnega elaborata bodo iz proračunske rezerve ne-menili 1,5 milijona SIT. Ker so po ugotovitvi komisije za mandatna vprašanja nastopili razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta, je občinski svet sklenil, da preneha mandat svetnika Mihu Novaku, ki je bil imenovan za načelnika upravne enote, in Bojanu Mlakarju, ki je bil imenovan za načelnika Oddelka za okolje in prostor občine Kamnik. Predlog za prenehanje mandata za svetnico Biserko Močnik pa je komisija umaknila, ker imenovana še nima veljavne odločbe o razporeditvi. Razlog za razrešitev bo nastopil, ko bo župan sprejel sistemizacijo in na podlagi te izdal odločbo o sklenitvi delovnega razmerja v občinski upravi. V skladu s poslovnikom, ki so ga na tej seji prvič uporabili, so svetniki na koncu seje postavili več pisnih vprašanj in pobud, o katerih bomo poročali, ko bodo znani tudi odgovori. FRANC SVETEL! Kamniški bolničarji najboljši v prvi pomoči Najboljše ekipe amaterskih bolničarjev iz vseh regij Slovenije so se zbrale na državnem tekmovanju 4. oktobra 1995 na Igu pri Ljubljani. Po regijskem tekmovanju 23. septembra smo kamniški bolničarji še naprej pridno vadili, kako pravilno in v čim krajšem času oskrbeti ponesrečence. To vljali mladi, večina iz vrst skavtov: vodja ekipe Erika Klemene, Judita Letnar, Mojca Omerzu, Mojca Pavič, Špela Sušnik in Primož Trunk. Ena od osnovnih dolžnosti skavtov je pomoč bližnjemu, zato smo se skavti pred tremi leti radi odzvali povabilu Rdečega križa, se usposobili in pristopili h ka- Zmagovalna ekipa s častnimi gosti. mniškim ekipam bolničarjev. Po oskrbi poškodovancev na vseh štirih postajah smo se prepoteni in nekoliko utrujeni zbrali na zbornem mestu. Tam so nas pozdravili pomembni gostje tega tekmovanja, nakar je sledila razglasitev rezultatov. Rezultate so brali od enajstega mesta navzgor. Naše ekipe niso in niso poklicali. Po razglasitvi 2. mesta, ki ga je zasedla ekipa iz Zreč, pa smo že vedeli za rezultat in od veselja kar skakali. Seveda smo si zmagovalni pokal zaslužili vsi skupaj, z našimi učitelji na čelu: dr. Aleksandrom Dopiiharjem, dr. Janezom Podobnikom in med. sestro Jožico Lužar. Sledile so čestitke vseh visokih gostov in so-tekmovalcev, nasmeh ob slikanju in vesela pot domov. Dobro nam je šlo od rok in junija prihodnje leto odhajamo na evropsko tekmovanje, ki bo na Madžarskem. Kamni-čani, držite pesti, da nam bo tudi tam šlo dobro od rok! Da se nam od treme ne bodo zmešali povoji in strgale delovne rokavice. ŠPELA SUŠNIK je bilo nujno potrebno, saj nam je na regijskem tekmovanju večkrat zmanjkalo časa za prenos poškodovancev (z nosili) do primernega mesta in tako do zaključka nuđenja prve pomoči. Sodniki pa so za take primere odbili kar veliko točk. Tudi tokrat je simulirane nesreče povzročil potres. Ponesrečenci so bili hudo poškodovani. Poglavitna sprememba pa je bila, da so bile poškodbe ponesrečencev na predhodnem regijskem tekmovanju podane s skico in besedilom na listih, ki so ponesrečencem viseli okoli vratu, zdaj na državnem tekmovanju pa so bile poškodbe maskirane, zato je bil pristop k ponesrečencu realnejši in težji, saj si moral naravo poškodbe ugotoviti sam. Med sodniki in tekmovalci je bilo čutiti nekaj napetosti, ki pa smo jo v naši ekipi pregnali z dobro voljo. Kamniško ekipo amaterskih bolničarjev smo šesta- Razstava poslikane keramike V nedeljo, 22. oktobra, ob 11. uri so v Marijinem kulturnem domu na Selih odprli razstavo poslikane keramike avtorice Vlaste Demšar iz Kranja. Njeni največji odliki sta izvirnost in posebnost, zato bo ogled njenih del prav gotovo zanimiv in prijeten. Zlasti zanimivi motivi in intenzivne barve najbolj privlačijo obiskovalce. Njeni barvni odtenki so močni in iz vaz diha čustvena povezanost z naravo. Razstava bo na ogled do 29. oktobra. V.MEJAČ Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih Združenje borcev in udeležencev NOB občine Kamnik vabi vse občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo žalnih slovesnosti, ki bodo v občini Kamnik, po naslednjem sporedu: v četrtek, 26. oktobra 1995 - Novije pri spomeniku padlih v NOB pred Osnovno šolo v Nevljah ob 16. uri. V petek, 27. oktobra 1995 - Črna pri spomeniku padlih v NOB ob jami ob 11.30 - Duplica pri spomeniku padlih v NOB ob 9. uri - Šmarca pri spomeniku padlih v NOB ob 10. uri - Rudnik pri spomeniku padlih v NOB ob 11. uri, - Kamniška Bistrica pri grobišču padlih v NOB v Stranjah ob 10.30. - Komenda pri spomeniku padlih v NOB ob Glavarjevi cesti ob 11. uri, V nedeljo, 29. oktobra 1995 - Rakltovec pri spomeniku na grobišču padlih v NOB ob 10. uri. V ponedeljek, 30. oktobra 1995 - Kamnik pri grobišču padlih v NOB na pokopališču Žale ob 16. uri, nadaljevanje svečanosti bo pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni, - Motnlk na pokopališču pri spomeniku padlih v NOB ob 11. url - Spltallč na pokopališču pri spomeniku padlih v NOB ob 11. uri. V sredo, 1. novembra 1995 - Tuhinj pri spomeniku na grobišču padlih v NOB na PREVO-JAH v Zg. Tuhinju ob 9. uri. SPOŠTOVANI OBČANI! Sporočamo vam, da bo ob dnevu mrtvih, 1. novembra, od 7. do 19. ure na območju Žal v Kamniku veljala posebna prometna ureditev in sicer: enosmerni promet bo potekal od križišča Medvedove ulice, Poti na Poljane proti Žalam in nazaj po Šlakarjevi poti do Kolodvorske ulice in v smeri Glavnega trga. Prosimo vas, da spoštujete prometno signalizacijo in navodila delavcev policije. OBČINA KAMNIK V nedeljo spominska maša v Kamniški Bistrici Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-vukrnir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana. Tudi letos bo pred praznikom Vseh svetnikov že tradicionalna spominska svečanost v dolini Kamniške Bistrice. V spomin žrtev medvojnih in povojnih pobojev na Kamniškem bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 14. uri v kapelici poleg planinskega doma v Kamniški Bistrici spominska maša. Po maši se bodo vsi udeleženci zbrali in pomolili še ob skupinskih grobiščih žrtev povojnih pobojev na Kopi-ščih. V ostalih dneh pred Vsemi sveti, pa bodo obiskali še ostala množična grobišča teh žrtev na Kamniškem pri tovarni Titan, pri Sidolu, na Komendskem... Na pobudo občinskih odbornikov iz vrst slovenske pomladi stojijo od lani na teh grobiščih skromna obeležja, lepo oblikovani železni križi. Kot je znano, so to grobišča, kjer so pokopani v veliki večini pripadniki in somišljeniki četniških in ustaških enot z njihovimi družinami, otroci. Te je leta 1945, že po koncu vojne, po izročilu brez sojenja likvidirala nova komunistična oblast. K spominski maši in na vse te svečanosti so vabljeni vsi pristaši in zagovorniki humanizma, svobode, demokracije, človečanskih pravic. Skupaj bomo prosili Njega za usmiljenje za vse žrtve pobojev in tudi za vse v te poboje vpletene ljudi v tistem strašnem medvojnem in povojnem času. Informacije o podrobnejših terminih boste lahko dobili predvsem na Občinskem odboru Slovenskih krščanskih demokratov, tel. 831-716, kot tudi pri KO SKD Kamniška Bi- MILAN WINDSCHNURER 26. OKTOBRA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Na zadnji (8.) seji občinskega sveta so svetniki dali več pobud in predlogov. Poslopje bivše šole v Špitaliču iz stečajne mase Svetnik Anton Hočevarje predlagal, da se stori vse, da se poslopje šole v Špitaliču izvzame iz stečajne mase podjetja Utok. Meni, da je po pogodbi o prenosu lastništva na podjetje Utok to mogoče storiti. Povračilo za obremenitev s cesto na Menino Poslanska skupina SLS je predlagala županu, naj pri ministrstvu za obrambo ugotovi, v kateri fazi je izdelava projekta za gradnjo ra- darja na Menini. Ker pa je v tem sklopu predvidena tudi gradnja ceste do tega objekta, naj župan ugotovi tudi možnost in oblike povračila zaradi prekomerne obremenitve prostora s cesto. Dopolniti napis na spomeniku na Žalah Svetnik Raj ko Bajde je dal pobudo, naj bi na kamniti piramidi, ki je bila na pobudo Demosa postavljena na Žalah po prvih večstrankarskih volitvah, dopolnili napis z letnico 1941 in besedilom »Žrtvam komunistične revolucije« . Če ni denarja v občinskem proračunu, je stranka SND pripravljena to narediti na lastne stroške. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK obvešča svoje bralce, da bo knjižnica zaprta v ponedeljek, 30. oktobra, zaradi kolektivnega dopusta. Od novembra dalje bo knjižnica odprta prvo in drugo soboto v mesecu od 9. do 13. ure. Prvič bo knjižnica odprta v soboto, 4. novembra. Pogodbe med občino in Publicusom Svetnik Vinko Ovijač je zahteval v desetih dneh na vpogled vse pogodbe in dogovore, ki so bili sklenjeni med občino Kamnik in podjetjem Publicus iz Ljubljane v zvezi z zbiranjem, odvažanjem in odlaganjem odpadkov. Regulacijo Pšate in Tunjice rešiti celovito Vinko Ovijač je opozoril tudi na problem poplav, ki jih v Komendi in Mostah povzročata potoka Pšata in Tunjica. Menil je, da problemi nastajajo predvsem zaradi nerednega vzdrževanja in nekaterih nestrokovnih del na obrežju obeh potokov. To vprašanje je treba enkrat celovito rešiti, tudi zaradi nameravane izgradnje kanalizacije. Ureditev križišča na obvoznici Svetnik Anion Rajsar je predlagal, da naj bi zaradi sedanjih prometnih zastojev v križišču pri SŠRM na obvoznici uredili dva pasova, enega za smer proti Duplici, drugega pa za zavijanje v levo proti Metalki. (fs) O delu energetsko svetovalne pisarne Minilo je že eno leto, od kar v Kamniku deluje energetsko svetovalna pisarna. Uradno je bila odprta v okviru projekta »Energetsko svetovanje v Sloveniji«. Osnovni namen energetsko svetovalnih pisarn je energetsko osveščanje prebivalstva, izboljševanje informiranosti o energetski politiki in varovanju okolja ter vzpostavljanja pretoka informacij. Energetsko svetovalna pisarna je namenjena občanom, ki želijo zmanjšati rabo energije, pravilno in energijsko varno graditi ter obnavljati stanovanja in stanovanjske hiše, biti obveščeni o aktivnosti občine na področju oskrbe mest z vsemi vrstami energije. Strokovno usposobljeni energetski svetovalci nudijo ob- čanom (strokovne in druge) informacije brezplačno. Poleg svetovanja v okviru energetsko svetovalnih pisarn se odvijajo še druge aktivnosti, ki naj bi spodbudile učinkovito rabo energije ter uporabo obnovljenih virov energije v zgradbah in gospodinjstvih. Nasvete je v enoletnem obdobju iskalo 59 občanov. Vprašanja so se nanašala predvsem na naslednje teme: - plinifikacija mesta Kamnik, - zamenjava goriv in s tem način ogrevanja, - toplotna zaščita stanovanjskih hiš, - izbira sistema ogrevanja, - ukrepi za zmanjšanje rabe energije in stroškov zanjo, - uporaba obnovljivih virov Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 11 tel.: 815-187 bo v novembru pričela s poukom plesne vzgoje (izrazni ples). V oddelek se lahko vpišejo učenci od 6. do 15. leta starosti. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 11. ure, v ponedeljek pa tudi popoldan od 15. do 19. ure. VEUKA PLANINA Glavni trg 23, Kamnik teiyfax: 817-202 Vse ljubitelje smučanja na Veliki planini obveščamo, da poteka predprodaja smučarskih vozovnic do 15. decembra energije, predvsem gradnja solarnih naprav. Na začetku tega delovanja, ki je sovpadalo s časom dopustov, je bilo zanimanje sorazmerno majhno. Takoj po odprtju pisarne smo pripravili predavanja na temo »Samogradnja sprejemnikov sončne energije«. Pet udeležencev se je tudi odločilo za gradnjo sprejemnikov sončne energije in naprave za pripravo tople sanitarne vode v delovni skupini Ljubljana-sever. Naprave so v fazi zaključevanja in dve od teh že delujeta. V septembru 1994 je bila izvedena akcija »Energetsko knjigovodstvo v gospodinjstvu«, s katero smo skušali občane spodbuditi k spremljanju porabe vseh vrst goriv. Po končani ogrevalni sezoni so tako lahko pričeli ugotavljati vzroke za veliko rabo energije. V oktobru 1994 smo v okviru priprav na plinifikacijo pripravili predavanja »Na kaj moramo biti pozorni pri priključevanju na plin?« Iz sredstev občinskega proračuna je bilo izdelanih 20 informacijskih panojev na temo pravilna gradnja, ki bodo služili prirejanju manjših informativnih razstav po krajevnih skupnostih, šolah, okoliških krajih ipd. Spomladi smo organizirali obisk Gradbenega centra Slovenije učencev kamniških šol. Z ogledom aktualnih razstav in vi-deokaset so spoznali probleme pri učinkoviti rabi energije in varovanja okolja. V okviru programa dela energetsko svetovalne pisrne Kamnik smo pripravili rubriko »Energetsko svetovalna pisarna svetuje«. Članki, ki jih pripravljajo svetovalci, si bodo sledili po tematskih sklopih: priprava na ogrevalno sezono, ukrepi za zmanjšanje rabe energije, plinifikacija in obnovljivi viri energije. Naj ob tem opozorimo, da bo na lokalni televiziji predvajana serija kratkih oddaj v sklopu »Ekominut« z enako tematiko. O vseh ostalih aktivnostih, razstavah ipd. vas bomo sproti obveščali. Energetsko svetovalna pisarna Kamnik deluje v prostorih Poslovno informacijskega centra Kamnik vsak torek od 17. do 20. ure. Na pogovor s svetovalcem se lahko prijavite vsak delovni dan po telefonu 831-470. Tu dobite tudi vse dodatne informacije. Za ESP pripravil: Matjaž Malovrh, dipl. ing. !"1!,!'!'W'!«,!"WI!IH«»"!'!»I1!W VI sprašujete, mpan odgovarja Kdaj novi telefoni v Komendi in Tuhinjski dolini? Bivše PTT podjetje je večkrat obljubilo, da bodo le letos stekle priprave za postavitev novih central in razširitev telefonskega omrežja na območju Komende, Laz in Motnika. Kako daleč so te priprave? Kdaj bodo prebivalci teh krajev prišli do težko pričakovanih telefonov? (K. O.) To vprašanje se pojavlja ie od zaključka izgradnje telefonskega omretja na območju Kamnika, ki je po svoje razburkala Kamničane. Moram reči, da smo takoj po nastopu dolžnosti vzpostavili stik s predstavniki pošte in jim potrdili naše želje glede izgradnje telefonije v Lazah, Motniku in v Komendi. V pogovorih z generalnim direktorjem novega podjetja Telekom in njegovimi sodelavci za investicije smo ugotovili, da je Telekom po novih lastniških razmerjih tržno podjetje in da se mora tako tudi obnašati. Po njihovih izračunih bi bilo smotrno začeti izgradnjo telefonije najprej v Komendi, kjer bi morali za okrog 700 novih priključkov in priključitev 600 obstoječih naročnikov na novo digitalno centralo vložiti okrog 123 milijonov SIT. Po trenutno veljavnih cenah pa bi posameznega naročnika priključek stal 175.000 SIT. V Telekomu ugotavljajo, da bo ta projekt z njihovega vidika visoko rentabilen. Zato bodo z njihovo realizacijo začeli takoj, da bi sredi prihodnjega leta v Komendi že lahko priključili nove telefonske naročnike. Daljšo razpravo smo imeli tudi o razvoju telefonije v Tuhinjski dolini. Tam bi bili stroški investicije precej večji, saj bi cena novega priključka znašala blizu pol milijona SIT. Celoten projekt za Laze in Motnik pa bi zahteval okrog 175 milijonov SIT. To pa zaradi državne omejitve višine cene priključka pomeni, da z ekonomskega vidika objekt ne bi bil rentabilen, saj bi se amortiziral šele v 50 letih. Predstavil sem naše možnosti eventualnega sofinanciranja. V skladu stavbnih zemljišč je namreč ostalo še nekaj denarja od kamniške telefonije. Poudaril sem tudi prizadevanja domačinov, ki so pripravljeni z lastnim delom, s postavljanjem drogov in podobnim sodelovati pri tem. Obljubil sem tudi, da bom kmalu sklical sestanek vseh predsednikov krajevnih skupnosti v Tuhinjski dolini s predstavniki Telekoma, kjer bi ugotovili, kakšne so realne možnosti, ne pa da samo ugotavljamo, da projekt ni rentabilen. Delovanje zapornice v Kolodvorski ulici Zakaj nova avtomatska zapora v Kolodvorski ulici, ki so jo postavili pred kratkim, ne deluje in je stalno odprta, med drugim sprašuje v svojem pismu Darja Jarc iz Streliške ulice? Menim, da je bila zahteva svetnikov po presekanju tranzitnega prometa v Kolodvorski ulici po zaprtju Šutne smiselna in upravičena. Tako so zahtevali tudi prebivalci, ki stanujejo ob Kolodvorski, v Zapričah in v Streliški ulici. S tem je seveda ogroženost otrok, ki tod hodijo v šolo, bistveno zmanjšana. Poleg tega pa je bil na občinskem svetu že sprejet program 4. variante prometne študije, ki vključuje tudi ta predel. Glede daljinskih upravljalcev zapore so se krajani sami odločili za njihov nakup. Ideja o zapori je izhajala iz zamisli, da bi bila Kolodvorska v vsej dolžini prevozna le za intervencijska vozila in za dostavo kurilnega olja in drv za ljudi, ki stanujejo na Zapričah. Krajani Streliške pa niso želeli, da bi bila Kolodvorska v vsej dolžini prevozna le za intervencijska vozila in za dostavo kurilnega olja in drv za ljudi, ki stanujejo na Zapričah. Krajani Streliške pa niso želeli, da bi se morali domov vračati prek celega mesta, pač so želeli tudi dostop z juga po Kolodvorski. Če bi obveljala prvotne ideja, bi bilo gotovo manj prometa in manj problemov. Vsaka, tudi tehnična zadeva potrebuje nekaj časa, da se vzpostavi v normalno delovanje. Zato ne bi smeli biti nestrpni. Strokovnjaki so sedaj motnje na fizični zapori že odpravili. Bile pa so posledica nepravilne rabe »daljin-cev*. Glede ostalih želja v pismu ge. Jarčeve pa lahko rečemo samo to, da to niso samo njene želje. Vendar se ne da vsega storiti v enem letu. Močno si prizadevamo, da bi zagotovili čimvečjo varnost na cesti, še posebej pa varnost otrok. Občinska uprava je dolžna izvajati in spoštovati odlok, ki ureja promet v našem mestu. Pred prevzemom del na Šutni bodo morali iz vajalci določene stvari še popraviti, hkrati bo treba ugotoviti, kdo je kriv za številne poškodbe. Večkrat sem opozarjal, da je treba paziti, da med samimi deli ne bo prišlo do poškodb. Zato sem se v času del večkrat peljal po Kolodvorski in celo iz avtomobila klical pristojne ljudi, da med gradnjo zagotovijo potreben red na Šutni. Pogosto seje namreč dogajalo, da pri Ambrožu ni bilo nobene zapore in podobno. Razvoz gnojevke iz Jate Pred dnevi so krajani Duplice in Volčjega Potoka ob razvozu Župan Tone Smolnikar gnojevke iz perutninske farme na Duplici bili priča močnemu smradu, ki se je širil iz okolice farme in krajev, kamor so to gnojevko razvažali. Eno takih mest je bilo ob obvoznici pri križišču za Volčji Potok. Sprašujejo, ali je tak način razva-žanja v skladu s predpisi in kaj lahko občina stori, da se to ne bi ponavljalo? (Krajani Duplice in Volčjega Potoka) Moram povedati, da o tej zadevi slišim prvič. Občina mora biti najprej obveščena, da bi lahko ukrepala. V takih primerih je treba poklicati Bojana Mlakarja, načelnika oddelka za okolje in prostor, ali Nives Lah, ki je odgovorna za naravovarstvene zadeve na občini. O ravnanju s temi odpadki obstojajo ustrezni predpisi. Seveda ne moremo preprečiti, da kmetje ne bi vozili gnojevke na svoje travnike. Toliko uvidevni pa bi morali biti, da je ne bi vozili takrat, koje ozračje tako, da najbolj izhlapeva. Če bodo pristojni upravni organi o tem obveščeni, bodo že ugotovili, če gre za pravi način tega ravnanja ali pa je ravnanje v nasprotju s predpisi Pojasnilo v zvezi s člankom »Pobude svetnika SND* Glede na odmev članka Pobude svetnika SND, tajnika SND Dušana Štrajharja (Kamniški občan št. 17), v zvezi z očitki OŠ Toma Brejca oz. njenemu ravnatelju, vas prosimo za ustrezno pojasnilo (Ur. KO) V zvezi s člankom tajnika OO SND »Pobude svetnika SND« moram povedati, da Občina Kamnik ni bila obveščena o »denarnih mahinacijah« na OŠ Toma Brejca, niti ni bila na to temo dana nobena uradna pobuda na občinskem svetu. O postopkih, kijih vodijo za to pristojni državni organi, smo bili obveščeni preko sredstev javnega obveščanja in pisma ravnatelja g. Vuka Cmiljaniča. Občina mora spoštovati pravni red, zato ne bo ukrepala, dokler postopki ne bodo končani in upravni akti pravnomočni, dokončni in izvršljivi (fs) Združenje podjetnikov Slovenije V sredo, 18. oktobra, je bila Občina Kamnik gostitelj seje razširjenega Upravnega odbora Združenja podjetnikov ljubljanske regije. Združenje podjetnikov Slovenije je avtonomni del Gospodarske zbornice Slovenije, ki povezuje zasebne podjetnike in samostojne podjetnike posameznike s področja dejavnosti, ki ni obrtnega značaja. Cilji združenja podjetnikov so predvsem: - zagotoviti vpliv podjetnikov na oblikovanje pogojev gospodarjenja in konkretnih vladnih ukrepov na področju gospodarstva - zagotoviti boljše pogoje za delovanje malega gospodarstva na domačem in tujih trgih - zagotoviti kvaliteten razvoj podjetništva z ustreznimi obli- kami usposabljanja in združevanja - zagotoviti ustrezne oblike poslovnega svetovanja in informiranja za potrebe malega gospodarstva - zagotoviti ugodnejše pogoje poslovanja - zagotoviti ustrezno promocijo Ljubljanska regija vključuje podjetnike s področja (bivših oz. sedanjih) občin Ljubljana, Domžale, Kamnik, Litija, Logatec, Vrhnika, Grosuplje, Ribnica, Kočevje. Sestanek je vodila Marta Turk, predsednica združenja podjetnikov ljubljanske regije, ki je prisotne seznanila z aktivnostmi slovenskega Združenja podjetnikov. Organizirali bodo tudi enodnevne seminarje z aktualnimi podjetniškimi temami. Predstavila je eksperimentalni projekt TRIS, ki je pripravljen v dogovoru z republiškim zavodom za zaposlovanje in je primer nove možne oblike aktivne politike zaposlovanja. Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je v pogovoru s podjetniki orisal perspektive in problematiko razvoja malega gospodarstva v občini ter predstavil letošnja občinska razpisa za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva in kmetijstva. Za ugodno kreditiranje razvoja malega gospodarstva je na voljo 90.500.000 SIT in 27.500.000 SIT za kreditiranje razvoja kmetijstva. DARINKA PREŠEREN 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 26. OKTOBRA 1995 Mestna godba Kamnik v Španiji Godbeniki Mestne godbe Kamnik smo bili povabljeni na 8. festival godb, sorodnih glasbenih skupin ter folklornih skupin v Španijo. Festival traja tri tedne. Mi smo na festivalu sodelovali v prvem tednu. V hladnem in turobnem jutru 29. septembra smo se zbrali na avtobusni postaji v Kamniku. S seboj smo imeli obilico prtljage - od instrumentov, uniform do osebnih stvari. Kljub mrazu in oblačnosti smo bili veselo razpoloženi. Ob osmih sta naša avtobusa od- hotelov, zabavišč", disco klubov, trgovin, gostišč... Vseskozi se nekaj dogaja, vse je v gibanju. Plaže so široke in vsepovsod je sama mivka. Ob obalo butajo valovi in od morja skoraj vedno rahlo pihlja. Nastanili smo se v hotelu Santa Fe. Hitro smo se uredili in se pripravili na svečano povorko po mestnih ulicah. Naša godba je bila na čelu povorke. Pred godbo sta stopali dve dekleti in fant v gorenjskih narodnih nošah. Nad njimi se je vila slovenska in kamniška zastava. Bežen pogled po Navezali smo tudi prijateljske stike z godbeniki iz drugih držav. Izmenjali smo izkušnje. Med nami ni bilo ljubosumnosti, vzpodbujali smo se med seboj in se imenitno razumeli. Tudi jezik ni bil ovira, saj nas druži en sam jezik - ljubezen do glasbe. In kaj smo počeli, ko smo bili prosti? Ogledovali smo si znamenitosti kraja, osvežili smo se v Sredozemlju in na plaži lovili sončne žarke, ogledovali smo bogato založene trgovine in kupili spominek za tiste, ki jih imamo radi. En prost dan smo izkoristili za ogled Andore in eno popoldne za ogled Barcelone. 7. oktobra smo po zajtrku odpotovali proti domu. O čem vse smo razmišljali, ko smo se vra- Pošta dočakala obnovo peljala novim dogodivščinam naproti. Pred nami je bila dolga in naporna vožnja. Slovenijo smo zapustili nekako zaskrbljeno, saj smo se zavedali, da bomo na festivalu zastopali državo, ki je mnogi še ne poznajo. V vsakem izmed nas je tlelo upanje, da bomo to storili tako, da bo našo domovino spoznalo čimveč obiskovalcev naših koncertov. Med potjo po Italiji in Franciji smo opazovali pokrajino, se seznanjali z geografskimi in kulturnimi posebnostmi sveta ob avtocestah, po katerih smo se vozili. Noč je na naše oči poveznila spanec in veselo vzdušje na avtobusu je za kratek čas zamrlo. Znova smo postali popolnoma budni na francosko-španski meji. Bilo je zgodnje jutro. Še nekaj uric vožnje, opazovanje vzhajajočega sonca, španske pokrajine, kjer letos že drugič cveti krompir, veselega zbadanja na račun naše neprespanosti... Prispeli smo v kraj našega bivanja, v Calello.To je mesto ob obali Sredozemskega morja z 10.000 stalnimi prebivalci. Od Barcelone je oddaljeno okrog 50 kilometrov. Kraj živi od turizma, saj med poletno sezono sprejme tudi do 50.000 turistov. Calella je mesto poslušalcih in njihovo navdušeno ploskanje nam je dokazalo da smo dobrodošli. Zvečer smo se udeležili otvoritve festivala v velikem prireditvenem prostoru na plaži. Pozdravil in obdaril nas je župan mesta gostitelja. V naslednjih dneh smo imeli štiri dvourne koncerte. Izvajali smo svetovne uspešnice in glasbo slovenskih skladateljev: Lipič-nika, Štruclja, Avsenika... Poslušalci so bili nad našim igranjem navdušeni. To so izrazili z gromkim aplavzom in zahtevami po podaljških. Ne smemo pa pozabiti velike navdušenosti poslušalcev nad slovensko glasbo. Naj se kar sami pohvalimo, da smo jo izvedli profesionalno. Slovensko glasbo so igrale tudi druge skupine, ki so sodelovale na festivalu: Madžari, Avstrijci, Švicarji, Nemci, Francozi in Italijani. A le nam je vrela iz inštrumentov tako, kot mora. Med koncerti so naši spremljevalci (žene, dekleta...) obiskovalcem delili turistične prospekte o Sloveniji in Kamniku. Mnogi obiskovalci so nas spraševali, od kod smo, kje je Slovenija. Prav radi smo jim odgovarjali na njihova vprašanja in jih povabili, naj obiščejo Slovenijo. čali? Dobro smo se odrezali! Dostojno smo predstavili Slovenijo in naše mesto. Nič koliko turistov v Calelli je zvedelo za Slovenijo, za Kamnik. Naše medsebojne vezi so se krepile, dobili smo novo motivacijo za delo. Ure vaj niso bile zastonj. Ponosni smo, da smo levji delež stroškov krili s sredstvi, ki smo si jih sami prislužili (koncerti in druge prireditve). A v naših mislih se je utrnil tudi žarek upanja, da nam bo na pomoč priskočilo tudi naše mesto, ustrezno ustanove in morda tudi Ministrstvo za kulturo. Kako lepo bi bilo, če bi se to upanje uresničilo! V nedeljo, 8. oktobra, so se zopet oglasili inštrumenti naše godbe pred kavarno Veronika in meščanom naznanili, da smo spet doma. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam omogočili, da smo nalogo dobro opravili: voznikom avtobusov, dr. Martini Bernot, učiteljema, ki sta skrbela za naše najmlajše, in sponzorjem: Občini Kamnik, ZKO Kamnik, Zavarovalnici Premia, NLB - Ljubljana, NLB - Kamnik in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. GODBENIKI Zlatoporočenca Balantičeva iz Zagorice Društvo upokojencev Kamnik vsako leto obiskuje svoje člane, ki so dopolnili okroglo obletnico starosti. V torek 17. oktobra 1995, smo obiskali zlatoporočenca Valentina Balantiča, rojenega leta 1911, in njegovo ženo Albino, rojeno 1917. leta. Živita v Zagorki št. 18. Skupno življenjsko pot sta nastopila 27. avgusta 1945. leta. V zakonu se jima je rodila hčerka. V prvem Valentinovem zakonu -njegovo prvo ženo so Nemci odpeljali v taborišče, kjer je umrla - so se rodili trije otroci. Valentin je bil zaposlen v Titanu, Albina je doma gospodinjila. Sedaj živita na domačiji, skupaj z njuno hčerko, ki je zaposlena v Stranjah. Med pogovorom sta nam jubilanta povedala, da sta vsa leta trdo delala, bila poštena in da sta skromno živela. Vsi otroci iz obeh zakonov so preskrbljeni (en otrok iz prvega zakona je umrl) in se vedno veselijo srečanja. Celo življenje sta bila delovna, tudi danes kljub letom še marsikaj postorita. Valentin vedno kaj ureja okrog hiše, pa tudi drva pripravlja, čeprav mu, kot sam trdi, moči vsega ne dopuščajo. Albina skrbi za hišo, gospodinji in skrbi za ostalo. S svojim življenjem sta zadovoljna in kar aktivna. V teh jesenskih dneh se bolj držita doma. Nad ničemer se ne pritožujeta. Njun jubilej - zlato poroko so slovesno proslavili v septembru pri Orlu v Stahovici. To je bila predvsem želja otrok. Na slovesnost jih je prišlo kar 35. Vsi so zadovoljno stisnili roko jubilantoma in bili srečni, da sta tako čila dočakala tak družinski praznik. Člani komisije DU Kamnik letno obiščejo veliko število članov - nad 200. Med njimi so prave grče, ki dosegajo starost 90 in več let. Vsi so z obiski zadovoljni, saj jim ti veliko pomenijo. DU Kamnik oziroma njene članice z veseljem obiskujejo svoje člane že dolga leta in do sedaj so bile povsod toplo sprejete. Upokojence iz občine Kamnik, ki prebivajo v Domu upokojencev, pa bodo članice komisije obiskale ob zaključku te akcije. Med obiski se srečujejo s številnimi znanci in tudi kakšna solza sreče in zadovoljstva se pokaže. Zlatoporočencema izrekamo naše iskrene čestitke in želje, da bi zdravo in polno živela tudi v prihodnje. STANE SIMŠIČ Pošto Slovenije lahko pohvalimo, da se je odločila v naši občini obnoviti kar dve enoti - v centru mesta in pošto v Stahovici. Obe sta poslovali v najslabših razmerah tako za uporabnike kot za zaposlene. Na obeh enotah izvaja gradbena dela Granit Slovenska Bistrica. Od 15. novembra bo pošta Stahovica delovala v obnovljenem starem delu gasilskega doma, ki ga je pošta najela. Enota pošte v centru mesta bo prav tako nadaljevala s svojim delom v obnovljenih prostorih 15. novembra. Do takrat posluje v prostorih bivše trgovine Oblačila Kočna na Glavnem trgu 1. V zgradbi bodo obnovili poslovne prostore in povečali prostore, namenjene poslovanju s strankami, povečali bodo število delovnih mest, več bo telefonskih govorilnic, uredili bodo dohod za invalide in klimatizacijo. Tudi vstopali bomo z druge strani, z Glavnega trga. Popolnoma bodo obnovili tudi streho in fasado. Po besedah direktorja Pošte Slovenije Cirila Beca bo vrednost obnove znana šele po povsem končani sanaciji. Zgradbo današnje pošte je leta 1882 dal zgraditi tedanji kamniški župan dr. Maks Samec iz sredstev meščanske korporacije z namenom, da bo tam tudi osnovna šola. V veži vhoda iz Maistrove ulice je bila vzidana plošča, ki predstavlja angela, ki drži štiri grbe pod seboj: habsbur- ški grb, avstrijski grb, grb Vojvodine Kranjske in grb mesta Kamnika s sv. Marjeto. Po II. svetovni vojni to srednjeveško ploščo hrani mestni muzej Zaprice. V pritličju stavbe je imela svoje prostore mestna hranilnica in posojilnica, katere direktor je bil Lojze Bizjak, njegova desna roka pa zborovodja Ciril Vremšak. V prvem nadstropju je do prihoda Nemcev 1.1941 delovala dekliška osnovna šola, v drugem nadstropju pa deška osnovna šola. Leta 1941/42 so Nemci šolo preselili v novo zgradbo sedanje osnovne šole Toma Brejca, ki jo je leta 1940 začel zidati zadnji predvojni župan Kamnika Nande Novak. Prvo moderno pošto je Kamnik dobil junija 1850, istočasno kot vsa druga večja mesta Avstroogrske. Poslovala je v De-bevčevi hiši ob Kamniški Bistrici (ob današnji avtobusni postaji) v privatnih rokah. Na sedanji tržnici je Debevc imel hlev za konje, ki so prevažali pošto. Bil je tudi prvi predsednik Narodne čitalnice Kamnik. Po njegovi smrti 1885 je delo poštarja nadaljeval Martin Novak. Istega leta je kupil hišo Jakoba Epiha, očeta dramske igralke Marije Vere, in tja preselil pošto. V tej hiši, nasproti današnje občine, je pošta poslovala do 1.1935. Nato pa so jo preselili na Graben v novo zgradbo, ki jo je v namen pošte in žandar-merijske postaje Kamnik sezidal Meglar. Po vojni so pošto preselili v zgradbo današnje pošte. VERA MEJAČ Kanmičanise veselimo prenovljene pošte. Kako sta se Tunjičana kalila v svetovna popotnika?! Valentin in Albina, zlatoporočenca, na svojem vrtu pred hišo v Zagorici Domačini so se hudomušno muzali in nejeverno zmajevali z glavami ob pogledu na mlada so-vaščana - Andreja Nograška in Marka Uršiča, ki sta se, meni nič - tebi nič, nekega počitniškega dne odpravila v svet. Kajpak ne peš, saj ga tako kaj prida ne bi videla, pa tudi ne z avtom ali letalom, saj si takšnega luksusa njuna žepa ne moreta privoščiti. Se pa daleč in poceni pride s kolesom, če ga poganjajo vztrajne mlade noge. To pa korajžnima fantoma ne dela težav. Po tednu dni priprav in vsak s petsto markami v žepu (in s sto, dobro skritimi, za najhujšo silo) ter najnujnejšo popotniško kramo sta zajahala svoja gorska jeklena konjička in zapustila prelepo zeleno in gričevnato domačo vas. Dobre volje sta najprej pre-brcala Gorenjsko, kot za šalo napravila ovinek čez Italijo v Avstrijo, nadaljevala pot po Nemčiji, si ogledala še Belgijo in svoje popotniške dogodivščine končala na Nizozemskem. Fanta sta trmasto vztrajala vso tisoč-petsto kilometrov dolgo pot. V soncu in dežju. Najbolj ju je očarala Avstrija, čeprav sta morala preko veličastnega gorskega prelaza Grossglockner po dežju in snegu. Če gre gor, bo šlo tudi dol, sta se tolažila, ko sta premagovala gorskega orjaka in pri tem šklepetala z zobmi od hudega mraza. Še ponoči, ko sta se stiskala v svojem majhnem šotoru, z vejami ob vznožju, da bi ju ne odneslo po strmem pobočju, se jima je sanjalo o sončnem spustu navzdol. Pa od vsega skupaj ni bilo nič. Megla je bila naslednje jutro tako gosta, da sta se prav po polževo spuščala navzdol. Pa to ni bila edina bridkost, ki ju je doletela na poti. Kar naprej ju je močil dež. Ne le, da ju je oviral med vožnjo, zmočil jima je tudi vso garderobo, da sta se nemalokrat zjutraj kar mokra odpravljala na pot. Hvaležna sta bila sončnim žarkom in vetru, ki je mokra oblačila posušil kar na njima. Čeprav bi kakšno jutro s spanjem še rada podaljšala, s pobožnimi željami ni bilo nič. Enkrat ju je preganjala čreda živine v visokih avstrijskih hribih, saj sta si za svoje bivanje izbrala prostor prav sredi njihove steze, drugič ropot avtomobilov, ko sta »bivakirala« kar v deteljici sredi prometnega križišča. Ampak to v primerjavi z nočjo, ki stajo preživela v grmičevju sredi stanovanjskega naselja nekje v Nemčiji, še ni bilo nič. Ne le, da ju je vso noč motilo vpitje vročekrvnih mladeničev iz bližnje diskoteke, pač pa sta bila v nenehni nevarnosti, da bi bila, čeprav v suhi noči, zopet mokra, a tokrat ne od dežja...! Čeprav sta morala paziti na vsako marko, ki sta jo zapravila, pa sta si vendar privoščila tudi zatočišče na suhem. Že v Avstriji! V sobici »Pri Angelci« sta najprej posušila vso popotniško opremo, si postregla s pizzo Dokaz s popotovanja in preživela blaženo noč ter prijetno jutro z mamljivo hrustljavimi kruhki z maslom in marmelado. Pa to ni nilo edino udobje, ki sta ga bila deležna na popotovanju. Ko je minilo že kar precej dni in se je nabralo že krepko čez tisoč kilometrov poti, sta končno pripotovala do Maastrichta na Nizozemsko. Tam sta poiskala Karla Pregleda, Tunjičana, ki je, kot mnogi drugi, že davno odšel v svet za večjim kosom kruha. Brez težav sta ga našla. Po dolgem času, ko sta se naša popotnika že sprijaznila, da je pred njima zopet mrzla noč pod milim nebom, je le škrtnilo v ključavnici. Krepak prileten možak, ki je pogledal skozi vrata, ju je debelo gledal, fanta pa korajžno in po domače: »Dober dan, midva sva pa s Tunj'c eno knjigo sva vam prinesla!« On pa nejeverno nazaj: »Pa kar s kolesom iz Tunj'c.« »Ja, kar s kolesom,« sta se zadovoljno in na široko režala fanta in mu pomolila knjigo Tu-njice in nekaj starih slik, da se je možu ob pogledu nanje kar samo smejalo. Kajpak je fanta povabil v hišo, ju posadil za dobro obloženo mizo, za katero so kmalu sedeli vsi, od dobrot in novic iz domače vasi pa so se vsem razvezala srca in jeziki. »Lepšega kraja ni, kot je vas, kjer rojen si...« je zapisano v knjigi Toneta Palčiča Tunjice. Tako je menil tudi Kari Pregled, ki je s svojo ženo dva dni gostil naša popotnika. Pa bi ju z veseljem še, če se fantoma ne bi stožilo po domači vasi, da sta se prav na hitro poslovila, prevozila še nekaj deset kilometrov do Amsterdama, kjer sta jo mahnila naravnost na kolodvor. Iz skrivališča v balanci kolesa je romalo še zadnjih sto mark za prevoz koles, pa še dovoli ni bilo. Če se ju ne bi usmilil prijazni vlakovodja, ki je vzel njuna jeklena konjička kar k sebi, bi bržkone morala iz Avstrije domov potovati s kolesom. Tako pa sta se varno in brez prevelikih težav le pripeljala do Kranja. Bila je nedelja popoldne, ko sta po štirinajstih dneh privan-drala domov. Sonce je poljubljalo domačo vas, da se jima je milo storilo pri srcu. Če že zaradi drugega ne, se je splačalo v svet, da ju je vsa prevzelo spoznanje, da je pogled na domačo vas najlepši od vseh, kar sta jih doživela na svojem popotovanju. Pa to ni bilo edino spoznanje; če hočeš postati svetovni popotnik, ni potrebno bogastvo! Dovolj je pogum in nekaj denarja za najnujnejše. Andreju in Marku je nekaj dragocenih napotkov pred potovanjem dala kolesarska šampionka Vida Uršič, kateri seveda nista izdala, kako malo kilometrov sta pred potovanjem prevozila. Vida je bila radodarna tudi s kolesarskimi »zvarki«, da fanta med potjo ne bi omagala. Pa tudi nista. Škoda le, da je šla večina spominskih posnetkov po zlu, saj sta se fanta kalila, ne le v svetovnem popo-tništvu, temveč tudi v fotografiranju. Kar dvakrat sta slikala z enim filmom, da je šlo veliko spominov za vedno v pozabo. A tisti, zares najlepši, so vendarle ostali v njunih srcih. IVANA SKAMEN 26. OKTOBRA 1995 iz življenja strank in društev KAMNIŠKI OBČAN O S šestega tabora Slovenskih krščanskih demokratov v Celju »Slovenija v srcu« Slovenski krščanski demokrati smo si za svoj tabor v letu 1995 izbrali knežje mesto Celje. Cel teden od 9.10.1995 do 15. 10. 1995 so se vsak večer vrstile okrogle mize, koncerti, športna tekmovanja in ostale priložnostne prireditve. Okrogle mize, kot »Vloga očeta v družini«, »Ali je potrebna moralna prenova v zdravstvu«, Prostorska podoba Slovenije«, »Slovenija in Evropska zveza - novi izzivi za nove čase« so vodili ministri, državni sekretarji, poslanci ter drugi strokovnjaki iz vrst SKD. Meščani Celja so lahko na vseh okroglih mizah sodelovali v razpravah. Zadnji dan 6. tabora je bil namenjen skupnemu srečanju članov in pristašev slovenskih krščanskih demokratov iz vse Slovenije. Zato je Občinski odbor SKD iz Kamnika organiziral avtobusni prevoz za svoje članstvo. Dva avtobusa sta bila polna veselih, nasmejanih ljudi. Med nami so bile žene in dekleta, mlade družine z otroki, zreli možje, izobraženci in preprosti ljudje, kmetje in delavci. Z nami so bili tisti, ki so se veselili srečanja z Gorenjci in Dolenjci, s Prekmurci in Štajerci, z Notranjci in Primorci. Skoraj vsi smo se srečali že šestič. Prvič leta 1990 na Ptuju, nato v Novi Gorici, Ljubljani, Bohinju, Kostanjevici in letos v Celju. Na trgu pred cerkvijo sv. Danijela je bila po 57. letih sv. maša. Zbrani množici kakih pet tisoč ljudi je mašnik priporočil molitev za uspeh tabora in za svetega očeta, ki ga pričaku- jemo v Sloveniji prihodnje leto. On je prvi priznal našo domovino, sanje in hrepenenje naših prednikov več kot tisoč let. Sklepno dejanje tabora je bilo srečanje več kot 8000 pristašev SKD na sejemskem prostoru. Po opoldanskem kosilu - golažu, ki po izjavi glavnega govornika g. Peterleta še ni bil predvolilni, vendar je že dišal po novi zmagi krščanskih demokratov, smo prisluhnili njegovim besedam. Lojze Peterle se je med drugim pohvalil in povedal: »Dobri izidi volitev za SKD, ki se izboljšujejo od volitev do volitev, so izraz priznanja naši smeri, utemeljeni na vrednotah, ki jih priznava večina Slovencev in Evropejcev. SKD ni mogla uresničiti vseh pričakovanj ljudi in ne vsega svojega programa. Smo pa pripomogli k dosežkom, ki uvrščajo Slovenijo v sam vrh držav na poti v novo kakovost.Gre za gospodarsko rast, zmanjševanje nezaposlenosti, za trden denar, zmanjševanje inflacije, večanje deviznih rezerv, za avtocestni program in telefonijo.« Bil pa je tudi kritičen: »Lepo je imeti boljše ceste, toda v mislih moramo imeti tudi drugo infrastrukturo, recimo ji infrastrukturo srca. Smrtonosna brezobzirnost na cestah je področje vzgoje in vrednot.« Hote ali nehote je pozabil omeniti strankin zadnji uspeh pri sprejemanju nove šolske zakonodaje, kot je uvrstitev izbirnega predmeta o religiji in etiki v zakon. »Ne moremo razumeti,« je nadaljeval, »da med vzgojne namene v novo šolsko zakonodajo ni bilo mogoče zapisati temeljne vrednote, kot so ljubezen do domovine, odgovoren odnos do lastnine, dolžnost.« Še posebej stranko in njenega predsednika skrbijo velika podjetja, ki so v težavah. Podpreti je treba zdrave dele proizvodnje, denar za izgubar-sko proizvodnjo pa nameniti tja, kjer je mogoče ustvariti nova delovna mesta. Slovenski krščanski demokrati se Evropske zveze ne bojimo. Vemo, da ni alternative in da je to naša možnost. Evropska zveza se je začela po zaslugi krščanskih demokratov s spravnim dejanjem med Francijo in Nemčijo. Zanima nas Evropa, ki bo razvila partnerske vezi v vzhodni, zahodni in južni smeri. Jasna usmeritev SKD je najpomembnejši vzrok za odločitev Evropske zveze krščansko-demokratičnih strank, da bo naslednji kongres te zveze prihodnje leto v Sloveniji. Predsednikovemu govoru so sledili pozdravi sorodnih strank in posameznikov iz domovine in tujine in kulturni program z mešanim pevskim zborom iz Celja, ki je že prepeval tudi sv. očetu v Vatikanu. Po končani prireditvi smo na željo večine obiskali še spominski park Teharje in skupaj zmo-lili za pomorjene žrtve iz tega taborišča. Med vrnitvijo smo v bližnji gostilni potešili žejo in si zaželeli nasvidenje na 7. taboru SKD drugo leto v Beltincih. MARKO MAGISTER Člani Združene liste o kongresnem gradivu Udeleženci s Kamniškega na taboru SKD v Celju. M»tt&V$*&Z$Ht HOttC&K ^^MMWt......■.*■■■,*— lili .......... Priprava na ogrevalno sezono (1) Prišel je čas, ko moramo nabaviti gorivo. Zato smo vam v energetsko svetovalni pisarni Kamnik pripravili pregled dobaviteljev, dobavnih pogojev in pogojev plačila. PREMOG-DRVA 1. KOČNA - poslovalnica Univerzal, Medvedova 15, Kamnik, tel.: 831-272 - vrste premoga: velenjski (kosi), češki (kocke, oreh) - prevoz: lasten oz. njihov (v ceni ni vračunan) - plačilni pogoji: nudijo plačilo na več obrokov (čekov) brez obresti in sicer: nad 6.000,00 SIT na 2 čeka nad 9.000,00 SIT na 3 čeke nad 20.000,00 SIT na 4 čeke nad 30.000,00 SIT na 5 čekov 2. KGM, Zapoge 3d, Kalan, tel.:823-609 - vrste premoga: češki (kocke, oreh), velenjski (kocke), Zagorje (kocke), nemški (briketi) - drva: bukova - prevoz: njihov, dobavni rok 7-10 dni Prevoz se plača do dveh ton premoga oz. do 4 m drva v znesku 2.500,00 SIT. Nad temi količinami je prevoz brezplačen. - plačilni pogoji: 5% gotovinski popust za nakup nad 5 ton premoga; možnost plačila na 4-5 čekov (obrokov), brez obresti 3. NAPREDEK - poslovalnica Kurivo, Masljeva 4, Domžale, tel.: 721-330 - vrste premoga: Velenje, nemški (briketi) - prevoz: ni vračunan v ceni - plačilni pogoji: max. na 3 obroke (čeki), brez obresti KURILNO OLJE 4. PETROL, BS Moste, tel.: 841-130 - dobavni rok: 7 dni (trenutno) - plačilni pogoji: - gotovinski popust - možnost plačila na max. 5 čekov - brezplačni prevoz nad 10001 S. DRAG AR MARJAN, Vrh- polje 280, Kamnik, tel.: 831-582 - dobavni rok: 1-2 dni (trenutno) - plačilni pogoji: - gotovinski popust - možnost plačila na 5 čekov - brezplačni prevoz nad 10001 Za dodatne informacije in cene pokličite dobavitelje. V naslednji številki Kamniškega občana bomo primerjali cene posameznih energentov oz. goriv, glede na koristno energijo pri porabniku. Energetsko svetovalna pisarna Glavni trg 23, Kamnik Člani kamniške Združene liste socialnih demokratov so se v dobrem mesecu dni že drugič srečali in pretresli gradivo za letošnji kongres stranke. Tokrat se jim je pridružil tudi Dušan Kumer, glavni tajnik ZLSD. Ko je odgovarjal na pripombe in vprašanja udeležencev v zvezi z gradivom, ki je v javni obravnavi, je poudaril, da se bo stranka posebej zavzemala za to, da bi dosegli čim-večje ravnotežje med kapitalom in delom. Na nekoliko polemično razpravo o zavzemanju stranke za polno zaposlitev je dejal, da je to dolgoročni cilj, ne pa kratkoročni program. Obljuba stranke o 100.000 novih delovnih mestih je dosegla svoj namen, saj je sprovo-cirala številne akcije, posledica tega pa je 63.000 novih delovnih mest. To pa je v obdobju, ko smo zajadrali v vode trajne brezposelnosti (trajni presežki delavcev), še kako pomembno. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na problem odnosa do prihodnjega razvoja kmetijstva, saj se kmetje bojijo, da hude konkurence z evropskim trgom ne bodo zmogli. Nekoč dobro organizirana pospeševalna služba je popolnoma odpovedala. Polo- žaja kmeta pa ne moremo reševati le z regresiranjem umetnih gnojil, pač pa predvsem z izboljšanjem njegovega znanja, tehnologije pridelovanja itd. Slišati je bilo tudi mnenja, da bi se morala stranka s svojim programom, pa tudi z rezultati posameznih akcij, bolj pojavljati v javnosti. Ob tem pa je bilo tudi rečeno, da obstaja vtis, da je Združena lista v informativnem programu osrednje televizije preveč odrinjena. V zvezi z vprašanjem, kako je ZLSD vključena v družino evropske socialdemokracije, je Dušan Kumer pojasnil, da bo poleg tega, da je stranka vključena v vrsto socialdemokratskih institucij v Evropi, denimo Mladi forum ZLSD je polnopravni član IUSY-ja, Mednarodne zveze socialistične mladine in pridruženi član ECO-SY-ja, evropske mladinske organizacije, januarja 1996 ZLSD na kongresu sprejeta v Socialistično internacionalo. V kratkem bo na Bledu posvet o delovanju te institucije, ki ga organizira Združena lista. <|c) Zadnja možnost Občinski odbor Slovenske nacionalne desnice želi opozoriti Slovenke in Slovence na akcijo »40. člen«, ki prav zdaj poteka. Cilj te akcije je odvzem državljanstev, pridobljenih po omenjenem členu, torej brez vseh kriterijev in za 600 SIT. Vsak, ki bo na ta način izgubil slovensko državljanstvo, bo lahko ponovno vložil zahtevek, tokrat pod pogoji, ki jih določa naša ustava in ki so v skladu z evropsko zakonodajo. Če omenimo le nekaj od teh: znanje jezika, potrdilo o nekaznovanju, zaposlitvi, stanovanju itd. Vaš podpis, opravljen na upravni enoti (občini), je zadnja možnost, da Slovenija zares postane država slovenskega naroda, z našimi moralnimi, kulturnimi in materialnimi standardi. V nasprotnem primeru pa bo po volji anarholibera-lizma ostala zbirališče balkanskih, bližnje in daljnjevzhodnih odplak. Pozivamo vse Slovenke in Slovence, da s svojim sodelovanjem v akciji omogočijo svojim otrokom in vnukom, da bodo na svoji zemlji svoji gospodarji - ali pa lahko mirno pozabimo generala Maistra in vse ostale velikane slovenske zgodovine. Predsedstvo OO SND Kamnik Slovenska pesem na gradu Ostrovica (Hochostervvitz) V okviru izredno bogate dejavnosti Društva narodnih noš Komenda naj posebej poudarim obisk njegovih članov v gorenjski narodni noši na znamenitem srednjeveškem gradu visoko na skalni pečini Ostrovici, s katerega je fevdalni gospod imel izvrsten pogled na okoliški nižji valoviti svet, kjer so se s trdim delom prebijali skozi življenje njegovi podložniki, izpostavljeni lakoti, kugi in vojnim vihram, zlasti pa napadom Turkov. Pot do gradu, kamor nas je povabil knez in sedanji lastnik, malteški vitez FUrst Max KhevenhUler - Metsch, nas je vodila skozi karavanški predor, preko Podgorja (Maria Elend), Celovca, Gospe svete (Maria Saal) in mimo vojvod-skega prestola (Herzogstuhl) na Gosposvetskem polju. Najprej smo se ustavili v Podgorju, kjer smo se v Marijini romarski cerkvi udeležili maše v slovensko-nemškem jeziku. Pater minorit iz bližnjih Sveč (Suetschach) nam je po maši slikovito orisal zgodovino te cerkve in kraja, v katerem stoji cerkev. Zatem smo se ustavili ob znameniti cerkvi Gospe svete (Maria Saal) na Gosposvetskem polju, kjer je poleg posvetnega sedeža v Krnskem gradu (Karnburg) vladala v srednjem veku cerkvena oblast, pripo- Rudnik kalcita Kamnik d.o.o. odda v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost na Cankarjevi 3 v Kamniku. Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po telefonu 825-122. jena Solnograjski (Salzburški) nadškofiji. Kakor navadno ob koncu tedna je bila tudi tiste sobote cerkev polna obiskovalcev. Imeli smo kaj videti: zelo stare rimske nagrobnike, vzidane v mogočno zunanjo steno cerkve in njeno notranjost, kjer smo pod močnim vtisom - naše slovenske preteklosti - zapeli ob grobu prvega slovenskega škofa Modesta slovensko cerkveno pesem in to celo ob praporu, ki gaje držal v roki uslužbenec cerkve. Ustavili smo se še ob vojvod-skem prestolu, kjer smo obu-jalispomine na čase, ko so Slovenci in Nemci ob tem (dvojnem) sedežu, postavljenem iz kamnov antičnega mesta Vi-runuma, ob ustoličevanju vojvode uporabljali slovenski jezik, jezik Karantanije. Na svoji poti smo kmalu za tem zagledali na več kot 80 metrov visoki pečini mogočen grad Ostrovico (Hochostervvitz). Ustavili smo se, ga občudovali, fotografi pa so vneto snemali njegovo veličino. Bogata je zgodovina tega gradu, zaščitenega kot spomenik 1. reda. Nekaj zgodovinskih podatkov: grad se prvič omenja v listinah iz leta 860. Spanhei-mi so ga podelili družini Oster-vvitz leta 1209 v dedno službo dvornih točajev. Zadnji točaj iz rodu Ostervvitz je bil ob turškem napadu 1475. leta ujet in je umrl v ujetništvu brez dedičev. Hochostervvitz je tedaj prišel v posest deželnega kneza, cesarja Friderika III. Kralj Ferdinand I je predal Ostervvitz deželnemu glavarju Krištofu Khevenhulerju (plemiški družini iz Bavarske); leta 1570 je kupil grad baron Georg KhevenhUler, kije bil pravtako deželni glavar; ta ga je dal zaradi grozečih turških vpadov utrditi, napraviti orožarno in postaviti v letih od 1570 do 1586 14 vrat (skoraj vsa imajo pridvižni most). Takšen vsestransko zavarovan dostop do gradu ne predstavlja samo ene največjih redkosti, temveč je edinstven primer srednjeveških gradov. Od tega časa dalje ni bilo bistvenih gradbenih sprememb. Grad je nepretrgoma do današnjih dni v posesti Kheven-hulerjev. V odločbi iz leta 1576, katere besedilo smo lahko prebrali na marmornati plošči na grajskem dvorišču, je lastnik Georg KhevenhUler izrazil željo, da bi grad ostal v posesti potomcev in da bi ti skrbeli za njegovo vzdrževanje. Potomci so vedno dosledno spoštovali to njegovo željo. Okrog poltretje ure popoldne smo vstopili na grajsko dvorišče, kjer nas je prisrčno pozdravil knez KhevenhUler. Povabil nas je, naj posedemo za mize na posebej izbranem častnem mestu, kjer se nam je pridružila tudi kneginja. Po prigrizku, s katerim so nas pogostili grajski, smo ob harmoniki razigrano zapeli več slovenskih pesmi, kar je pritegnilo v našo bližino precej obiskovalcev -nemških, italijanskih in drugih turistov; ti so zavzeto občudovali lepoto gorenjske narodne noše, pa tudi naše pesmi. Nekateri med njimi so z nami poskušali celo peti; med temi je bil najglasnejši prav knez KhevenhUler. Naj povem, kako zelo smo bili tedaj ponosni, saj smo bili kot predstavniki majhnega slovenskega naroda v središču pozornosti v družbi ljudi, nekaterih celo iz daljne Azije. Po tem prijetnem doživetju smo si ogledali še bogat grajski muzej, nakar nas je večina peš krenila z gradu v dolino (grad je povezan tudi z gondolsko žičnico), pa ne posebno hitro, saj so se nekateri mimoidoči tujci, zlasti Italijani, želeli za svoj spomin z nami tudi slikati. Dan se je že krepko prevesil v večer, ko smo se odpravili proti domu. Da, bilo je prijetno in tudi veselili smo se ponovnega srečanja čez teden dni v Kamniku ob 25. dnevu narodnih noš. Dr. MARKO ŽEROVNIK 6 KAMNIŠKI OBČAN med mladimi 26. OKTOBRA 1995 Ob tednu otroka v vrtcu Rožle Iz babičine skrinje Vzgojiteljice vrtca Rožle na Šu-tni so v četrtek popoldan, 5. oktobra, pripravile prisrčno srečanje z otroki in njihovimi starši. Oblečene v boljšo kmečko nošo iz druge polovice 19. stoletja, za katero je poskrbela etnologinja Marjanca Klobčar, so predstavile kmečko kuhinjo in gospodinjske kmečke običaje. V delo so lepo vključile tudi otroke. Poskrbele pa so tudi za zvrhano mero dobre volje. Starši zagotovo znajo ceniti njihovo razdajanje otrokom. Ob vhodu na prireditveni prostor je zadišalo po pečenih jabolkih in kostanju. Številni obiskovalci so radi posegli tudi po orehih in domačem kruhu z maslom iz pinje. V črnem kotličku na stojalu ie vrelo kislo zelje, v glinastih po- sodah pa so vabljivo dišali ajdovi žganci z ocvirki. Obiskovalci so si obed privoščili iz glinastih latvic. Otroci so svoje spretnosti preizkusili v vezenju in predenju na pravem kolovratu. V metrgi so gnetli testo za kruh, majhni hle- bčki so potem romali v peč. Te skrbno pripravljene prisrčne prireditve so se množično udeležili otroci, starši in drugi obiskovalci. Vzdušje je bilo enkratno in je resnično lepo obeležilo praznovanje jeseni ob tednu otroka. Seveda pa so v tem tednu v vrtcu Rožle potekale še druge prireditve. Tako so v ponedeljek otroci oblikovali izdelke iz naravnega materiala in pripravili razstavo. V torek jih je obiskala družina klovnov. V Vzgojiteljica Irena še zna presti na star babičin kolovrat. Zanimivo vezene prtičke sta za to srečanje pripravili vzgojiteljici Marta in Jana. V tej umetnosti so se preizkusili tudi otroci. Boljša kmečka noša iz II. polovice 19. stoletja je našim vzgojiteljicam lepo pristajala. Vzgojiteljici Milena in Eda sta prijazno postregli z ajdovimi žganci in kislim zeljem. sredo so otroci spoznavali skrivnosti jesenskega gozda. V petek pa so prizadevne vzgojiteljice pripravile lutkovno predstavo Zajč-kova hišica. VERA MEJAČ S Hermanom Lisjakom do novih spoznanj Če junij pomeni čas zaključkov v vrtcu, potem za nas september pomeni čas novih pričakovanj, nov zagon, čas novih dogodivščin. Čez poletje smo si pridobili novih moči, zrasli za nekaj centimetrov, se nakopali, nasončili, tako da sedaj s polno paro prihajamo v novo šolsko leto. Polni smo novih idej in zamisli, kajti v vrtcu MOJ-CA-SVILANIT ni nikoli dolgčas. In eno od teh novih idej in zamisli smo že realizirah. Odločili smo se, da se bomo seznanili z denarjem, saj vendar vsi vemo, da je denar, zelo pomembna zadeva. Že v vrtcu smo spoznali, kaj se skriva pod imenom denar - spoznali smo vse nove pojme in besede: od govotine, nakaznic, čekov, kovancev, položnic, kartic... Šli smo na banko, kjer smo opravili hitri polog, dvig denarja z bankomata, plačali položnico na bančnem okencu, vprašali za stanje na tekočem računu. Bilo je zanimivo doživetje. A najboljše vedno pride na koncu. Kot pika na i. V torek, 26. septembra, smo se odpravili v Celje. S seboj smo povabili tudi otroke iz skupine JEŽKI iz enote Tinkara. Odpravili smo se v Muzej novejše zgodovine Celje »HERMANOV BRLOG«, kjer je prav za otroke pripravljena razstava o denarju. S pomočjo prijazne kustosinje smo se sprehodih skozi HERMANOVO KRALJESTVO. Spoznali smo čudovit muzej, ki je prava paša za radovedne otroške oči. Spoznali smo vrste denarja, različne valute, hranilnike in še in še in še. Na koncu smo prišli do prostora, kjer smo se lahko šli čisto pravo »bančništvo«. Vsak otrok je dobil hranilno knjižico, nekateri med njimi so se za krajši čas spremenili v bančne uslužbence in poslovanje se je pričelo. Denar se je dvigal, polagal, čakalo se je v vrsti, za rumeno črto. Bilo je vznemirljivo, verjemite! V sosednjem prostoru smo si lahko pobarvali svoje bankovce. Cel kup zanimivih stvari smo lahko počeli. Ob koncu je vsak otrok dobil še priponko HERMANA LISJAKA, urnik, svojo hranilno knjižico, razglednico, skupina pa hranilnik.Veliko lepih stvari, ki nas bodo spominjale na prijeten obisk. Ker pa smo medtem postali lačni, smo se odpravili na kosilo v MC DONALDS CELJE, kjer so nas že pričakovali. To je bilo veselja! Resnično se moramo zahvaliti prijaznemu osebju, ki je poskrbelo za nas... Ob koncu so nam razkazali svoje prostore, tudi kuhinjo, kjer pripravljajo hrano. Pa to še ni bilo vse - na avtobus smo odšli obloženi s celim kupom drobnih darilc, ki so nam jih podarili ob slovesu: od vrečke presenečenja z igračko, do balonov, ščitnikov in zastavic. Res, še enkrat hvala! Pot do doma je minila hitro. Kljub utrujenosti smo veseli prispeli na cilj. Celje nas je res gostoljubno sprejelo in nam pustilo veliko prijetnih vtisov. Upamo, da se bomo še vrnili. Ob koncu bi se rada ponovno zahvalila izjemno prijazni ku- stosinji iz muzeja novejše zgodovine v Celju, osebju MC DO-NALDSA v Celju, avtoprevo-zniku g. Kotniku iz Šmarce in seveda g. Frideriku Johanu iz Celja, ki nam je pomagal pri organizaciji izleta. ALENKA FUJAN Moja svoboda gibanja Končno sem v 6. razredu. Ena najboljših stvari, kije s tem povezana, je da grem lahko sama v mesto. Kako svobodno se počutim. Pa vendarle ne za dolgo. Ko malo bolje premislim, ugotovim, da sem Se vedno v veliki meri odvisna od pomoči drugih. Zaželim si slastni sladoled v IDEJI, pa nov zvezek iz papirnice JAGODA potrebujem, pa tudi v trgovino bi šla rada po sok. Razočaranje je tu. Če se mi ie nekako, z veliko truda in tudi nemalo tveganja uspe prebiti mimo vseh ovir v mestu, se tu ustavi. Noja, zadovoljila se bom s sladoledom na Šumi, še dobro, da je knjigarna Pika dostopna in si lahko kupim potrebščine za šolo. Ustavim pa se pri trgovini, saj se ne spomnim niti ene, ki bi mi bila dostopna. Ob lizanju sladoleda premišljujem naprej. Kmalu bo zima in stole na Šutni bodo pospravili. Počakati bom morala do naslednje pomladi, ko bom zopet lahko sama odšla na tortico in čaj. Neham premišljevati o tej moji svobodi gibanja, če jo sploh lahko tako imenujem. Prinese mi samo razočaranje, slabo voljo in jezo na tiste, ki so jih polna usta raznih parol kot npr. Vsi drugačni - vsi enakopravni. Kje pa so dejanja? Špela Kvasnik učenka 6. razreda OŠ ZUIM Kamnik Mladi in prometna varnost V okviru Mednarodnega tedna prometne varnosti so od 2. do 8. oktobra potekale tudi v naši občini razne aktivnosti. Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik je vsem ravnateljem šol poslal pisno priporočilo, da v okviru pouka in izvenšolskih aktivnosti še posebej spregovorijo o prometu in o ukrepih za večjo varnost, zlasti doraščajočih otrok in mladine. Posebno skrb naj bi posvetili varnim potem v šolo in iz nje, pomenu uporabe zaščitne čelade, ki naj bi jo uporabljali vsi kolesarji do 14. leta. Sole so od občine dobile priporočilo, naj se lotijo projektnih in raziskovalnih nalog o prometni varnosti. Pripravile naj bi razstave in pritegnile k sodelovanju tudi starše, izdelale primerne plakate, vse to z namenom opozarjanja na posebno nevarne točke na poteh v Šolo in domov. Šolniki naj animirajo otroke, da povedo svoja mnenja in videnja o morebitnih rešitvah. Pregledali pa naj bi tudi kolesarske izkaznice in opremo koles. V Četrtek, 5. oktobra, je župan Tone Smolnikar sprejel po dva učenca iz vsake šole in njihove mentorje prometne varnosti. Pogovor je tekel o prometni varnosti in umirjanju prometa na poti v šolo in v njeni okolici. V pogovoru so sodelovali še podpredsednik Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Anton Vidmar, tajnik občine Kamnik Ivan Pristov-nik, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin in komandir Policijske postaje Kamnik Zvone Logar. Župan je učencem zaželel varno pot v šolo in domov, srečno pot pa jim je zaželel tudi v popoldanskih in večernih urah in ne drugih ogroženih mestih. Otroški parlament Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je v sredo, 18. oktobra, organizirala v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Otroški parlament, ki ga je vodil podpredsednik KPVCP Anton Vidmar. Na številna pereča vprašanja so odgovarjali še župan Tone Smolnikar, predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik, tajnik občine Ivan Pristovnik, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin, predstavnika Policijske postaje in AMD. Učenka 6. razreda OŠ ZUIM Špela Kvasnik je prebrala svoj spis o njeni svobodi gibanja po Kamniku (spis objavljamo na 6. strani). Odprtih src smo jo poslušali, koliko pa ji bomo pomagali, bo pokazal čas. Udeležence Otroškega parlamenta je toplo pozdravil direktor zavoda Davorin Dominkuš. Izra- zil je željo, da bi Kamnik postal vzor prometne urejenosti. V zavodu so otroci iz vse Slovenije. Njihovi starši ob obiskih spoznavajo Kamnik in sloves o lepo urejenem mestu bi lahko ponesli po naši mladi državi. Organizatorjem se je zahvalil, da so ta sestanek pripravili v ZUIM in ga tako približali njihovim otrokom, ki so ravno tako udeleženci v prometu. Če bo le nekaj želja parlamenta uslišanih, bo to lep dokaz, da smo le prešli od besed k dejanjem. Mentorica prometne vzgoje v OŠ Komenda-Moste Andreja Čr-tanec in učenci so ponovno opozorili, kot že tolikokrat doslej, na problematiko varnega prehoda v križišču pri Kralju v Mostah. Opozorili so, kako že leta in leta opisujejo probleme, narejenega pa ni bilo še nič. Šola v Mostah je šola na kolesih, zato bi križišče v Mostah moralo biti semaforizi-rano, tovornjakom bi morali prepovedati vožnjo čez most Pšate, Prisrčna Špela Kvasnik, učenka 6. razreda OŠ ZUIM, je vimenu učencev zavoda prevzela utripajoče kresničke. Otroškega parlamenta so se udeležili tisti, ki so znali poiskati prave odgovore in ki zmorejo tudi kaj spremeniti. manjka prepotrebna zebra. V Komendi zahtevajo omejitev hitrosti na 40 km/h, znižanje žive meje v Krekovi ulici za zagotavljanje preglednosti na cesto. Iz Komende in okoliških vasi se v Moste vsak dan vozijo s kolesi učenci od 5. do 8. razreda. Tudi dupliški, stranjski, šmarski, tuhinjski in otroci od drugod so postavili veliko vprašanj in zahtev. In prav so imeli. Le odgovorni občinski možje ne bodo mogli takoj ustreči vsem predlogom in zahtevam. Najprej bodo skušali odpraviti nevarnosti na lokalnih cestah, na slabe razmere regionalnih cest pa bodo opozorili pristojne v republiki. VERA MEJAČ samo takrat, ko so sami na poti s torbico na rami, ampak tudi takrat, ko so sopotniki v avtomobilu, na motorju, na kolesu. »Tudi vi ste udeleženci v prometu in tudi možni kršitelji, prometne varnosti,« je župan prijazno opozoril učence. Obljubil jim je pomoč pri reševanju prometne problematike. Učence je pozdravil in jim zaželel srečno pot koderkoli bodo hodili ali se vozili, mentorjem pa je zaželel veliko uspehov na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu tudi tajnik občine Ivan Pristovnik. Obžaloval je dejstvo, da vsako leto umre na cestah za cel razred otrok. Apeliral je na učence, da s svojim zgledom vplivajo na sošolce in druge udeležence v prometu. »Vas, najmlajše udeležence, še lahko prevzgojimo, žal, voznike težko. Vaša beseda bo zagotovo pozitivno vplivala na starše, kadar vozijo prehitro in neprevidno,« je svetoval tajnik občine. Podpredsednik Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Anton Vidmarje po pozdravnih besedah predstavil delo te komisije, ki se trudi organizirati razne akcije, v katerih učencem na najboljši način predstavijo vse probleme in nevarnosti, ki prežijo nanje v prometu: bodisi kot na pešce, kolesarje, motoriste, bodisi kot na sopotnike v avtomobilu. Še zlasti motoristi so izpostavljeni največji nevarnosti. V razpravo so se nato aktivno vključili vsi učenci in mentorji in njihova vprašanja so kar deževala. Predstavniki občine, komisije in Policijske postaje so jim prijazno odgovarjali in jih še posebej prosili za previdnost na prehodih in Mladi likovniki ustvarjajo Na osnovni šoli 27. julij je 18. oktobra potekala likovna delavnica za učence vseh kamniških osnovnih šol. Organizacija je bila v rokah likovne pedagoginje te šole Biserke Volasko-Ocepek ob pomoči celotnega kolektiva OŠ 27. julij. Otroci so ustvarjali zelo zagnano in z velikim veseljem, zato tudi rezultati niso izostali.Pri delu so uporabljali suhe pastele, ki se na šolah ne uporabljajo veliko.Tehnika s pasteli je razmeroma čista, ustvarjati se da hitro in otrokom sprosti domišljijo, kar so tudi dokazali v tej likovni delavnici. Mentorji - Kamničan Dušan Sterle, Mojca Vilar iz Domžal, Er-nest Krnaič-Enči iz Tržiča so se na zaključni slovesnosti zahvalili ravnateljici OŠ 27. julij Majdi Žleb-nik za povabilo in pohvalili izredno profesionalen pedagoški izbor teh mladih slikarjev. Bera lepih likovnih del je bila po njihovi oceni zelo zelo lepa, celo nadpovprečna. Komisija za izbor najboljših del je bila enotnega mnenja, da se nagradi vse sodelujoče, kajti vsi so bili prvi in vsi najboljši. To so Andrej Flerin, Petra Gams in Maja Jova-novič iz OŠ Frana Albrehta; Ana Bremšak, Špela Švigelj in Mark Ko-ritnik iz OS Komenda-Moste, Matej Golob, Anja Jerin in Sanja Pe-klar iz OŠ Toma Brejca; Urša in Jera Rokovnik ter Maša Fliser iz OŠ Marije Vere; Alenka Kotnik, Senada Kočar, in Silvo Zavasnik iz OŠ 27. julij. Ob podelitvi nagrad so pod transparentom UMETNOST NAS DRUŽI učenci OŠ 27. julij pripravili kulturni program. Ravnateljica se je zahvalila vsem sodelujočim in pokrovitelju likovne delavnice Limit d.o.o. Store, Lišanin s. p., ki je za to akcijo prispeval likovni material. VERA MEJAČ Vsi so bili prvi, vsi najboljši. 26. OKTOBRA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN I 4. Mednarodna razstava otroških ekslibrisov Mala grafika, knjiga in varstvo narave V petek, 13. oktobra, je bila v Razstavišču Veronika prisrčna slovesnost. Učenci osnovne šole Komenda-Moste so skupaj s številnimi gosti povsem napolnili dvorano. Po dveh letih smo bili spet priča odprtju edinstvene mednarodne prireditve Ekslibris Pmliusa Budrikisa z gimnazije VUnius iz daljne Litve. - 4. Mednarodne razstave otroških ekslibrisov, ki sta jo pripravila Osnovna šola Komenda-Moste in Društvo Exlibris Sloveniae iz Ljubljane. Glavni pokrovitelj prireditve pa je bila Občina Kamnik. Poleg predstavnikov nekaterih Sol, ki so sodelovale v tej akciji, so se slovesnosti udeležili tudi dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, Tone Smolnikar, kamniški župan, Ida Krizman, svetovalka vlade v Ministrstvu za Šolstvo in šport, prof. Jaro Dolar, dolgoletni predsednik odbora za izvedbo te razstave, prof. dr. Rajko Pavlovec, tajnik Društva Exlibris Sloveniae, Marjan Podobnik predsednik SLS, Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, in drugi. Predsednik države Milan Kučan pa je svojo odsotnost pisno opravičil in obudil spomin na podobno srečanje pred leti. Udeležence je pisno pozdravil tudi Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. »Velik odziv na letošnjo razstavo mora biti organizatorjem vodilo, da kljub čerem vztrajajo pri pripravi in izvedbi razstave, s katero med mladimi širimo in spodbujamo ustvarjanje drobne male grafike - ekslibrisa,« je uvodoma dejala Marna Mojca Maleš, ravnateljica OS Komenda-Moste, ki je bila med tistimi, ki so nosili levji delež pri zahtevni organizaciji te prireditve. Povedala je, da se je na razpis prijavilo kar 90 šol, od tega 20 iz Hrvaške, Kitajske, Litve, Madžarske, Slovaške in ZR Jugoslavije. Otroci so poslali na razstavo 1354 ekslibrisov. Žirija pod vostvom prof. Iva Mršnika je za razstavo izbrala 344 ekslibrisov iz desetih tujih in 27 slovenskih šol. Ker je bila tokratna razstava že osma po vrsti in četrta z me- dnarodno udeležbo, posvečena evropskemu letu varstva narave, so učenci OŠ Komenda-Moste v režiji prof. Franje Kralj uprizorili Cirkus Madra Čaj Pavleta Zidarja, ki govori o pravicah živali. Predstava se je zelo domiselno vključila v temeljno sporočilo celotne prireditve. Po slovesnosti smo zaprosili nekaj udeležencev slovesnosti za njihova mnenja o tej prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1974. Dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta: Bil bi zelo prikrajšan, če se ne bi udeležil današnje prireditve. Vesel sem bogastva idej mladih ekslibristov. Moram reči, da nisem bil seznanjen, da je tudi prof. Pavlovec tako aktivno vključen v to zanimivo akcijo. Ta mednarodna prireditev pomeni za Kamnik zelo pomembno poslanstvo. Vse čestitke organizatorjem.« Tone Smolnikar, župan (v pozdravnem nagovoru): »Čeprav večkrat slišimo, da v Kamniku ni visoke kulture, jaz pravim, da je in veliko kulture. Lahko rečem, da je današnja razstava celo večja od mednarodne razstave akvarelov, čeprav so umetniki nekoliko manjši. Na začetku je bilo sicer nekaj pomislekov, ali naj ta prireditev teče naprej. To, kar danes vidimo, je dokaz da je bila odločitev pra- Medvedki, slončki, papagaji in druge živali, ki so jih predstavili učenci, so se v igrici Cirkus Madra Čaj zavzeli za svoje pravice. Manja Mojca Maleš, ravnateljica OŠ Komenda - Moste, pozdravlja domače in tuje udeležence mednarodne prireditve. vilna. Čestitam vsem, ki so sodelovali pri tem.« Prof. Jaro Dolar, nekdanji ravnatelj NUK: »Dvajset let sem bil predsednik pripravljalnega odbora, sedaj pa sem pri svojih 84. letih že malo utrujen. Na pomen razstave gledam z dveh vidikov: prek tovrstne kulturne manifestacije mednarodnega pomena bo Kamnik gotovo zaslovel, pri mladini pa se vzgaja čut za lepoto in ustvarjalnost, s katero sama sebe izraža. S tem pa se krepi tudi odnos do knjige. Namen ekslibrisa je namreč, da ga lastnik nalepi v svojo knjigo. »Exlibris« pomeni »iz mojih knjig«. Med deli, ki sem jih doslej videl, so nekatere stvari izredno lepe. Poglejte tega kolibrija, ki kljuva rožo, delo učenca iz Komende.« Marija Mojca Maleš, ravnateljica OS Komenda - Moste: »Najbolj nas je pestilo financiranje prireditve. Pričakovanega prispevka Ministrstva za kulturo namreč ni bilo, čeprav je bil minister Peljhan predsednik častnega odbora. Tudi na razpis Ministrstva za okolje in prostor smo se javili, vendar nismo bili izbrani, ker smo kandidirali kot javna ustanova in ne kot društvo. Nekaj stroškov je pokrilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Moram tudi reči, da je občina kot pokrovitelj svojo nalogo dobro opravila. Med ostalimi sponzorji naj posebej omenim Alfa-graf iz Ljubljane, ki nam je že drugo leto omogočilo izdajo kataloga. S svojimi storitvami pa so nam pomagali tudi Restavracija Kenda - Planinka, Kambus in TIC.« Prof. dr. Rajko Pavlovec, tajnik Društva Exlibris Sloveniae: »Pri tej prireditvi sodelujem že od leta 1974. Ko smo takratno prvo razstavo pokazali udeležencem mednarodnega kongresa ekslibrisa, ki je bil na Bledu.se je evropska »smetana« ekslibrisa čudila, da lahko otroci kaj takega naredijo. To nas je spodbudilo, da smo s temi razstavami nadaljevali in kmalu pritegnili tudi otroke iz drugih držav. V zadnjih letih smo se lotili tematskih razstav, čeprav je nekoliko vprašljivo, če se otroci lahko povsem prilagode neki usmeritvi. Vendar danes tu vidimo imenitve stvari, kvaliteta je izredna. Verjetno je to tudi rezultat precej stroge žirije.« Marjan Podobnik, predsednik SLS: »Mednarodni značaj te prireditve daje možnost promocije Kamnika, ki je po mojem eno najlepših slovenskih mest. Menim, da je današnja prireditev v vsakem pogledu zelo uspela. Žal mi je, ker se nisem utegnil udeležiti letošnjih kamniških Dnevov narodnih noš. Upam, da vam bo to prireditev uspelo obdržati v sedanjih etnoloških okvirih.« 4. Mednarodno razstavo otroških ekslibrisov si v Razstavišču Veronika lahko ogledate do 13. novembra. F.SVETEU Osnovnošolci, ki niste zadovoljni s svojimi ocenami pri matematiki, fiziki, kemiji, slovenskem ali angleškem jeziku in bi radi svoje znanje izboljšali, me pokličite po tel.: 812-356. Vesela bom, če bom lahko pripomogla k vašemu uspehu. Nataša Matična knjižnica Kamnik Povabilo k branju pravljic »Pravljice povedo več, kot mislijo, da vedo. Prav zato tudi so pravljice: izmišljene neverjetne zgodbe - a obenem človeško globoko izkušene in resnične. In večno mlade.« (A. Goljevšček, Pravljice, kje ste?) »Ko otroku pripovedujemo pravljico, je naš odnos usmerjen samo k njemu. V tem je bistvo naše pristnosti z otrokom.« (J. Miličinski, S. Pogačnik-Toličič, Pravljice za danes in jutri). Včasih je pravljice poslušalo staro in mlado. Danes, v dobi elektronskih medijev in plehkih televizijski nadaljevank, je pravljica domena otrok. Vendar pa so mnoge pravljice preživele stoletja in stoletja, pa so še vedno sveže. Zato je bila pravljica predmet mnogih raziskav različnih disciplin, znanstveniki so razvili mnogo teorij, nekatere od njih so bile tudi odklonilne, češ da pravljice nimajo dobrega vpliva na otroke, ker so kaotične, neresnične, nelogične... Kljub vsemu so obdržale svojo magično moč. Pa kaj zato, če v pravljici govorijo drevesa in živali in če so ptice iz zlata! Moč zlasti starih pravljic izvira iz prastarih arhetipskih vzorcev, saj so. pravljični junaki in dogodki principi nečesa splošnega - zla ali dobrega, duhovne podobe, očetovske avtoritete,moči ali nemoči... Pravljice imajo tudi moč, da na več nivojih spodbujajo otrokov razvoj: - preko pravljic otrok doživlja svet in sebe, se enači s pravljičnimi junaki, loči dobro od slabega - torej gre za spoznavanje, ki raste iz doživljanja; - pravljice delujejo zdravilno na negativna čustva in notranje konflikte, seveda strašljive ali krute pravljice; - tako pravljice otroku pomagajo oblikovati lasten sistem življenjskih vrednot: razumevanje, strpnost, spoštovanje drugačnosti, duhovnost, dobrohotnost v odnosu do ljudi, ljubezen, pomen dela... - Ne smemo pozabiti na govorni in jezikovni razvoj, ki ga spodbujajo pravljice! Če beremo pravljice otrokom, ti laže in hitreje prevzemajo jezikovno bo- gastvo: besede, bolj zapletene stavčne strukture, komunikacijsko spretnost. Jezikovni razvoj omogoča otroku, da v kasnejšem obdobju laže uporabijo svoje intelektualne zmožnosti! Ali bolj preprosto - kaj bi s pametjo, če je ne zmoreš izraziti! - Zadnji, a ne najmanj pomemben, vzgojni element pa je seveda vez, ki se stke med starši in malimi poslušalci pravljic. Spomin na mamo (očeta), ki ob postelji bere pravljico za lahko noč, nikdar ne zbledi. Takrat je starš osredotočen samo na otroka, na njegovo odzivanje, čustva, vprašanja. Ravno zato imamo v vseh, seveda tudi naši, knjižnicah PRAVLJIČNE URE! Naše so ob četrtkih ob 17. uri, nanje vas opozarjamo tudi s posebnim obvestilom v Kamniškem občanu. Zavestno izbiramo nove pravljice z izrazitim odnosom do sveta in tudi stare, v katerih živijo večni arhe-tipi. Prebirali bomo tudi pravljice, ki še niso prevedene v slovenščino. Naš vzgojni in pedagoški smoter je usmerjen k pozitivnim bivanjskim vrednotam in jezikovnemu razvoju. Pridružite se nam! Kamniški koledniki v Šmartnem pri Litiji Ponovno srečanje s pevci Okteta Valvasor Kamniški koledniki so 13. oktobra vrnili obisk pevcem litijskega Okteta Valvasor, s katerimi so se konec januarja srečali na pevskem večeru v kamniški Veroniki. Koledniki, baritonist Janez Majcenovič, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik so se s skupnim koncertom s kolegi okteta Valvasor pridružili praznovanju 850-letnice prve omembe Litije in 860-letnice šmarske župnije. V čudovitem akustičnem okolju župne cerkve sv. Martina v Šmartnem, ki so jo zgradili z začetku tega stoletja so Koledniki v prvem delu predstavili nekaj slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je uglasbil France Gačnik, in skladbe Vinka Vodopivca ter Franca Ferjančiča. Drugi del pa so kamniški pevci začeli z Jenkovo Na tujih tleh in se prek ruske narodne Osamljeno doni ter ameriške Stare reke spet vrnili v Antonič Siv-čevo Kapelico pod Triglavom. Po Triglavski Mariji Janeza Kranjca in Ko dan se zaznava Blaža Potočnika so program zaključili s svojo »himno«, Lipičnik-Sivče-vimi Slovenskimi zvonovi, za katero so poželi še posebno odobravanje in priznanje občinstva. V osrednjem delu programa, ki je moral biti zaradi tehničnih ovir pri Kolednikih že na začetku, pa je Oktet Valvasor pod umetniškim vodstvom Jožeta Vidica ubrano zapel Pa se sliš Karla Pohorja, O mraku Gustava Ipavca in Srce je Žalostno v priredbi Jo- žeta Vidica. Po Očenašu Frana Venturinija je svoj delež v pevskem večeru zaključil z dvema sodobnima skladbama v priredbi M. Kolška Michael in Mary had a baby. Celoten program sta z vsebinsko bogatimi besedili dopolnjevali in povezovali dr. Mojca Zaje iz Kamnika in prof. Irena Kokalj iz Litije. Kot je po koncertu dejal Miro Kaplja, litijski župan in predsednik Okteta Valvasor, se je skupni koncert zelo lepo vključil v program praznovanja letošnjih litijskih jubilejev, kamor sodi tudi 300-letnica osnovne šole v Šmartnem in katerega vrh bo dosežen z izdajo Litijskega zbornika konec tega leta. Sicer pa je pevsko življenje v litijski občni dokaj razvito. Med osmimi aktivnimi pevskimi zbori najbolj izstopajo litijski zbor Lipa in Šmarski zvon. Med manjšimi pevskimi ansambli pa je v vrhu oktet Valvasor, ki bo prihodnje leto slavil desetletnico, ne zaostaja pa tudi kvartet Šmartin, ki ga prav tako vodi Jože Vidic. Koledniki in pevci Okteta Valvasor se bodo verjetno še srečevali, saj Kamnik in Litijo povezujejo tudi pomembni ljudje, kot je pisatelj in notar Luka Svetec, rojen v Podgorju, deloval in umrl pa je v Litiji. Prihodnje leto bo namreč poteklo 170 let od njegovega rojstva in 75 let od njegove smrti. FRANC SVETEU Visoko pod oboke šmarske cerkve so zazveneli Slovenski zvonovi Kamniških kolednikov (zgoraj) in Pa se sliš gostiteljev pevcev Okteta Valvasor (spodaj). MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK bomo imeli ciklus lutkovnih predstav za otroke. Prva lutkovna predstava bo v soboto, 4. novembra ob 11. url z naslovom O JO J BOLI, lutkovno gledališče TRI iz Kranja. Predstava je primerna tudi za najmlajše. V soboto, 18. novembra, ob 11. url: MINI CIRKUS BUFFETO, lutkovno gledališče FRU-FRU iz Ljubljano Predstava je edinstven artistični program, vsebuje izvirno žongli-ranje, komično akrobatiko. Točke se prepletajo z razvedrilnimi igricami, v katerih otroci aktivno sodelujejo. 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi - po svetu 26. OKTOBRA 1995 Za kulturo jezika Tranzicija Že kar nekaj časa je minilo od tega, kar mi je urednik Kamniškega občana gospod Franc Sve-telj predlagal, da bi v tejle rubriki obravnavali nekatere zdaj pogoste modne besede, kot so npr. tranzicija, projekt, pedigre, imidž ipd., ali stare besede, ki se spet uporabljajo, npr.: na/dar. Pa si danes oglejmo tranzicijo. Po gradivu za slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika (iz katerega je bil izdelan Slovar slovenskega knjižnega jezika), ki obsega približno sedem milijonov izpisov in ga zbira in hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, se beseda tranzicija uporablja pri nas do devetdesetih let samo kot ozkostrokovna beseda in sicer v mikrobiologiji, kjer pomeni prehajanje, vrsto točkaste mutacije, pri kateri purin zamenja pirimidin ali nasprotno (Leksikon Cankarjeve založbe Mikrobiologija, Ljubljana 1987). Pripravljala gradiva za slovar so tranzicijo prvič izpisali iz Peha-nijevega učbenika Molekularna biologija, ki je izšel leta 1972. V drugih jezikih, zlasti romanskih, se uporablja v strokah in tudi kot splošna beseda že veliko prej: v francoščini npr. že od leta 1501, kot navaja slovar Le Petit Robert, in pomeni prehod od izražanja ene ideje k drugi. Angleški slovar BBC English Dictionarv iz leta 1992 opisuje tranzicijo takole: sprememba ene oblike ali stanja v drugo, ponazori pa jo s primeroma: tranzicija od žalosti Praznujmo skupaj! Najboljši v Kamniku! RTV Slovenija - Glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita ob 43-letnici najstarejše oddaje v soboto, 4. novembra 1995, ob 19. url na Javno snemanje dveh oddaj ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEVOV Sodelujejo: ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANT JE ansambel FRANCA MIHELIČA SLOVENSKI KVINTET ansambel NAGELJ ansambel bratov POLJANŠEK vokalni kvintet GORENJCI tercet Jože GALIČ harmonikar Miha DEBEVC harmonikar Domen JEVŠENAK Povezovalca: Anica Gladek in Janez Dolinar Po snemanju VELIKO MARTINOVANJE s krstom mošta opolnoči Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel bratov POLJANŠEK Bogat srečelov bo pripravil NK FLOK iz Komende (motorno kolo, 7Vsprejemnik...) Prodaja vstopnic v Hramu Rožice, tel. 737-240 ali 737-510 In v Turistični agenciji Veronika v Kamniku, tel. 832-662 ali 817-000. Rezervirajte si čim prej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji! k sreči; področje je zdaj v stanju tranzicije. Še jasneje je prikazan sodobni pomen tranzicije v francoskem slovarju iz leta 1987 (Dic-tionnaire pratique du francais), kjer pomeni: prehod iz enega stanja v drugega, iz enega reda v drugega. Naveden pa je takle primer rabe: preiti brez tranzicije iz smeha v solze. V slovenskih splošnih slovarjih, torej ne strokovnih, besede tranzicija ni, kar pomeni, da se v splošnem jeziku ni uporabljala ali pa je bila zelo redka. Enako velja tudi za druge slovanske jezike: češkega, hrvaškega, ruskega ipd. Nima je niti Verbinčev Slovar tujk, ki pa vsebuje besede iz besedne družine, ki ji pripada tudi tranzicija, in pojasni, da izhajajo iz latinskih: transitus (prehod), tran-sitivus (prehoden), transitorius (prehoden, začasen), trans (čez, prek, onkraj) ipd. Slovenci smo v vseh teh primerih najpogosteje uporabljali slovenske ustreznice: prehod, sprememba ipd - in bi jih še zdaj, če... Beseda tranzicija postane modna po družbenih spremembah v devetdesetih letih. Vsak politik, ki kaj da nase, jo ima kar naprej na jeziku, vendar ne samo pri nas, pač pa po vsej Evropi. Pogosto se pojavlja tudi v časopisju: kajti kriza, ki jo povzroča tranzicija pri nas in recesija na razvitem Zahodu, ne bo prešla sama od sebe (Delo 1993); zakaj nam ni uspelo ie v tej fazi tranzicije pridobiti nekdanje skupne drlavne lastnine in denarja (Slovenec 1994). Vseskozi pa ima tudi veliko manj imenitno sopomenko prehod. To uporabljajo zlasti tisti, ki želijo biti bolj razumljivi: predstavniki drlav na prehodu (Delo 1994). Pri vsaki tuji besedi, ki se začne uporabljati, se je treba vprašati, ali je sploh potrebna in ali za izrazitev tega, kar želimo povedati, nimamo domače besede. Tudi če je nimamo, je raba tujke samo ena od možnosti, sicer pa bi si morali poiskati domač izraz in ga uveljaviti v sredstvih javnega obveščanja. Za tranzicijo imamo slovensko sopomenko: prehod, v določenih zvezah je mogoče uporabljati tudi besedo sprememba. Da pa ne bi preveč poenostavljanje treba reči, da nam beseda tranzicija pomeni še nekaj več kot samo prehod. Navezuje se namreč na točno določen prehod iz enega v drug družbeni red: iz komunizma v kapitalizem, ker se je pojavila prav takrat. Pomeni pa Še marsikaj drugega: čas ali dogajanje, ko so nekateri neverjetno obogateli, in drugi kljub delu postali reveži, ko so si nekateri prisvojili tovarne, za katere niso naredili nič, ko so nekateri spravili ob kruh množice ljudi, pa ni sodnika ali politika, ki bi to hotel urediti. Zakaj tako radi uporabljamo tujke? Za to je več vzrokov. Ali je najpomembnejši ta, da kažejo na našo imenitnost, izobraženost, razgledanost? Ali pa želimo s tujko zakriti del pomena, ne želimo jasno povedati, kar vemo? Je beseda tranzicija tudi taka? MARJETA HUM AR Dan reformacije 31. oktobra se ponovno z državnim praznikom spominjamo narodnega, jezikovnega in knjižnega temelja samozavedanja, zato je ta praznik več kot samo spominski dan protestantskih Cerkva, ko se je krščanstvo povrnilo nazakj k evangelijskemu izviru. Boris Petemu pravi, da je potrebno za narod ozemlje, na katerem živi, zgodovina, ki jo je doživel kot izkušnjo, in jezik, ki ga združuje. Slovenci 16. stoletja, ko je nastopila reformacija, so imeli ozemlje, ki pa so mu vladali drugi. Imeli so tudi svojo zgodovino, ki so jo prav tako vodili drugi, čisto zares pa so imeli svoj JE7.IK. ki je s pomočjo protestantske reformacije dal narodu nacionalno identiteto. Te ni bilo več mogoče zbrisati z zemljevida narodov Evrope. K temu vzvišenemu prazniku se evangelijski kristjani pridružujemo s ponosom. Naša Cerkev, ki je po vsebini evangelijska, po teološki naravnanosti kristocentrična, po biblični usmeritvi pa fundamentalist ična, je kot takšna naslednica reformacije. Reformacijo je v marsičem dopolnila, saj je sam Luther rekel, da je potrebno Cerkev sproti reformirati, vendar le v mejah Svetega pisma. Zanimivo je, da je bilo po podatkih Jožeta Javorška v času reformacije pri nas skoraj 80% prebivalstva protestantov, danes pa komaj dober odstotek. V času rekatolizacije je bilo napredno duhovno gibanje povsem zatrto, razen v Prekmurju, kjer so kasneje ostali pod zaščito ogrske zastave. Sočasno z nemško reformacijo se je v Evropi uveljavljalo tudi radikalno, levo krilo reformacije - anabaptizem, ki se je glede krsta odraslih povrnil k samemu izviru Evangelija in prakse zgodnje apostolske Cerkve. Zgodovinar prof. dr. Josip Gruden v Zgodovini slovenskega naroda pravi, da so bili »anabapti-sti« (prekrščevalci) - tako je trdil sam Trubar - pri nas sprva bolj številni kakor luterani, a so bili kasneje zatrti...« (str. 608). K nam se je nauk razširil preko Tirolske in Koroške. Leta 1529 je novoimenovani akvilejski ar-hidiakon Ivan Schwab dobil nalog, naj »prekrščevalce« zasleduje in kaznuje. Rečeno je bilo, da se morajo »krivovercem« zažgati hiše in vse imetje. Koje pozneje Ivan Ungnad prevzel štajersko deželno glavarstvo, so bili na Štajerskem in v celjski grofiji vsi stolpi in vse ječe polne prekr-ščevalcev. Na Kranjskem so bili prekrščevalci v kamniški in ljubljanski oklici. Kamniški prekrščevalci so imeli 1.1566 za verskega vodjo Jurija Krelja in so se shajali v gradu Zaprice (Ste-inbuchel). V ljubljanski regiji so imeli svoje zbirališče v Hrušici. Veliko privržencev je bilo tako med meščani kot med kmeti. Kralj Ferdinand je 1.1544 proti njim izdal hud odlok. Prekrščevalci so bili zaprti v ječah in kaznovani s smrtjo. Ponavadi so jih poslali v Trst na galeje, kjer so morali opravljati službo ve-slačev. Kontinuiteta krsta odraslih je razpoznavna skozi zgodovino Cerkve,posebej pa velja omeniti 21. januar 1525, ko so anabapti-sti na bogoslužju poleg Zuricha ovekovečili krst odraslih ne le kot biblijsko resnico, ampak tudi kot nekaj avtohtonega. Ta zgodovinska dejstva so sama po sebi dovolj, da dokažejo avtohtonost evangelijskih Cerkva pri nas. Danes lahko ugibamo, kako bi bilo, če bi imel protestantizam pri nas večjo zgodovinsko možnost, kako bi se to odrazilo na civilizacijskem, kulturnem in tudi gospodaskem položaju slovenskega naroda. Znano.je, da so dežele, kjer se je protestan-tizem uveljavil, dosegle največji razvoj in demokracijo ter danes spadajo med najbolj razvite države sveta (nordijske dežele, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Kanada, ZDA, Avstralija...). Če pomislimo, da smo Slovenci kot dvanajsti narod v Evropi že 1.1584 dobili celotno Sveto pismo v narodnem jeziku (Jurij Dalmatin) in da so protestanti dali Ljubljani prvo tiskarno, obetal pa se je razcvet šolstva, lahko samo ugibamo, kaj bi bilo, če bi se protestanti-zem neovirano razvijal naprej. Zanimivo, da po uničenju protestantizma 150 let ni izšla nobena slovenska knjiga, svobodoljubni izobraženci pa so veljali za manjvredne, kar opisuje Ivan Cankar v svojih Hlapcih, ali pa so morali zapustiti domovino. Protestanti so bili 'prvi,' ki so dali skromnemu in neznanemu ljudstvu narodnostni naboj. Primož Trubar (1508-1586) je bil prvi, ki se je uprl delitvi Slovencev in jih skušal združiti pod eno samo okrilje, v tistem času seveda v obliki cerkvene uprave. Dodati je potrebno še to, da poleg prve slovenske knjige preveč pozabljamo na Slovensko cerkveno ordningo (Tubingen, 1564), ki je neke vrste idejni, pravni in ustavni red Slovencev že v takratnih avstrijskih deželah. Trubar je bil izredno plo-dovit pisec, saj je v nemogočih okoliščinah izgnanstva napisal in objavil kar 22 knjig v slovenskem in 2 v nemškem jeziku. Oton Župančič je dejal, da je bil Prešeren edinstven, vendar Primož Trubar prvi. Reformacija naj ne bo samo praznik, ampak način našega krščanskega življenja, saj beseda »protestare« ne pomeni toliko »ugovarjati zoper nekaj«, ampak »pričati za nekaj« - za resnico! DANUEI- HAMP Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Petek, 27. oktobra '95, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik ANDREJ RIFEL - FELAN: PEPEL IN KRI Predstavitev pesniške zbirke - knjižnega prvenca kamniškega avtorja Na predstavitvi bodo sodelovali: Franci ŠAU - predstavnik založba MIlan GOLOB TbneFTIČAR Glasbena skupina ARCHE Petek, 10. novembra '95, ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik Predstava EUGENEIONESCO: GREMO V GLEDALIŠČE lonesco je bil eden najvčejih avtorjev drame absurda. Ta uprizoritev bo sledila njegovim stopinjam in tradiciji avantgardnih gledaliških postavitev. Vstop prost! Sobota, 11. novembra '95, ob 19. uri Župnijska cerkev Komenda FESTIVAL MUŠICA AETERNA Koncert Iz cikla Glavarjevi orgelski večeri: Ada HOLCAR, flavta Marija HOLCAR, orgle Samo VREMSaK, bariton Vstop s prostovoljnimi prispekll VABUENII ■■■■'■■ ■■ ILlm...... '.....................'.....'■"■"l""........... l............... ' ".........■■'■'■..... ............'■ ..... "ini« ........ ■ .....u. .I....I.IIH..UL..J........Miji.iiu........i ■■■ .....iu..ii.iii...i;.iii.iiiiiu»ip um. ......................................... . . Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Šutna in zapora v Kolodvorski V Kamniku stanujem že precej let, pa vendar se mi zdi, da se v Kamniku stvari ne premikajo na bolje. Prometni režim ni organiziran najbolje, oziroma ne funkcionira. Prometni znaki so očitno zato, da se namenoma kršijo, nihče pa ne ukrepa. Tisti, ki bi morali biti za vzor, jih ravno tako kršijo kot navadni občani. Šutna, tako zelo kulturno bogata, pa sameva. Vsi kritizirajo ljudi, ki se vozijo z avtomobili ali pa kar s tovornjaki. Vsi ljudje, ki so se odločili, da se Kamnik zapre za promet in svetniki pa pozabljajo, da živimo v 20. stoletju in daje avto že zdavnaj potreba in ne samo statusni simbol. Nikoli ne grem v trgovino peš, pa ne zato, ker ne maram hoje, temveč zato, ker so časi, ko sem stvari nosila v vrečki domov, že zdavnaj minili. Pri nas ni organizirana služba, ki bi dostavljala robo domov, pa tudi dohodki niso taki, da bi mi to omogočali. Nihče ne želi, da bi se stare hiše na Šutni podrle, želijo, da bi živele hiše z ljudmi in obratno. Enosmerni promet ne bi ničesar ogrozil. Celo v večjih mestih, kot je Ljubljana, so ceste enosmerne. Kamnik je tako majhen, v glavnem je dolga vas z eno glavno cesto, ki je dovolj široka in kvalitetna za enosmerni promet, seveda tovornjakov. Če se dela načrte dolgoročno, se zaradi mene lahko naredi tudi podzemska železnica ali pa tunel. Seveda če ima mesto denar. In če ga nima, naj pusti vse pri miru. Zaprtje Šutne, dokler ni druge ceste, je zgrešena investicija oziroma polaganje kamna pa je milo rečeno zelo, zelo slabo premišljeno. Govori se marsikaj. Tudi, da je nekdo zelo dobro zaslužil. Vidi se, da v načrtih ni sodelovala nobena ženska-mati. Kamnik ne premore otroškega igrišča, samo gostilne. Obvoz skozi Kolodvorsko ulico je bil potreba, pa smo se prebivalci odločili drugače. Odločili smo, da se po ulici, ki je v začetku in koncu široka 1,80 do 1,90 m, lahko vozijo samo stanovalci. Pa se res? Zahtevali smo grbine in zaporo. Grbine zato, da se mulci ne bi vozili več z motorji s prekomerno hitrostjo. Na Kolodvorski ulici je železniška postaja.Skozi to ulico gre 1000 (tisoč) otrok v šolo in domov, pa tudi drugi se vozijo z vlakom. Cesta ne premore pločnika za tako število otrok. Bomo čakali na nesrečo? Gospod župan, tudi vi se vozite po tej cesti, včasih tudi prehitro. Prosimo vas, da dajete vzor in se ne vozite več, ker znaki zahtevajo drugače. Če občina nima denarja za grbine, naj odgovornost prevzame nase. Zapora, ki smo jo dobili, je milo rečeno pesek v oči prizadetim prebivalcem. Vsak, ki vozi avto, je moral kupiti daljinca za odpiranje zapore. Stal je 5.500 tolarjev. Jaz ga še nisem uspela uporabiti, ker je zapora vedno odprta. Imam občutek, da namenoma. Spet je nekdo dobro zaslužil. Za denar, ki ste ga dobili od prebivalcev, ste uspeli kupiti zaporo, delo pa še morda kaj. Krajani (smo bili in smo še) prisiljeni imeti zaporo, ki funkcionira, da gremo lahko v službo in domov. Prosimo, da se popeljete kdaj tudi v Streliško in ne samo po centru Kamnika. Če želim iz Streliške na Kolodvorsko, čakam točno na železniških tirih, kajti ceste sploh ne vidim. Nimam luči, da bi videla, kdaj bo vlak pripeljal, na cesto ne vidim, ker nimam ogledala. Res zelo spodbudno. Na tem prehodu so že bile nesreče in še bodo, ker očitno nihče od prebivalcev ni dovolj pomemben. Očitno smo državljani tretje kategorije. Naši otroci so nepomembni, kajti pločnikov do Šutne nimajo. Kljub vsemu želim našim otrokom in sebi varno pot v šolo in domov. Očitno v Kamniku manjka ne samo denarja in zdrave pameti, temveč tudi veliko dobre volje. Ta pa je zastonj! Prosim, da mi javno odgovorite, zakaj namenoma ali pa tudi ne zapora ne obratuje? In če zapora ne bo delovala, vrnite krajanom denar za nabavljen daljinec. Kdaj bodo grbine narejene, če sploh bodo? Kdaj bomo imeli pločnik? DARJA JARC Nenaravno cvetje na Veliki Planini Vse prave in tudi samo občasne planince očarajo lepote narave, cvetja, skal in pa tišine, ki smo je po na- pornih delovnikih potrebni prav vsi. Zato se odločimo in pohitimo, če je le možnost in če nam dopušča čas, v ta mirni del našega življenja. Veselimo se sprostitve med živopisanimi barvami gorskih cvetic. Žal pa oko naleti na cvetice drugačne vrste - na različne odpadke, ki jih je odvrgel človek, tako imenovani »planinec«. Namesto da bi odpadno embalažo spravil v svoj nahrbtnik in jo odnesel nazaj v dolino, mu je laže vreči jo na tla, ne da bi se zmenil za neestetski videz planine. Če bi se ozrl in videl, kaj pušča za seboj in se zamislil, verjetno tega ne bi storil. To pisanje ne obtožuje vseh obiskovalcev planin -mnogo pa jih je med njimi takih, ki si grajo zaslužijo. Marsikdo bo verjetno težko verjel takemu pisanju. Bodimo vsi skupaj disciplinirani in kulturni, pazimo na našo prelepo naravo. Lep planinski pozdrav! VALERIJA Š. Odrinjena zgodovina Spremenjen je datum praznika občine Kamnik. Tako je odločila komisija, sestavljena iz sociologa in zgodovinarjev. 26. OKTOBRA 1995 pogledi - po svetu KAMNIŠKI OBČAN 9 včeraj, danes, jutri ZELENI SLOVENIJE so vznikli iz ekoloških društev, oko-ljevarstvenih skupin in prizadetih posameznikov v nemirnem pomladnem narodnostnem prebujenju leta 1989, dobili svoje mesto v prvem demokratičnem slovenskem parlamentu, ga uspeli ohraniti tudi pri naslednjih volitvah, da bi svojo ekološko naravnanost uveljavljali tam, kjer se sprejemajo najbolj pomembne in usodne odločitve. A kot da zgolj odločenost za ohranitev planeta, ki ni obetala velikega političnega meta, ni bila dovolj nekaterim posameznikom, ki so skrivaj ustanovili svoje bolj »obetajoče zelene vrste« (ZESS). Začetni idealizem Zelenih Slovenije je tako v letih 1993/94 pretresal hud razcep med večino članov in peščico nekdanjega vodstva, ki so želeli oblast za vsako ceno. Tem pa so se pridružili tudi »zeleni poslanci«, ki so se priklonili vladajoči politični stranki, da so Zeleni Slovenije postali parlamentarna stranka brez poslancev. Z »nakupom« zelenih poslancev je vladajoča koalicija dosegla uresničitev nekaterih njenih vitalnih načrtov, med drugim povsem neustrezen izbor lokacij za avtocestni križ čez Slovenijo, načrt za zamenjavo uparjalnikov v Jedrski elektrarni Krško, legalizacijo črnih gradenj v naravnih parkih... »Kupljeni zeleni« poslanci so se povsem odrekli uresničevanju programa Zelenih! Več kot leto dni so Zeleni Slo- venije delovali v izrednih razmerah: brez denarnih sredstev, brez dokumentacije, brez opreme... Čeprav se je operativno vodstvo stranke sestajalo v nemogočih pogojih, v gostinskih lokalih, s pisarno v kovčkih, jim je uspelo prehoditi dolgo pot iskanj pravice na sodiščih! Zdravo jedro Zelenih Slovenije je ostalo, priključili pa so se jim številni novi člani, ki jim je prepoznavna »zelena drža« zlezla pod kožo. Skoraj 7%-ni volilni rezultat na zadnjih lokalnih občinskih volitvah dokazuje, da so se Zeleni Slovenije uspešno vrnili k izvirnim načelom, to je k varovanju narave, človekovega okolja, zaščite manjšin, socialne pravičnosti, enakosti pred zakonom in pravne države. Tako je o preteklosti in sedanjosti Zelenih Slovenije na 6. kongresu Zelenih Slovenije v Ormožu 14. oktobra spregovoril Vane Gošnik.To je bilo potrebno, da prihodnost stranke ne bi bila podobna plovbi ladje, ki ima sicer jadra, nima pa krmila in posadke, ki bi znala izkušnje, pridobljene v viharnem morju, uporabiti v bližajočih se »nevihtah«. Sicer pa je srečanje »zelenih« delegatov iz vse Slovenije res oznanjalo prebujenje pravih zelenih moči. Takšnih, ki jim je mar za oblast le toliko, da bodo lahko uveljavljali kvalitetno življenje v sožitju s čisto naravo, in takšnih, ki v prihodnosti vidijo Slovenijo, ki izstopa iz jedrskega pro- ISKRICE Občina Komenda Sodeč po uradnem dopisu Ministrstva za šolstvo in šport z dne 19. 9.1995 imajo v Komendi že svojo občino. Zdaj bodo morali Komenčani povedati, kako so mogli tako potihem izvesti referendum o odcepitvi... In tudi to, kdo je v Komendi prevzel navedeni dopis, na katerem je pisalo: - v vednost Občini Komenda... Afera Bistro Zdi se, da v Kamniku nismo zdravi, če od časa do časa ne poskrbimo za kakšno »afero«. Ker se Šutna počasi ohlaja, stopa v ospredje »afera Bistro«, vsaj tako so jo zadnjič imenovali nekateri občinski svetniki. Rodila pa seje sredi obdobja »kislih kumaric«, kar je nekaterim javnim medijem prišlo zelo prav. Kakšna bo naslednja tema, ki nas bo grela prek mrzle zime, je zdaj še vprašanje... Grbine ali vdolbine? Med tem, ko občinski svetniki na široko razpravljajo, ali je uvedba grbin ali tk. im. »spečih policajev« na javnih cestah zakonita ali ne, pa je neki Šmarčan domislil svoje rešitve za omejitev hitrosti. Ni postavil grbine, pač pa je izkopal vdolbino ali jarek...