Št. 121. V Gorici, v soboto dne 29 novembra 1902. Tečaj XXXII,. Jahaj« trikrat na teden v Šestih izdanjib, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje Iz* danje opoldne, reeerno izdanje pa ob 3. ari popoldne, in sune z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 „Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jeniana ali v Gorici na dom pošiljana: I Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 ' pol leta .. :.....6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......3, 40», , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902.-' *da preklica izhaja db srcdali .-in sobotah ob 11. uri dopoludne. Narodnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v cGorišfci Tiskarni* A. Gabršeek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6 zvečer; ob nedeljah pa oi * 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naroenlue se ne oziramo. Oglasi' in poslanic« se rafiunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kiat 7 kr., 3-krat>6 k«-vsaka — vrsta. TeCkrat po pogodbi. — Večje crke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo ia napredek I* Dr. K. Lavni Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 8t 7 v Gorici v I mtfatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. o 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici it. 11. Naročnino In oglase je plačati loeo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne . idajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od <8o8e> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. - «So&» in «Priiaortw» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski nlioi su Jeilersitz v Nunski nlioi; — v Trsta v tobakarni LavrenSiC na trgu della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della tatom. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. GabrsČek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal, V takem delovanju naša bodočnost. k čitateljem našim je gotovo v živem spominu, kakošno nade so spremljale ,/frgovsko-obrtno zadrugo" od rojstva dalje do današnjih dnij. In s ponosom smemo kazati na ta mogočni denarni zavod vsi Slovenci ter govoriti: V takem delu je bodočnost slovenskega naroda v Gorici in na Goriškem sploh. Ob sklepu leta 1901. smo objavili števila o poslovanju in napredku tega znamenitega zavoda, in ta števila so bila tako vesel pojav o rastoči, gospodarski moči naši, da smo videli v njih najkrasnejše izpolnjevanje vseh onih nad, katere smo stavili v ta denarni zavod od prvega početka. Marsikateri rodoljub se je čudom poprašal: Odkod poleg tolikih denarnih zavodov tudi v tem tako znamenito poslovanje ? odkod toliko denarja? kam ga zadruga oddaja tako plodonosno? Lotos je„Trgovsko-obrtna zadruga" zopet čudovito lepo napredovala. V 10 mosocih je že dosegla in tudi presegla lansko p o sip vanje v vseh poglavitnih postavkah. November in december pa sta najboljša meseca, in do konca leta vse delovanje torej mnogo preseže 1. 1901. Kratka prispodoba števil za letošnjih prvih 10 mesecev z onimi celega lanskega leta nam najbolje pokaže veliki napredek in razvoj tega denarnega zavoda. D o h o d k i • VI 1901 V Prvih ,0 me' ponoči ki. . v i. um. ; secih K 1902. Vpisnina .... j 3.004-68j 3"429*55 Deležne vloge J 165.33530 i 157.454*10 Obresti.....j 61.9C3'98! 69*204*47 \v>e:o......| 432.643-30 520.728*63 Vrnjena posojila.! 220.847-13, 228.256*60 Denarno stanje pa je bilo tako: 31. dec. liioi. :;i. okCl90!L Deležne vloge . . 494.0>3*92 027'566*02 ViMojila..... 1,047.029-70 1,361.785*33 Vloge...... 359.413-15 568.105*78 Promet..... 2,524.473*79 2,915.679*74 Dostaviti je še, da zavod posluje tudi z eskomptom in lombardom ter ie v živahni zvezi z večjimi denarnimi zavodi in bankami. — Eskompta je bilo lani 361.576*18, letos žo 348.634*56. — Lombarda lani 35.92305, letos že 32.600-34, — Posebno to poslovanje je ; velike važnosti za razvoj naše trgovino J in obrti. Slovensko ime in kredit gresta s tem daleč po svotu, kjer smo bili doslej še malo ali nič znani. Ta števila pač najbolje pričajo o ' rastoči moči zavoda na vse strani in ; kažejo: koliko zaupanja uživa zavod \ in kako znamenito zna porabiti zaupanje in podana mu sredstva v blagor, čast ' in ponos naroda. | Slovenci smo Še daleč od moderne ; trgovine in obrti, ne poznamo še dovolj ali prav malo onih potij, katero dela pri drugih narodih blago in posebno denar. O izkoriščanju denarnih sredstev ali tudi le kreditov nimamo niti pojma v primeri z onimi sosodifki nas gospodarski pod jarmu jejo, ali vsaj mogočno ovirajo v našem gospodarskem in s tem tudi narodnem napredku. Le polagoma se nam odpirajo oči in posegamo po pripomočkih modernega obrtovanja. Vsi zapored se moramo šele učiti, učiti in učiti, in ko smo se naučili nekaj, kar drugi že davno znajo, posežemo po pripomočkih, ki nam jih lahko v obilni meri nudi moderna trgovina z blagom in denarjem. Naša „Trgovsko-obrtna zadruga" je v tem pogledu najboljša šola nrsim ljudem. Tu se polagoma a drug za drugim uče slovenski trgovci in obrtniki uporabljati kredit v svrhe svojih podjetij, pridobivati denarna sredstva, ki bi sicer ostala mrtva, v točneje izvrševanje svojih obveznostij nasproti svojim zalagateljem, in poslužujejo so Čedalje v večji meri vseh dobrot, ki jih nudi zadruga svojim članom. Že danes moremo reči, da je veliko slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki bi nikdar ne bili to, kar so, ako bi ne bilo zadruge in njenega tako obsežnega poslovanja, s kakoršnim se navadno posojilnice niti ne pečajo in se po pravilih in odmerjenem delokrogu niti ne smejo pečati. — V tem pogledu je naša zadruga največja dobrotnica slovenskega naroda, za našega trgovca in obrtnika pa še posebe. „Trgovsko-obrtna zadruga" pa postaja tudi agresiven činitelj v gospodarskem razvoju, t. j. posega že čez slovenske meje ter objemlje v prav izdatni meri tuje sloje v krog slovenskega vpliva. O tem ne govorimo dalje, dovolj da smo od daleč namignili. Kolike pa jo to vcžnosti, bo vedel ceniti vsakdo, ki jo doslej opazoval in čutil slovensko mizorijo v ekspanzivnosti. Treba je pa naglašati, da zadruga dokonča z novembrom Šele 5. leto svojega delovanja. Gotovo jo, da bo še napredovala in so razvijala, in po petih letih bomo mogli govoriti Še o veliko lepših vspehih. Ves nadaljni razvoj zadruge je do ene samo točko že začrtan v sedanjih številih, ki so najlepša podlaga za veliko ugodnejšo bodoče petlotje. Na eno stran pa je v rokah naših rojakov še veliko lepši razvoj tega zavoda. To so hranilno vloge. Deležnih vlog (ki dajejo hranilnim ulogam varnost) je danes vplačanih žo okroglo 630.000 K, in to jo glavnica, ki sama skrbi za naravno rast zavoda, toliko bolj, ako pomislimo, da je podpisanih deležev do danes nad 1,200,000 K, in te krone morajo redno prihajati v izogib izgube v zadružno blagajno. In s tem denarjem se da" že lepo napredovati!! Hranilne vloge pa so dobrovoljni pri-nosi vlagateljev, da zadruga more svoje delovanje še veliko lepše razširit«. Res da ima zadruga vlog že blizu 600.000 K, ali to je z ozirom na velikost zavoda še veliko premalo, v primeri mnogo manj nego jih ima katerikoli drugi zavod, dasi je varnost tolika, kakor pri redko katerem drugem denarnem zavodu. Treba namreč pomisliti, da naj-brže daleč po svetu nimajo takega za- voda, ki ima več lastnega denarja nego tujega ali vlog. In to je pri naši zadrugi, ki po pravilih niti ne smo imeti več vlog nego ima svojega denarja ali deležnih vlog. Danes n. pr. ima podpisanih deležev nad 1,200,000, vplačanih v gotovini okroglo 630.000 K, a vseh vlog je komaj 588.105 K, torej je vsaka krona vloge več kot pokrita z vplačanim lastnim denarjem in nad dvakrat pokrita s podpisanim. Poleg vsega tega pa je Se neomejeno jamstvo. Kje je zavod, ki nudi podobno varnost? To v premislek onim, ki imajo de* nar naložen za manjše obresti v tujih zavodih, in vendar bi ga lahko naložili na boljše obresti in veliko bolj varno v tem znamenito delujočem domačem zavodu v blagor in čast slovenskega naroda. Le potem, ako se slovenski denar, ki je danos še v tujih denarnih zavodih, preloži v slovenske, in pri nas tudi pod tako ugodnimi pogoji v „Tr-govsko-obrtno zadrugo", bomo mogli uspešneje delovati in napredovati na gospodarskem in s tem na narodnem polju. Zaključujemo z vsklikom : V takem delovanju — naša bodočnost! t — _______m Dopisi. Essen, 24. nov. 1902. — Srce mora boleti vsakega rodoljuba, ko vidi vedni boj med svojim že tako maloštevilnim narodom. Namesto, da bi z združenimi močmi delovali za napredek, pehajo klerikalci posebno delavski in fcmetski stan nazaj v srednjeveško temo. Cerkev in Šola je delokrog pravega duhovnika in ne politika. Dan za dnem se veča nevarnost za narod, osobito od sosedov Nemcev in Lahov, a ne vidijo je, da se le klerikalcem njih želje spolnijo in žepi polnijo z žulji naroda, tudi če isti propade, kaj to de... Navedem tukaj iz članka p. Ungnad-a v ,Wartburg*, da vidijo čitatelji, kaj sodi Nemec: .Razni vzroki silijo vse v resnici versko misleče Nemce, da se tesno združijo ter po- — s-i — Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkloiricz. — Posl. Podravski. (Dalje.) »Ona te pred mašo in po maši gotovo počakata. Kaj delata, kadar gresta s teboj ?« »Dvorjanita mi, kakor le znata.« »Danes ti ne bosta dvorjanila, razumeš?« Ona pa mu odvrne pokorno: »Prav. Zbišek! Daljši razgovor pretrga jima ropot lesene ropo-tulje, kajti v Krešnji še takrat niso imeli zvonov. Čez malo Časa dospejo tjekaj. Izmed množice, ki je čakala maše pred cerkvijo, sta izstopila takoj mladi Volk in Ctan iz Rogove, toda Zbišek ju prestriže, skoči s konja, in predno sta vtegnila priteči, objame Jagjenko okrog pasu, jo dvigne s sedla, na kar jo prime za roko, ter izzivalno ju gledaje, jo odpelje v cerkev. Ko stopijo v cerkev, ju čaka nova prevara. Oba sta skočila k škropilniku in pomočila vanj roke ter jih stegnila proti deklici. Toda to isto stori tudi Zbišek, ona se dotakne njegovih prstov, se prekriža ter gre ž njim naprej. Sedaj si domislita ne le Volk, marveč tudi Čtan iz Rogove, ki je bil sicer kaj plitke pameti, da se je zgodilo vse to nalašč, radi česar se polasti obeh huda jeza. Vsekako pa sta >3e imela toliko zavesti, da v svoji jezi nista šla vt^ev, boje se kazni božje. Nasprotno, mladi Volk kar plane iz cerkve ter steče preko pokopališča med drevjem sam ne vede" kam. Tudi Čtan steče za njim, ne vede- takisto, kam hoče iti. »Obstaneta še le pi*i ograji, kjer je bilo zloženo debelo kamenje, pripravljeno za zidanje zvonika, kateri so hoteli pozidati v Krešnji. Volk, hote" se znesti nad čim, pograbi jeden debelih kamnov, in ko čtan to vidi, pograbi tudi on kamen, in tako sta čez trenutek valila vsak svoj kamen čez pokopališče tje do cerkvenih vrat. Ljudje so ju gledali začudeno, domišljuje* si, da sta napravila kako obljubo, in da hočeta tako prispevati k stavbi zvonika. Molčanje pretrga Čtan iz Rogove, »Nil, kaj pa sedaj?« vpraša. »Nu, kaj ?« odvrne Volk. »Ali ga napadeva takoj ?« »Kako ga naj napadeva v cerkvi?« »Ne v cerkvi, marveč po maši.« »On je dospel z Zihom in opatom. Ali pa veš, kaj je rekel Zih, da hoče naju oba pognati iz Zgo-relic, ako sejbova tepla. Ako bi tega ne bilo, že davno bi ti bil rebra polomil.« »Ali pa jaz tebi!« odvrne Čtan, stivnivši svoje velike pesti. In oči so se jima zaiskrile zlokobno, toda kmalu sta oba spoznala, da jo jima sedaj bolj potrebna sloga nego kedaj poprej. Večkrat ~ta se žeravsala med seboj, pa po bitki sta se vselej pomirila, kajti dasi ju je razdvajala težnja po Jagjenki, vendar drug brez drugega nista mogla živeti. Sedaj pa sta imela oba jednega sovražnika ter sta čutila, da je ta sovražnik grozno nevaren. čez trenutek vpraša čtan: »Kaj naj počneva? Ali mu naj pošljeva poziv v Bogdanec?« Volk, ki je bil modrejši, tudi ni vedel, kaj jima je početi. Na srečo mu pride na pomoč ropotulja, ki se je oglasila znovič v znamenje, da je že pričela služba božja. Volk reče: »Kaj nama je početi ? Pojdiva k maši, in potem bode, kar Bog da\« Čtan je bil s tem pametnim odgovorom zadovoljen ter reče: »Nemara naju navdihne sam Kristus?« »In naju blagoslovi,« doda" Volk. »Po zasluženju.« Na to gresta v cerkev, in ko pomolita nekoliko, se zopet pomirita. Nista se dala zbegati niti od tega, da je sprejela po sveti maši Jagjenka blagoslovljeno vodo zopet iz Zbiškovih rok. Na pokopališču se priklonita pred vratmi Zihu in Jagjenki, kakor tudi opatu, dasi je on bil sovražnik starega Volka iz Brezove. Zbiška sta gledala zares oba kaj srpe, toda nihče od njiju ga ni pozval, dasi se jima je stiskalo srce od ljubosumja in jeze. Jagjenka se jima je zdela tako krasna kakor kaka kraljica. Še le tedaj, ko se je jelo številno spremstvo vračati, in ko sta zaslišala veselo pesem klerikov, si je otrl čtan znoj s svoj' va z brkami zarastlega lica ter zarezgetal kakor konj. Volk je zaškripal z zobmi ter rekel: »V krčmo! V krčmo!« magajo stiskanim bratom v Avstriji. V prvi vrsti velja, da se varuje nemštvo v onih po-krajinah ^^oi; s 1 o v a n s k e m u n a s i I s t v u kakor tudi rimskemu okuženju... Narodni boj je torej svet in bogoijub, ker spojen je isti z verskim in to tembolj, ker se mora bojevati nemštvo v Avstriji ne samo proti slo-vanstvu, temveč tudi 2. nam sovražnim je-zuitstvom rimske cerkve... Rim pozna samo suženjstvo, popolni pogin osebne prostosti v korist vladajoče cerkve... Država, kojo je vjel Rim v svoje mreže, mora propasti (Španija, Belgija, južna Amerika itd.) Vpliv rimske morale vzame s Časom ljudstvu vsaki čut sramežljivosti in ko je isti zgubljen, ima ono tudi grob izkopan, ker nima veC moči, da bi se samo branilo in ohranilo. V res.iici, 300 letna jezuitska vzgoja pozna se povsod in vendar se odpirajo .francoskim mučencera* samostani in gradovi, da ' zamorejo sedaj nadaljevati svoje uničevalno delo v Avstriji.* Za vsako stvar, tudi najmanj potrebno in narodu eelo Škodljivo se iztiska iz ubogega trpina denar in »nabiranja" ni konec** med tem ko se za dražbo sv. G. in M. bore malo zmenijo klerikalci, čeravno je toli koristna in potrebna ter nje namen ssvet% kakor imenuje Nemec Ungnad. Tajni svetovalec ekscelenca Friderik Alfred Krupp je umrl 22. t. m. ob 3*10 uri popoldan nagle smrti. Zadela ga je kap na možgane ob 6. uri zjutraj in ob 9. uri ponovila. Isti je bil svetovno znan radi tovarne za topove. Star je bil Šele 48 let (r. 17. ja-nuvarja 1854.) Imel je velikansko podjetje im delavce v livarni v Essen .... 24.536 Gruzon v Bukau......... 2.773 Ladjedelnica »GerraamV v Kiel-u . . 3.987 Cehe za premog ......... 6.159 Jame za železo, strelišče itd. . . . . 5.628 Skupaj vseh. .43.083; med temi 3959 uradnikov. Ako se prišteva k temu številu še druge ude družin, je hranil 150.000 ljudi. Smrt je posledica dogodljajev na Laškem ter so o tem razni listi posebno socijaino demokratični pisali. Zapustil je samo 2 hčeri Antoinette Berta r. 29. marca 1886. in Aleksandra Barbara r. 25. septembra 1887. TJdova Marga-rita bar. pl. Ende je dalje časa bolna ter se nahaja v Jeni v bolnišnici. Bate, 23. nov. 1902. — Dne 16. novembra t. 1. je bil tukaj c. k. okrajni nad-zdravnik dr. Berger, ki je konstatiral, da vlada med otroki takozvani »oslovski kašelj*. Vsled tega je odredil, da se mora koj zapreti šola. Ta bolezen se je razširila k nam z Grgarja, *jer je tudi že delj' časa zatvorjena šola. Nadalje je gosp. nadzdravnik konstatiral v neki tukajšni družini tako imenovano »egiptovsko" bolezen na očeh, ki je nalezljiva. Da bi se zatrla, jim je predpisal potrebna zdravila ter jim pojasnil, kako in kaj jim je z ozirom na to bolezen postopati, ako si hočejo rešiti naj-dragoceneji čut, namreč vid. Bati se je, da bi se ta nevarna bolezen ne širila — česar nas Bog varuj 1 Prizadeti krogi bi morali odrediti tako, da bi se vse ude te družine poslalo v bolnišnico. Torej pozor!! Pri tej priliki tudi omenim, da se je bila že tam poletu prikazala v tej občini neka nenavadna bolezen, napadeni so namreč tožili o hudih želodčnih bolečinah — in nekateri .so po 4 in več dni neprenehoma bljuvali. To bolezen je nekdo osebno naznanil dr. Baderju in »kal pri njem za svojce zdravila. Ker se je dr. Baderju dozdevala bolezen nekaj nenavadnega, je prišel osebno v Bate, da se o uzroku bolezni prepriča. Seboj je tudi prinese7 potrebna zdravila in razdelil jih med bolnike, ki so tudi v kratkem okrevali. Vzrok bolezni je bila tukaj veda. Dr. Bader je za ves ta trud in zdravila računal cele tri gold. Samo zdravila so stala veliko več, ki jih je gosp. doktor razdelil. Požrtvovalnemu in človekoljubnemu dr. Baderju torej kličemo ; Srčna hvala 1 Z Vipavskega. — (Vipavska železnica.) Minoli teden so otvorili še Ka-menjsko in St. Petersko postajo na Vip. železnici in sicer prvo za omejeni in drugo za splošni vozni promet. Vršila se je tudi kolavdaeija, to je pregledala je odobrilna komisija dela Vip. železnice. S to komisijo se baje smatra železnico popolnoma dogotovljeno. Kakor sploh vsi poznejši ogledi in komisije, da še celo otvoritev Vipavske železnice, prišla in odšla je tudi ta slav. komisija skoro popolnoma neopazno. Razni opravičenci, to je taki, ki niso še glede" razlaščanja zemljišč popolnoma poravnani, ki so močno oškodovani s slabo napravljenimi ali s podalšanji poljskih potij, z navrnitvijo voda, ter z raznimi služnostmi med delom itd. itd., čakajo še vedno na konecno rešitev ob zadnji obljubujoči jim komisiji. Upati je, da se tudi to zgodi. — Gospodje so sicer gledali, molčali in pisali — s svinčnikom seveda. — Videli so lahko marsikaj, saj baš v tem času je vipavska burja pokazala precejšnje nepravilnosti glede konstrucije poslopij. Tudi reka Vipava in drugi potoki so ob zadnjem deževju nevarno pretili železničnemu tiru. — Se bode pač britko maščevala trmoglavost izvestnih inženirjev, kojim je mero-dajna le njih teorija. — Cegava bode škoda ? Železnica vozi komaj dva meseca a vkljub sedanji za promet mrtvi sezoni in jako visoki voinini, nepravilnega urnika in drugih neprijethostij je vendar razmerno precej živahen promet. Le-ta se gotovo potroji, ako se vsaj voznina Za tvorni promet zdatno zniža. V tem pogledu je ajdovska občina ponovno vložila prošnjo na železniško ministerstvo potom trgovinske in obrtne zbornice, ki naj bi prišla v pretres že v jesenski sesiji upravnega sveta drž. železnic, ki se ba'e ima vršiti 5. decembra t. 1. Koncem t. 1. zaključi menda slavni upravni svet Vip. železnice po štiriletnem trudapotnem delu svoje prvo upravno leto. Radovedni smo na račune, posebno se jih vesele delničarji. Po tozadevnih pravilih bi moral sedanji upravni svet delovati še dve leti, pa upa se, da jih slav. vlada poprej reši s podržavljenjem Vip. železnice. Iz Kamenjske občine. — Rihemberški Pavlica je spet našel hvaležno delo: V Kamnjah so volitve, Koscu in županu gre malo trda. Pomagati mora okolica. Največ volilcev je v Brjah, kar je tujih občin. Zato je pa Pavlica po noči in na tihem sklical somišljenike k »Parklju*, kamor je prišel tudi župnik Kosec in drugi agitirat.^ Vino je kar teklo z miz, četudi je Kosec protialkoholist. Odslej torej ne bo hodil Kosec samo na Čaven, ampak tudi v Brje. Človek bi mislil, da se svet prej narobe obrne, kakor pa da volijo Brejci s Koscem in »Pikuličem*, aH prodana živina pač nima smisla za domače koristi, za se in svoje otroke, in tako se zgodi, da pojde tudi iz Brjij nekaj žalostnih izvržkov za Kosca in sedanjega župana, proti kateremu so celo v lastni občini skoraj vsi. Kosec si želi novega farovža, poprave pri cerkvi in drugih del, za kar če biti mnogo denara. Sami Kamenjci so proti temu, zato so pa najeli Pavlico, da jim pomaga gnati nekaj živine iz Brjij v klavnico. Sedanji župan je zakrivil, da ni prave postaje na železnici Kamnje. Brigal se je zato toliko, kolikor Pavlica, da nismo nič dobili in se nam vsa okolica čudi in smeje. Tudi dovozne poti po polju imajo posestniki take, da je strah in groza. Dasi plačujejo Brejci davke in doklade, županstvo v Kamnjah za nje nič ne stori. Da se pa zahvalijo za vse te dobrote Koscu in županu, oddajo nekoji za nju glas, nekateri, ki imajo mesto glave — tikvo in ki prodajo Boga in dušo za žretje, katero se plača iz kaks sicer nikoli polne farške bisagel Brje, 24./11. 1902. V Brjah obhajamo sv. Martina, in letos smo povabili za oni dan, 16. t. m., tudi vrle tamburaše iz Dornberga. Bralno društvo je naznanilo na c. kr. glavarstvo za isti dan malo zabavo s tambu-ranjem. Prišli so prijazni Dornberžani, ki so zvečer lepo zbranim udom in gostom tambu-rali. Mislilo se ni na ples, zato tudi se ni najelo kakega večjega prostora, ampak le malo sobo prt gostilni g. A. Pečenka. Zabava je bila lepa in vsi smo radi poslušali glasove ubranih tamburic. Tuintam se je menda kak ud tudi zavrtel v predsobi. Sploh je bilo lepo in -nirno, kakor se sploh zna naša mladina lepo in dostojno vesti in se veseliti. Toda naš pobožni pijanček, župan rihemberški, se je hotel nad društvom, ki ni v njegovih rokah, maščevati in naši domači rablji so mu pomagati. Podšuntali so žendarmerijo: da je javen ples, pa hajd nad društvo in udeležnikel Najhuji med rabeljni je bil Pe- čenkovsk* Dizmus, kateremu se je še sedaj po krvi in mesarjenju roke kade od vednega pretepavanja in pobojev, in kateri kedarkoli je v kako družbo zašel, se je godilo, kakor kedar pride skobec med kokoši. Druga velika moč je bil pobožni »žepan* Gobo, katerega so svojčas z grešno Evo v grahu našli; pa tudi v mlinu na kašči je iz pobožnosti tekal za neko gospodinjo, doma je pa tretji zobački sezidal »pil*. Žena njegova seveda mu je molila za gliste dan in noč, dokler je ni Bog vzel. Imeniten »žepan* je tudi »Tuserej«, kateremu hodijo žandarmi noge merit, ako kje kaj zmanjka. Da bi stvar dobro skončala in bi se zabava ustavila, je pomagal še poleg drugih tudi »flgaraož« in »karonja", kateri vsled 4. bož. zapovedi razdira starišem posteljo in jih tepe. — Vidite, kedo brani pri nas vero in kaj vem še kaj! — Zabava se je sicer nadaljevala, a zložili so ti gori našteti pritožbo na glavarstvo in menda sodišče, da zgube pri ljudstvu tako vsako potrpljenje ter le zdražbo in prepir netijo in stroške delajo. — Povemo vam, vsej Pavličevi golazni, da sedaj nismo priredili plesa, ker nismo hoteli in marali; ali kedar se bo nam ljubilo, priredimo tudi ples in še kaj drugega, za kar seveda vas ne bomo prašali! Kobarid.— (.Sveti" misij on.) — Prosim Vas, gospod urednik, oprostite, da spregovorim par vrstic o sv. misijonu, pa ne iz sovraštva, ampak z dobrim- namenom. Slišali ste, da pretekli teden je bil sv. raisijon v Kobaridu, in se ve da se moli in hodi poslušat pridige, in se opravi spoved in se prime sv. zakramente. To je trajalo celi teden. V četrtek so se udeležili po večini tudi tržani, ali tu je bila huda. Ravno listi dan sem se udeležil tudi jaz. Grem k spovednici misijonarja ter odmolim, kakor gre kristjanu, in tožim svoje grehe. En Čas se meniva, potem pa vpraša, ali čitam pa slabe časnike. Jaz odgovorim, da čitam vse slovenske časnike, kar jih dobim v Kobaridu; na to reče, da to je greh jrati slabe liste. Jaz vprašam, kateri pa so tisti slabi listi, pa odgovori: recimo tukaj pri Vas „Soča* in »Primorec*. Zakaj pa se imenujejo slabi listi ? Ker preveč napadajo duhovnike, mi pa moramo držati za nje in je tudi naša dolžnost, ker ml ne smemo biti proti duhovnikom, in če mi ne prisežete in obljubite, da ne boste več čitali teh dveh listov, Vam ne dam odveze. Pa zakaj ne daste odveze? Ker ne smem, ker imam nalogo pod smrtnim grehom, če Vam dam odvezo, jaz ne smem jutri zjutraj več brati sveto mašo. Na to sem rekel: pa dobro, tudi jaz, ker nočem priseči, nočem jutri zjutraj pri sv. obhajilu narediti božji rop. Pa sva bila prijatelja! Potem pa rečeš Čakajte, pridite jutri dopoldne ob U. uri poslušat pridigo, boste videl, kaj se bo učilo o slabih listih, in morebiti se premislite ter (Dalje v prilogi.) Na to sta se spomnila, kaj jima je prineslo olajšavo, ter sta pograbila zopet ona kamna in ju odvalila nazaj na poprejšnje mesto. Zbišek je jezdil poleg Jagjenke ter poslušal pesem opatovih klerikov, toda ko so že prekoračili poti za več strelja j ov, je pridržal nakrat konja in dejal: »Oh, imel sem dati za jedno sveto mašo za stričevo zdravje. Radi tega se vrnem, c »Ne vračaj se!« zakliče Jagjenka. »Pošljemo to sem iz Zgorelic« »Vrnem se, toda ne čakajte me! Z Bogom!« »Z Bogom!« reče opat. »Pojdi!« In lice se mu razveseli. Ko pa jim izgine Zbišek izpred očij, podreza nekoliko Ziha ter reče: »Ali razumete ?< »Kaj naj razumem?« »On se hoče v Krešnji boriti z Volkom in Čtanom, kakor ;a amen v očenašu. To sem tudi jaz hotel, in ga napotil na to.« »To sta krepka človeka, ki ga še obsujeta z ranami; kaj bo pa potem?« »Kaj bo potem? Ako se bo boril za Jagjenko, kako naj potem misli dalje na ono Jurandovo ? Odslej bo Jagjenka njegova gospa, ne pa ona, in to jaz hočem, kajti on je moj sorodnik, ki mi je všeč.« »Nu, pa njegova obljuba?« »Kar na mestu mu dam odvezo. Ali niste culi, da sem mu to že obljubil?« »Vaša glava zna spraviti vse v red,« odvrne Zih. Opata razveseli ta pohvala, zato se obrne k Ja-gjenki in jo vpraša: »čemu si tako otožna?« Sklonila se je na sedlu, prijela opatovo roko in jo poljubila. »Gospod boter, ali bi ne mogli poslati nekoliko svojih ljudij v Krešnjo?« »čemu ? Vpijanili bi se v krčmi, in to bi bilo vse.« »Ali vsekako bi mogli preprečiti vsak slučajni prepir.« Opat jej bistro pogleda v oči, na to reče nakrat resnobno: »Ali ako ga ondi ubijejo ?...« »Potem pa naj ubijejo tudi mene!« zakliče Jagjenka. In bridka žalost, ki se je bila med razgovorom z Zbiškom nabrala v njenih prsih, se razlije sedaj nakrat v potoku solz. Opat, to vid6, jo objame tako, da pokrije skoro vso s svojimi velikimi rokavi, ter reče: »Ne boj se, hčerka, ne boj se ničesar. Do prepira utegne res priti, toda saj sta tudi ona dva plemiča, torej ga ne napadeta oba ob enem, marveč ga po vi-težkem običaju pozoveta na dvoboj, na ta način pa si bo že znal pomagati ž njima. Kar pa se tiče Ju-randove hčerke, o kateri si slišala, vedi, da še v nobeni hosti ne raste drevo za njeno postelj.« »Ker mu je ona ljubši, pa niti jaz ne maram zanj !< odvrne skozi zebe Jagjenka. »čemu se torej jokuš?« »Ker se bojim zanj.« »Glejte žensko pamet!« reče opat smeje" se. Na to se skloni k Jagjenkinemu ušesu ter jej pošepeta: »Zapomni si, deklica, ako te tudi vzame, da se bo moral še večkrat boriti, ker zato je plemič.« In sklonivši se Še bolj, doda: »On te vzame, in sicer kmalu, kakor je Bog v nebesih.« »On da bi me vzel ?!« odvrne Jagjenka, toda v tem hipu se nasmeji skozi solze, pogleda opata, kakor bi ga hotela vprašati, odkod on to ve. Med tem se je Zbišek vrnil v Krešnjo in se napotil takoj k duhovniku, ker je hotel v resnici diti za jedno mašo za Matijčevo zdravje. Ko je to opravil, je odšel naravnost v krčmo, v kateri se je nadejal, da dobi mladega Volka iz Brezove in čtana iz Rogove. Dobil je ondi oba poleg množice plemstva in kmetov. V prvem hipu ni mogel nikogar spoznati, kajti okna so bila prevlečena z volovskimi mehirji, skozi katere je prodirala svetloba le slabo. Še le potem, ko je vrgel domač služabnik na ognjišče perišče borovih tresek, je zagledal v kotu za vrčema piva raz-orano lice Čtana iz Bogove in srdito lice Volka vi Brezove. Šel je polagoma k njima, potiskajo na stran ljudi, in ko je prišel k njima, je vdaril s pestjo ob mizo, da je kar zagrmelo po sobi. Ona sta takoj vstala, jela urno popravljati na sebi svoje pasove ter segati po mečih. Zbišek vrže na mizo rokavico, in govorč skozi nos, kakor so imeli vitezi pri pozivu navado govoriti, spregovori te nenavadne in od nikogar fte pričakovane besede: »Ako bi kateri izmed vaju dveh, ali od drugih vitežkih ljudij, ki so v tej sobi, nasprotoval temu, da najlepša in najbolj čednostna deva na svetu je gospodična Jurandova iz Spihova, pa ga pozivljem na dvoboj, bodisi že peš ali na konju, od prvega padca in do poslednjega zdihljeja.« Volk in čtan sta se zelo začudila, ko sta to cula, kakor bi se bil začudil tudi opat, ko bi bil slišal te besede. Kdo je ta gospodična? Saj jima je le za Jagjenko, ne pa za njo! Ako pa temu mladeniču ni mar za Jagjenko, kaj torej on hoče od nju? čemu jima je delal ovire pred cerkvijo? Čemu je prišel Priloga „SoCe" It. 121. z dne 29. novembra 1002. pridete jutri zvečer nazaj k spovedi, Poprej ko sem odstopil od spovednice, mi je rekel:' Nič ne zamerite! in sem šel domov; tako je naredilo še več drugih. Drugi dan sem šel k pridigi in večinoma vsi tržani, ker je bilo j naznanjeno, da bo pridiga o slabih listih. Na prižnici je prebral misijonar, kar je bilo v »Soči* pisano o misijonu, ter dodal, da nista bila ona dva v Drežnici. MislHi «»P da bog ve kaj da pride, pa ni bilo nič, ali v spovednici je bila druga. Rekel je, da pozna dobro državne paragrafe, da me ne boste ujeli v zanjko, ker je prišel čez hribe in doline na Savo in Dravo, Soče pa ni jje^ videl. Po pridigi je bilo dosti govora po trgu." 'Pa" pustimo to. Zvečer grem nazaj k spovedi pa k drugemu gospodu. Tam pa je bilo vse drugače jmo dobili vsi odvezo, čeprav Čitamo ».jočo* in »Primorca". Sedaj pa ni bilo več pod smrtnim gre!r< )m, da ne smejo dajati odveze. Potem se ^me misliti, da so hoteli s tem misijonom pregnati .Sočo" in .Primorca" iz Kobarida. DomaČe in razne novice. Osebna vest. — Poljedelski minister je imenoval višjega rudniškega oskrbnika v Idriji g. Josipa K o r š i č a rudniškim svetnikom. G. Koršič je naš rojak iz Solkana. Poroki. — Danes se je poročil g. Anton Štrekelj, potovalni učitelj pri na-mestništvu v Trstu, z g.čno Frančiško Vafteč-kovo. Vse najbolje. (G. Štrekelj pride, kakor čujemo, z novim letom v Gorico k tukajšnjemu glavarstvu v jednaki lastnosti.) Poročil se je naš rojak g. Josip Gabri-jelčič, Železniški uradnik v Zagorju ob Savi, z g.čno Zofijo Praprotnikovo iz Gorice. Mnogo sreče t Promocija. — Včeraj je bil promo-viran na dunajskem vseučilišču doktorjem filozofije g. Ivan Prijatelj, čestitamo. Druga promocija. — Včeraj je bil promo-viran doktorjem prava g. Vekoslav K u k o v e c. —• Čestitamo. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 7. decembra 1902 koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka 47. v veliki dvorani .Hotel Central*. — Vspored: 1. Ouvertura, svira vojaški orkester; 2. Anton Foerster: .Ljubica", mešan zbor; 3. Pavel Križkovski: .Utopljenka", moški zbor; 4. Josip Mihi: »Ljubezni kal", .Ljubezni cvet" ; sopransolo poje gospica KI. Hrovatinova, spremlja na piano g. Josip Mihi; 5. Karol Weiss: .Novi Cehov sen", ciklus čeških narodnih pesmi, svira vojaški orkester; o. P. Hugolin Sattner: »Naša pesen", mešan zbor; 7, F. S. Vilhar: .Klevetnikom Hrvatske", moški zbor; 8. Ant. Foerster: »Venec Vodnikovih pesmi", moški, ženski zbor in soli s "s premljevanjem vojaškega orkestra. Društveni pevovodja: Josip Mihi. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vinarjev, sedeži I. in II. vrste 2 kroni, sedeži III. do VI. vrste I K 40 vin. sedeži VII. do XIII. vrste 80 vin. Vstopnice in sedeži dobivajo se v društvenih prostorih Via Semi-nario 5 I. nadst., pred koncertom ob 7% pri blagajnici. Ajdovska podružnica učiteljskega društva asa goriški okr»j vabi na zaupni shod, ki bo dne 4, decembra ob 11. uri predpoldne v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Ir.ejsjdnikov^ nagovor. 2. O petletninah; poroča g. predielmkT^.Oprt^lJah na deželni zbor glede zbolšanja učiteljskega stanja; poroča g. tov. Bajt Fran. 4. O načrtu postave glede zboljšanja učiteljskega gmotnega stanja; poroča, g. tov. Možina Ant. K ih odu so v a hijeni p ol eg učiteljstva tudi slov. deželni poslanci, dapojasnijo stališče deželnega zbora o zgorenjih točkah. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opazka; Vlak odhaja iz Gorice ob 8-55 zjutraj. Vabilo velja za vstopnico. Oglase k skupnemu obedu sprejema g. Bajt, nadučitelj v Ajdovščini. Trg sv. Andreja. ~ V ponedeljek prične znameniti trg sv. Andreja. Deželam', ki boste prihajali v Gorico nakupovat raznih potrebščin, spominjajte se naših slovenskih trgovcev in obrtnikov! Klerikalna brezvestnost. — »Gorica* zopet laže, da »Soča" r u j e proti vžigalicam družbe sv. G. in M. ter daje potuho raznim trgovcem itd. — Kdor je čital »Sočo", ve dobro, da je pisala samo resnico. Toda »Gorici* je po klerikalni maniri le za obrekovanje. — Ako »Sočd" daje potuho trgovcem, no, naj pa »Gorica" stopi na piano in reče: »Vsi vi slov. trgovci in trafikantje v Gorici, Trstu in drugih krajih z mešanim prebivalstvom ne smete prodajati drugačnih vžigalic nego le narodne \ — Odgovor na to bo: smeh na ustih vsakega pametnega človeka 1 — Dejstvo je torej, da prodajajo najrazličnejše izdelke! Zakaj »Gorica* ne protestuje proti temu? — In ako »Soča* priporoča namesto teh tujih izdelkov naše domače, ki so delo skoro vseskozi slovenskih rok, ali ne stori prav?! »Gorica* poleg prve laži dostavlja pa še vzrok, zakaj »Soča* priporoča Lebher-zove vžigalice, namreč zato, ker L. plačuje .Soči* oglase. — To je pravcata klerikalna infamija, na katero doslej še nismo reago-vali, ker menimo, da se mora tako podlo sumničenje gabiti vsakomur, ki ni tako nizko padel, kakor brezvestne duše v uredništvu farovške smetišnice. — L. ni nikdar reflek-toval na »Sočino* priporočilo, nikdar za to prosil, kar smo storili, se je zgodilo iz naše proste volje. — Nam je do tega, da bi dobilo delo doma kolikor le mogoče naših okoličanov, ki bi ostali doma in ne iskali kruha ter se tako zgubljali po svetu. Zato bi radi videli, da bi celo narodne vžigalice c7. G. in M. izdelovala L. tovarna. — In s tem basta. Ako farovški list ne more živeti brez laži in obrekovanja, slobodna mu pot! Iz mestnega sveta goriškega. — V torek zvečer je imel mestni svet goriški sejo, v kateri so med drugim dovolili 400 K letne podpore za enega laškega dijaka, ki bi študiral na vseučilišču v Inomostu, kjer hočejo odslej, kakor znano, študirati laški dijaki. — Koncem seje je dr. Venier (glasnik laških »teženj« ob vseh takih prilikah) slavil znanega mestnega tajnika Garla Favtttija, ker bo dne 1. decembra letos 10 let, odkar je umrl. V vznesenih besedah je slavil Favettija, ki je bi! »duša ne le mestnega zastopa,' marveč tudi narodnega in intelektualnega življenja našega mesta" — to se pravi: bil je ultra-Lah, »neodrešenec*. Zaključil je, da naj se napravi v njegov spomin v mestni dvorani napisv marmorju v zname,nje, da »spomin na njegovo krepost še ni izginil iz njihovih src." Svoj čas so bili prekrstili ulico Vettu-rini v ulico Favetti, ali vlad"* je prepovedala to imenovanje. Da je storila kaj takega pri nas, to pač priča dovolj, kdo je bil Favetti z avstrijskega stališča. Sedaj so hoteli nabirati za kip po mestu, ali vlada je tako javno nabiranje prepovedala. — Zdi se nam vredno omeniti še to, da je bil sprejet predlog dr. Venierja, kakor poročajo laški listi, soglasno; navzoč je bil tudi prost FaidutU. Nekoliko o naši kmetijski dražbi. - Pišejo nam: Odkar je izgubila goriška kmetijska družba ranjkega grofa Goroninija, grč vedno rakovo pot. Temu pa se ne smemo čuditi, če pomislimo, da se bavijo gospodje, ki sedijo v nji, vedno bolj s politiko nego z gospodarskimi vprašanji. Dasi je v naši deželi trikrat toliko slovenskih kmetovalcev nego italijanskih, vendar nam ne privoščijo niti enega človeka v načelstvo. Predsednik in podpredsednik sta Italijana a tako tudi tajnik. Poslednji ne zna čisto nič slovenski, kako naj torej občuje z našim kmetom! Kakih zvijač se ti ljudje poslužujejo, povčm naj, kaj nameravajo prihodnje dni. Oni uvidevajo, da se slovenski kmetovalci nočejo več brigati za to politikujočo družbo, kar je vlada, ki daje družbi približno letnih 30.000 kron na razpolago, najbrže sprevidela. Zato pa so povabili mnogo gorskih kmetovalcev •— v gorah občutijo menda najbolj svojo slabost — k seji, kjer bi jim vrgli nekoliko peska v oči ter bi brili iž njih norce... Govorili jim bodo menda, koliko bo društvo napravilo za gorske kmetovalce, a ko ti odlazijo, rekli bodo med seboj k-kor po zadnjem občnem zboru: ali smo jih! Slišali smo celo, da jim društvo povrne potne troške. Mi svetujemo našim kmetovalcem, naj ne hodijo na Hmanice in naj se ne razpostavljajo zasmehu. Gospode v kmetijski družbi pa opominjamo, naj opustijo prej svojo politično gonjo proti slovenskemu kmetu, kajti šele potem smo voljni hoditi ž njimi za gospodarski napredek. Dokler bode pa predsednik društva »Uniono" ob enem predsednik c. kr. kmetijske družbe, jim mi žvižgamo. Naši vladi pa priporočamo, naj ne daje temu društvu za slovenski del dežele namenjenih podpor, ker jih zameta to za mestne plače jezičnemu »profesorju", ampak razdeli naj jih rajši sama po svojih organih. Ud kmetijske družbe. »Ministri o naših zadrugah." — »Primorski List" je priobčil pod takim za-glavjem članek, v katerem slepari svet, kakor da je poljedelski minister pohvalil v zbornici tisto klerikalno zadružništvo, katero poka na vseh koncih krajih in o katerem govorimo večkrat. Resnica pa je ta, da je poljedelski minister odgovoril le na nemška podtikanja proti slovenski zadrugi v Sinčivesi na Koroškem, katero hočejo Nemci zatreti iz narodnih ozirov. Minister je imel pri tem kaj lahko stališče, kajti Nemci so navedli le malenkostne reči. Povedal je, da ta zadruga posluje pravilno ter da so pritožbe proti njej ničeve,-------Sedaj pa prihajajo klerikalci ter generalizirajo vso reč tako, kakor da je poljedelski minister pohvalil vse klerikalno zadružništvo z vsem švindlom, kateri klerikalci uganjajo s svojo gospodarsko organizacijo. Precej predrznosti je treba za to, ali pri klerikalcih je doma, in sedaj sleparijo svet, da je minister pohvalil vso njihovo organizacijo, katero liberalci razkrinkavajo kot slepanko ter javnemu blagru nevarno. O zadrugi v Sinčivesi nismo nikdar nič pisali, kar smo pa pisali o drugih klerikalnih podjetjih, je pa vse resnično do pike. »Priro. List* bi bil storil bolj prav, di je povedal, da so zaprli te dni revizorja »Gospodarske zveze*, katero vlada podpira, radi tega, ker je faliiflclral račune v Marenbergu, kjer je počil konsum, kakor smo obširneje popisali. Res je, da sedanjo poljedelsko ministerstvo podpira z vso močjo klerikalno zadružništvo, tudi Se potem, kose tuintam pokažejo nepravilnosti in sleparije, ali tudi tega bo enkrat konec; klerikalno poljedelsko ministerstvo ne bo trobilo sodnemu dnevu, marveč p'ide čas, ko izgine s površja in ž njim pade vsa .katoliška" organizacija, kar bo le v prilog kmetu, trgovini in obrti. Potem pa ne bodo skrivali več svojega sleparskega zadružništva za ministre! Dovozne ceste do kolodvora noro železnice. — Stavbeni urad na tukajšnjem magistratu je predložil tehničnemu odseku načrt za dovozno cesto na novi kolodvor toliko proti ""tel kolikor proti Solkanu. Tehnični u je odobril načrt, kateri se predloži trasijskemu uradu za zgradbo bohinjske železnice v Gorici. Hrzlek. — Te dni sta bila pri Mrzleku zopet inženir Brezadola in montanistični nadzornik Čebul. Slednji je hotel, da se zvrta v svrho dobave vode 500 m, ali so ustavili delo pri 84 ra. Brezadola, pa hoče, da se napravi kje v sredi predora umetni vodnjak. O tem se iznčeta oba veščaka še posebej. Brezadola sestavi brošuro, v kateri razloži svoje Študije o tem, kako naj se preskrbi Gorica s pitno vodo. Treba bi bilo v to svrho milijon kronic, in s tem bi se baje že prihodnje leto izvršil prvi del Brezadolovega načrta. semkaj in sedaj tukaj išče prepira Ž njima? Ob teh vprašanjih sta postala tako zbegana, da sta odprla široko usta in Čtan je tako napel oči, kakor bi pred seboj ne videl človeka, marveč kako strašilo. Pametnejši Volk, ki je žo poznal nekoliko vitežke običaje t«1" je vedel, da vitezi obljubujejo pogostoma drugim ženskam svojo službo, zopet z drugimi pa se ženijo, je pomislil, da je morda tudi v tem slučaju tako, in ker se mu ponuja ugodna priložnost, da se more potegniti za Jagjenko, si je mislil, da se je mora poslužiti. Približa se torej z zlokobnim licem Zbišku in ga vpraša: »Kako pasji brat, ali mar Jagjenka Zihova ni najlepša ?« Na to stopi naprej tudi Čtan, in ljudje se jamejo zbirati okrog njih, kajti vsem je bilo jasno, da fco ne skonča zlepa. XVI. Jagjenka, vrnivši se domu, je poslala takoj služabnika v Krešnjr., da naj poizve, če morda ni prišlo v krčmi do kake bitke, ali če morda ni pozval kdo koga na dvoboj. Služabnik pa, ki je prijel denar za pot, je jel z drugimi tovariši piti ter niti ni mislil na vrnitev. Drugi služabnik, poslan v Bogdanec, ki bi imel sporočiti Matijcu opatov prihod, se je vrnil takoj ter povedal, da je videl Zbiška, kako je ondi kockal s starim plemičem. To je Jagjenko nekoliko pomirilo, ker je dobro vedela, da je Zbišek v bojevanju veščak, torej se ni! bala, da bi ga kdo izzval, ali da bi ga doletela kaka I nezgoda v krčmi. Ona jo takisto zaželela iti z opatom v Bogdanec, toda opat tega ni hotel, ker jo name-| raval spregovoriti z Matijeem o zadevah, tikajočih so zastavne pogodbe ter še o neki dokaj važnejši zadevi, o kateri ni hotel, da bi bila Jagjenka za pričo. Končno je odšel na noč. Ko je izvedel, da se jej Zbišek srečno vrnil, je bil kaj dobre volje ter je naročil svojim spremljevalcem, naj popevajo in ukajo, da je kar odmevalo po gozdu. V Bogdancu so kmetje gledali iz hiš, ali ne gori, ali če ni pridrvil od kod sovražnik. Toda božjepotnik, ki je korakal naprej z žezlom, jih je poniril, češ, da"prihaja ugleden in visok cerkveni dostojanstvenik, in kmetje so se mu vklanjali in nekateri se celo prekriževali. Ko je videl opat, kako ga vsi spoštujejo, je bil tega zelo vesel; radoval se je božjega sveta ter začutil v svojem srcu veliko naklonjenost do svojih ljudi j. Ko sta zaslišala Matija in Zbišek krik in petje, sta odšla do vrat opatu nasproti. Nekateri izmed kle-rikov so že bili z opatom v Bogdancu, toda oni, ki so se še le pred kratkim pridružili njegovemu spremstvu ter še Bogdanca nikdar niso videli, so se Čutili zelo prevarane, ko so zagledali borno poslopje, katerega ni bilo mdči primerjati z obširno grajščino v Zgorelicah. Vsekako pa je pomirjal njih nadeje nekoliko dim, ki se je valil skozi predor v skodlati strehi, a Še bolj so se razveselili, ko so, prišedši v sobo, ovoh&li vonjavo žafrana in različnih dišav ter ob enem zagledali dve mizi, polni cinastih skled, seveda še praznih, toda tako velikih, da so se morale vsake oči razveseliti pri pogledu na nje. Na manjši mizici se je lesketala za opata pripravljena skleda, ki je bila vsa srebrna, ter lep okusno izrezljan vrč. To oboje ie bil plen iz zapuščine pol onih frigijskih vitezih. * i Matija in Zbišek sta ga takoj povabila k mizi, toda opat, ki se je bil pred odhodom iz Zgorelic dobro najedel, je odklonil poziv, kajti njega je* zanimalo nekaj drugega. Pozorno in nekako nemirno se je oziral po Zbišku, kakor bi hotel opaziti na njem kak sled po bitki; vide" pa njegov miren obraz, je postal nestrpljiv ter nikakor ni mogel brzdati dalje svoje radovednosti. »Pojdimo v čumnato,« je dejal, »da se pomenimo o zastavi. Toda ne nasprotujta mi. S tem me samo ujezita.« Na to se obrne k svojim opremljevalcem in za-gromi: »Vi pa tukaj tiho sedite in ne poslušajte za vratmi!« Po teh besedah odpre vrata čumnate, skozi katere je komaj mogel iti, za njim pa sta stopila tjekaj tudi Zbišek in Matija. Ko se vsedejo na skrinje, se obrne opat znovič k mlademu vitezu: »Ali si se vrnil v Krešnjo?« »Da.« »Nil, kaj?« »Dal sem za jedno mašo za stričevo zdravje" — in basta!« Opat se nestrpljivo zgane na Skrinji. »Ha,« si pomisli, »ni se boril biti s čtanom, niti z Volkom, morda ju ondi ni bilo, ali morda ju niti ni iskal. Zmotil sem se.« In razsrdil se je, da se je zmotil in da se ni izpolnila njegova nadeja, da mu je takoj zagorel obraz ter je jel močno sopihati. »Govorimo o zastavi!» spregovori čez nekaj časa. »Ali imata denar? Ako ga nimata, pa jo vajino posestvo moje.« Dolga je že ta pot po dobavi dobre pitne vode v Gorici, jako dolga, ali kakor vse kaže, se še podaljša. Ib farovža ntlekaraleo. — Na Kam-nem pri Kobaridu so bili dobili pred dežel-nozborskimi volitvami gospoda nunca. Na ordinarijatu v Gorici so končno uslišali prošnjo Kameneev ter jim poslali »gospoda" — ker so se bližale volitve. Ali ko so bile skoneane, je skončala kmalu tudi služba božja na Karanem. Nunci so dosegli, kar so hoteli, in kmalu je bil duhovnik na Kamnem odveč. Odpoklicali so ga, .političnega" duhovnika, in kakor nam sedaj poročajo od tam, se ne nadejajo več drugega dušnega pastirja. Za-tegadel pa predelajo farovž v mlekarnico, katero silno potrebujejo. Tako je tudi prav, bodo imeli vsaj kaj koristi od tega, kajti s političnim duhovnikom so jih le sleparili. Odslej pa Kamenci tudi ne verujejo več, da je vera v nevarnosti, ker je pač jasno vsem, da so jim bili poslali nunca le radi volitev in ne radi vere in službe božje 1 Kdor klerikalcem še kaj verjame, ta je norcu podoben. Občinske volitve v Kainnjah so skončale tako,vkakor nista pričakovala kamenjati župnik Kosec in riheraberški očka Pavlica (Glej današnji dopis iz kamenjske občine!) marveč so prodrli v vseh treh razredih n a p r e d n j a k i. S tem je konec Kosčevega .gospodarstva* v kamenjski občini, in odslej bo imel govoriti le še na Cavnu! Slava! Kako je dobro Baše sadje. — Iz Rusije, Nemčije in še od drugodi iz daljnih in bližnjih krajev prihajajo vesti, ki se stri-njanjo v tem, da je bilo letos izvoženo sadje posebno dobro ter je dospelo v določene daljne kraje povsem v dobrem stanju. To je pač najboljši dokaz, kako izvrstno sadje rodi naša dežela. Želeli bi le še to, da bi dobiček od tega sadja šel v žepe slovenskih kmetovalcev in trgovcev, dočim sedaj poberejo skoro vse drugorodci in tujci! Mlekarskim zadrugam kobarlškega okraja se s tem le naznanja, da se bode vršil II. shod za ustanovitev Centralne zadruge dne 8. decembra ob 2. pop. v ljudski šoli v Kobaridu. M. Ivančič. Za slovensko poroto t Trstu je vložila prošnjo na pravosodno ministerstvo tudi občina sežanska. Klerikalci In pohujšanje. — .Slovenec" od četrtka je objavil dopis z Vipavskega, ki na koncu zakliče naudčiielju g. Punčuhu, da njegova naloga je vzgoja mladine, zato naj ne izziva »njihove* potrpežljivosti. Gospod Punčuh gotovo v polni meri izvršuje v šoli svojo dolžnost. Zunaj šole pa je prost državljan, a naj stori karkoli, gotovo s tem ne daje mladeži povoda k spodtikanju. Torej vseskozi prav! .Slovenec" naj bi raje zaklical 95% duhovnikov: Ne pohujšujte ljudstva, za katero ste v službi, ne delajte zdražb, ne sejajte jeze in sovraštva, bodite res duhovniki in vredni namestniki Kristovi! — Hic Rhodus!I »Slovenec* o liberalnih katolikih. — S perfidnostjo, ki nima para, se norčuje .Slovenec* z liberalci, ki celo življenje »preganjajo* klerikalce, naposled pa umrjejo kot pravi katoliki, prejemši sv. sakramente itd. Tolike cinične farovške nesramnosti že dolgo nismo čitali! Niti taki momenti klerikalcem, niso dovolj visoki, da bi se ne norčevali. — Ali ni prav tako dejstvo dokaz, da boj proti klerikalizmu ni boj proti krščanstvu P! Ako se kdo tudi celo življenje bori proti farovški oholosti in gospodoželjnosti, je radi tega v očeh božjih vrednejši nego vsi tisti svetohlinci, ki vsak dan stopajo k oltarju s — črno, podlo, umazano dušo! In taka je^ večina onih politikujočih razsajačev v črni suknji! Dva nova Usta. — Iz Ljubljane se nam obeta bogato ilustrovan, umetniški dovršen list .Slovan", — in šaljiv list ,Jež", ki bo po obliki in vsebini najboljši list te vrste, kar smo jih doslej imeli. Izhajala bosta v ljubljanski D. Hribarjevi tiskarni. Kaj več, ko izideta. — .Slovan* izide menda že danes, a razposlan bo na ogled v par dneh. Knrat Štrancar je zopet popravljal te dni. Mi rečemo le to, da je res agi tiral za Rihemb. volitve. Resnica je, da si je dopisoval s Pavlico, da je prišel in agitiral v svoji občini, zlasti na Lukovcu, da je pisal pisma v Rihemberg in nekomu odrekel botrino, če ne voli s Pavlico. Po volitvi je bil spet voljan biti za botra, a je bilo prepozno. Res je tudi, da je prišel na dan volitve v Rihemberg in potem šel s svojim cerkovnikom domu. — Vse to je Štrancar že skoro do pičice priznal, a vendar hoče vedno se čistiti in popravljati — pa se le pogreza. Tako nam pišejo. Za gostilničarje. — Zbornica poslancev se je bavila v sredo z zahtevami avstrijskih gostilničarjev, ki so nedavno zborovali na Dunaju. Gostilničarji zahtevajo, naj se veljavni obrtni red predrugači in spopolni, in sicer § 38. obrtnega reda naj bi se glasil: Kdor naznani trgovinski obrt brez .omejitve na določeno blago ali pa z omejitvijo, ta dobi pravico za trgovino z vsem blagom, izvzemši prodajo piva, vina in žganih pijač v zaprtih steklenicah in posodah; to pravico naj imajo izključno le gostilničarji. Gostilničarji v mestih in trgih, ki štejejo nad 2000 duš, v kopališčih in zdraviliščih ter v okrajih, kamor zahaja mnogo tujcev, pa morajo imeti spričevalo usposobljenosti. Kdor hoče dobiti koncesijo, mora dokazati s spričevalom, da je dovršil strokovno šolo za gostilničarje in da je praktično vsaj dve leti izvrševal go-stilničarske posle ali da je bil vsaj štiri leta v gostilniški službi. Na deželi sicer ni treba takega spričevala usposobljenosti, toda če hoče gostilničar z dežele v mestu dobiti koncesijo za gostilno, mora dokazati, da se je že določeno število let pečal z gostilno. Dalje naj se premenita §§ 18. in 20. obrtnega reda in sicer v tem smislu, da se morejo dajati nove koncesije ali prenašati stare drugim osebam le v dogovoru z zadrugami gostilničarjev, ki naj imajo tudi pravico pritožbe na oblastva. Dalje naj se predrugači § 12. zakona z dne 16. jan. 1896. glede trgovine z živili, in sicer tako, da se kaznuje le isti, ki vedoma in nalašč prodaja sprideno, ponarejeno ali sploh manj vredno blago ali mu daje napačna imena. K dotičntm obravnavam pa naj se pokličejo gostilničarji kot izvedenci. Drobiž. — V torek sta hodila po goriških gostilnah dva mlada Furlančka, oba stara po 15 let, po imenu Lenardon in Biasolt ter^sta pila in jedla, da je bilo kaj. Pa tudi denarja sta imela dosti ter sta menjala bankovec za 50 kron. Redarjem pa to ni dosti dopadlo, zato so prijeli fantička ter ju deli v luknjo, da se izve, kako je z bankovci. Oba sta uslužbena v Ronkah. Rekla sta, da sta prišla v Gorico kupavat obleko. — Nov park mislijo napraviti v Gorici, in sicer se porabi za to del starega pokopališča proti Korsu in proti Tržaški cesti. — 12-Ietni Kancijanček Coljev iz Ri« hemberga se je grel pri ognju, kjer je vrela voda za polento. Kar ga je prijela božjast in deček se je opekel ves po obrazu, prsih ter po drugih delih telesa. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico. — Neki Peternel iz Solkana se je prepirat s svojim sinom, kateri ga je ranil z nožem na levi roki tako, da je prihitel po zdravniško pomoč v goriško bolnišnico. — Ivana Mikhm iz Pevme je po-bodel vol v brado, in sicer še precej hudo. Moral je v bolnišnico. — Tisti Širok, o katerem smo zadnjič poročali, da je dobil več mesecev zapora, je obdolžen sedaj raznih tatvin. Policija ga išče. — V Zagraju v Lahih je v nedeljo voznik Anton Polver iz Dolenj po nesreči vrgel ob tla pri vožnji starčka Jak. Kaligarisa, ki je na to v ponedeljek umrl. Komisija je konstatirala, da ni umrl vsled padca, marveč vsled paralize. — Te dni so našli na poti med Dolenjami in Venko Josipa Lesico zmrznenega. Prejšnji večer je šel pijan domov, padel in obležal na cesti, kjer je zmrznil. — V Vrhovlju nad Kojskem je zgorel neki 62 letni mož na seniku. Ko je upihnil leščerbo, je nastal ogenj. Zgorel je senik in oni ubogi mož. — Na Kremenicah na Kanalskem sta pogorela dva posestnika. Ponesrečil je pri tem 28-letni Lipovšček, ki je hotel rešiti živino. Streha se je udria nanj in drugi dan so ga potegnili izpod ruševin. — V Modreji je zgorela hiša L Razgled po svetu. Državni zbor, (Dalje.) Dr. Kramaf je ožigosal to okolnost, da spravlja vlada čisto gospodarska v zvezo s političnimi vprašanji. Vprašanje povišanja plač na Češkem je v soglasju med Nemci in Cehi. Vlada pa noče podložiti v sankcijo zakona za povišanje davka na pivo, kateri zakon je sklenil češki dež. zbor v ta namen, da bi porabil nove dohodke v povišanje učiteljskih plač. Dr. Kčrber je nato izrekel veselje, da vlada v tem vprašanju soglasje med Nemci in Cehi, ali položaj v zbornici je tak, da vlada ne more, kako je mogoče preskrbeti državi potrebna sredstva v pokritje vedno rastočih potrebščin. Ako bi parlament deloval, bi bilo drugače. Pozval je zbornico, naj se resno poprime dela. Vsi daljni govorniki so protestirali proti temu, da se dela povišanje učit. plače odvisno od položaja v zbornici. Na to je. razpravljala zbornica o nujnih predlogih glede zahtev, stavljenih od gostilničarjev na državni konferenci. Zbornica je priznala nujne predloge, o katerih ima obrtni odsek poročati v 4 tednih. Trgovinski minister baron Call je med drugim izjavil, da se omejenje prodanja žganih pijač na drobno pojasni tekom razprave o zakonskem načrtu glede pijančevanja. O vprašanju omejenja razprodaje piva v steklenicah in trgovine z vinom določi vlada svoje stališče še-le potem, ko se o tem vprašani" izrečejo trgovske in obrtne zbornice. Vprašanje o zahtevanju vsposobljenosti za izvrševanje krčmarske in gostilniške obrti uredi se po noveli k obrtnemu zakonu, katera novela se sedaj pripravlja; ista novela uredi tudi vprašanje o razširjenju pravic ob!i-gatnih zadrug. Med došlimi spisi nahaja se nujni predlog Mladočehov, v katerem se zahteva predložitev vojnega zakona, ki bi uvedel dveletno vojaško službo in olajšanja te službe za one sinove srednjega stanu, ki so potrebni za delo, posebno pa za sinove malih kmetovalcev. —- Predložen načrt zakona o odpravi službenih kavcij državnik uradnikov. Odprava se ima izvršiti v 3 letih. V razpravi je bil in tudi sprejet Fied-Ierjev predlog o vsprejemanju hranilnih vlog proti izročenju hranilnih knjižic od strani posojilnic, ustanovljenih na podlagi zak. 9. apr. 1873. Nato je bil sprejet tudi predlog za dovoljenje kredita 3,900.000 K v podporo bedo trpečim krajem. Prihodnja seja v torek. Državnozborske počitnice prično 19. decembra. Dotle bo še 15 sej. Rešiti je še 67 nujnih predlogov, med njimi 63 čeških. Budgetni provizorij bo treba poskrbeti s § 14. RojancI pojdejo v pravoslavje. — Okoli 500 oseb iz Rojana pri Trstu je ulo-žilo nedavno prošnjo v roke razkol nega škofa v Zadru, dr. Nikodema Milaša, naj jih vsprejme v svojo škofijo. Med mnogimi drugimi vzroki za ta korak navajajo tudi to, ga jim uni-jatski škof Drohobecki noče ali ne more pomagati. Srbski škof Milaš da preiskuje sedaj, kako je s to stvarjo. Rojančani so sedanjemu tržaškemu škofu dr. Naglu predložili pisano spomenico o vseh krivicah, kar jih je provzročil sedanji župnik Matija, ki je vedel, kako je treba z opatom govoriti, vstane potihonia, odpre skrinjo, na kateri je sedel, vzame iz nje že pripravljeno vreSico z denarjem ter reče: »Revna človeka sva, toda denar imava in hočeva plačati, kolikor sva dolžna, in kakor stoji zapisano v pismu, t katerem sem se podkrižal. Ako še hočete doplačila za obresti in za gospodarstvo, se tudi ne bova upirala, marveč plačava^ kolikor zahtevate, ter vam pri vsem tem kot svojemu dobrotniku padeva k nogam.« P* '*eh besedah se je vrgel pred opatom na kolena in po njegovem vzgledu je storil to tudi Zbišek. Opat, ki je bil pričakoval ugovor, je bil po tem ravnanju jako iznenaden ter mu to celo ni bilo všeč, ker je hotel pri pričkanju staviti razne pogoje, za kar pa sedaj ni imel nikake prilike. Ko je oddajal zastavno pismo, na katerem je bil Matija podkrižan, je dejal: »Čemu govorita o doplačilu ?c »Ker nočeva imeti ničesa zastonj v vašo škodo,« j odvrne urno Matija, vedeV da pridobi s tem dokaj! več, čim manj bo opatu v tej zadevi nasprotoval. Opat zakličo nevoljen: »Glejte ju no! Nočeta imeti ničesa od sorodnika zastonj! Kako ponosna sta! Nisem prevzel puščave in vama tudi puščave ne vračam, ako pa mi bo po godu, pa vržem to vrečico z denarjem na tla.« »Ne, tega n« storiteU zakliče Matija. j »Ne storim i Čemu je meni vajina zastava, Čemu vajin denar? Jaz sem vama pomagal, ker sem to hotel; ako bi ta denar položil na cesto, bi vidva vendar ne mogla proti temu reči ničesar. Glejta, kako da tega ne storim!« Po teh besedah prime vrečico z denarjem in jo trešči ob tla tako, da se kar vsujejo novci iz nje. »Bog vam povrni! Bog vam povrni, oče in najin dobrotnik!« zakliče Matija, ki je že kar čakal na ta trenutek. »Od koga drugega bi tega ne sprejel, toda od svojega sorodnika in duhovnika to sprejmem.« Opat gleda za trenutek jezno njega, pa zopet Zbiška, na to pa reče: »Jan vem, kaj delam, tudi kadar se jezim. Ob-držita torej, kar sta dobila, kaj pravim vama, da ne dobita več niti vinarja. »Nisva pričakovala niti tega.< »Toda vedita, kar ostane za menoj, da to dobi Jagjenka.« »Tudi zemljo?« vpraša naiv. o Matija. »Tudi zemljo!« zakliče opat. Matijcu se nategne obraz, vendar pa reče: »Ej, ali res že mislite na smrt? Naj vam da gospod Jezus doživeti sto let, in pred smrtjo še odlično škofijo.« »Nu, bodisi! Ali sem mar slabši od drugih?« odvrne opat. »Nikakor ne slabši, marveč boljši.« Te besede povsem pomirijo opata, a to tem bolj, ker je njegova jeza trajala jako malo časa. »Nil,« spregovori, »vidva sta moja sorodnika, njej pa sem le krstni boter, toda imam jo rad, kakor tudi Ziha, že mnogo let. Boljšega človeka, nego je Zih, ni na svetu, boljšega dekleta nego je Jagjenka, pa tudi ne. Kdo jej more kaj očitati?« In pogledal ju je z izzivalnim pogledom, toda Matija ne samo da mu ni ugovarjal, marveč mu je celo pritrdil, da boljšega soseda ni najti v vsem kraljestvu. »A kar se tiče Jagjenke,« je dejal, »pa bi lastne hčerke bolj ne ljubil nego ljubim njo. Njej se moram zahvaliti za svoje zdravje, in tega jej res do smrti ne pozabim.« »Pogubljena bosta jeden kakor drugi, ako to pozabita,« reče opat, »in jaz vaju prvi prekolnem. Nočem vama delati krivice, saj sta moja sorodnika, in radi tega sem si izmislil ta način, da to, kar ostane za menoj, bo Jagjenkino in vajino — ali razumeta?« »Bog daj, da se to zgodi!« odvrne Matija. »Moj Bog! Potem bi rad šel peš na grob kraljice v Krakov in na Liso goro, da se ondi poklonim ostankom svetega križa.« Opatu je bila zelo po godu odkritosrčnost, s katero je izrekel Matija te besede. Nasmehnil se je in dejal: »Deklica ima pravico izbirati, kajti krasna je, doto ima lepo, pa tudi rodu je znamenitega. Kaj je za njo Ctan ali Volk, ko bi še celo vojvodov sin ne bil previsok za njo. Toda ako bi se jaz za katerega potegnil, bi se omožila ž njim, kajti mene ima rada ter v§, da jej slabo ne svetujem.« »Dobro se bo imel on, s katerim jo omožite,« reče Matija. Na to se obrne opat k Zbišku: »Kaj pa praviš ti?« »Da, jaz mislim tako, kakor stric!« Opatovo lice se še bolj zjasni, pa vdari Zbiška s svoio pestjo po rami, da je kar odmevalo po čumnati, ter ga vpraša: »Ali čemu pred cerkvijo nit' Čfcana, niti Volka nisi pustil k Jagjenki? Kaj?« »Da si ne bi mislila, da se ju bojim, in da,bi si tega tudi vi ne mislili.« (Dalje pride.) Jurizza, a na to spomenico je dr. Nagi odgovoril: — da— jim pozneje odgovorili Mej tem pa deluje župnik Jurizza mirno naprej po cvojera določenem in od italijanske eanuorre narekovanem mu naCrtu ! Njegovi ožji.* prijatelji pa trosijo vest, da Jurizza vživa^vse' zaupanje škofovo, kakor je užival nekdaj kardinalovo. To je razburilo Rojančane in posledica temu je, da stojimo v Rojanu pred dogadki, kakor so, opjsanft^ Glede Ricmanj je tržaški škof dr. Nagi izdal ukaz, da mora s 25. novembrom prenehati v Ricmanjih vse slovensko bogoslužje ter tudi ; 4risdJkcija škofa DrohobecKega. Ob enem je izdalo c, kr. naraestništvo ukaz^ da se ima v Ricmanjih za dolinske duhovnike politično eksekvirati njihova kolektura. To je bila iskra v sod, itak že prenapolnjeni smodnikom, in posledica temu je, da stojimo tudi v Ricmanjih pred takimi dogodki.. Italijanska in slovanska humanltota. — Kakor znano so povodom razprave prot: škrku laški listi in — drugi Cinitelji očitali d.ru Gregorinu nečlovekeljubje in brezsrč-nost, ker je branil obtoženca v jeziku, ki je sicer edini, katerega umeje obtoženec, ali ga niso umeli porotniki. Vsi ti Človekoljubi pa niso videli niC neClovekoljubnega v tem, da so v toli težkem slučaju sodili ljudje, ki niso umeli ne obtoženca, ne priC, ne spisov... Tako se umeva v Trstu humaniteta 1 Sedaj pa Cujmo, kako je ce!6 v manje hudih slučajih umevajo drugod! Dne 21. t. m. se je vršila pred porotnim sodiščem v Zadru razprava proti poštnemu uradniku Ljubomiru Zanghi-u radi rajnih deliktov. Porotna klop se je sestavila iz samih Hrvatov. Ti so protestirali proti temu, da bi se razprava vršila v italijanskem jeziku, katerega oni ne umejo in bi torej ne mogli izreči pravoreka. Vsled te izjave je bila porotna klop raz-puščena in nemudoma sestavljena nova! Kje je torej odločeval princip huma-nitete; ali v Trstu ali v Zadru?! Svetovadavsua založim v Pragi. — Uprava kuratorija posojilnice je sklenila, da se bo tistemu, kdor no predloži do 1. decembra svoje vložne knjižnice, izplačevalo nadalje le pol odstotka ter se mu v prilič-nem času odpove vloga. Čim pa pozneje poteče odpovedni rok, se vloge neznanih vlagateljev ne bodo veC obrestovale. — Ako bi se moral razglasiti konkurz, bi to bil strahovit polom. Kajti razven ukradenega denarja 8 bilijonov kron bi znašali stroški konkurzne mase najmanj 3 milijone, in vse to bi zadelo delavske in srednje sloje Češkega prebivalstva. Ali ni to vnebovpijoči greh, ki ga ima šarlatanski klerikalizem na svoji kosmati vesti ? Število prebivalstva na Češkem. — Pravkar je zaključeno številjenje ljudstva v letu 1900. Po tem je živelo leta 1900. na Češkem 3,930.063 oseb s češkim in 2,337.113 oseb z nemškim občevalnim jezikom. Razven tega še 3966 prebivalcev drugih narodnosti. Vseh vkup 6,271.012 ljudi. Bazne vesti, — Prihodnji teden se snide hrvatski deželni zbor. Pričakuje se burnih debat. -r. V Švici prevzame odslej vetik* '^F*1trfflkw ^rar-ijtidsko -Sefetoro vlada j le troške so plačevali poprej kantoni. ¦—Po-Eotniki v Kalošvaru so obsodili v 8 mesečni zapor rumunskega urednika Pacietona radi »hujskanja* proti Madjarom. — V tobačni "tovarni v Rennwegu .na Dunaju je nastal ogenj v sredo zvečer. Celo noč so delala vsa dunajska gasilna društva. — V okolici Brna je neka šivilja Ulica s pomočjo svojega ljubčka umorila svoje 4 tedne staro dete ter je vrgla v peC. — V zavarovalnici »Le Sperance" v Parizu so odkrili defravdacijo 9 milijonor frankov. — Radi ponarejanja denarja so obsodili celovški porotniki 35 letnega Ivana ObranoviCa na 18 mesecev ječe. Ponaredil je 169 kosov kronskih petakov. Razpis službe zdravnika za sodnijski okraj kobandski s sedežem v Kobaridu, letna plača 1600 kron; v pojasnilo za druge dohodke se lahko obrne na tukajšnjega zdravnika g. Fr. Votočka. Službo bo nastopiti dne l. febr. 1903. Prošnje Jejvložiti do 31. decembra tega leta na županstvo v Kobaridu. Zveza, katera nastane vsled te nove železnice z Dunajem, Ljubljano, Trstom itd., je taka-Jet ' Dunaj . 11 Gradec . y Ljubljana Trst . . Nabrežina Gervinjan Tržič . Krmin A 850 4-12 915 4-21 j 11-23 11-45 a i j 845 802 813 8-30 7-56 1015 doli . odh 735 7 -oo 7'29 659 657 73. Dunaj-Trst iii obratno. 03a, Gorica-Ajdcrv ščma . zjutr. zvečer Postaje: zjutr. zvečer 8-55 7-15 i. Gorica . . M • 6 35 6 20 9-08 7-27 |Š'. P.tr . . | 6 24 6-09 9 22 7-40 j Volčadr. gi . j 6-12 551 9 35 7-53 1 Prvačina . . 5 58 5-39 9 45 8 03 D .rnbcrg . . 5 53 5-34 9 56 8-13 B tuje ... 5 43 5-211 10-09 8 26 Kiimuje . . 1 5 29 5061 10-17 8-34 I Dobrav l,e . . I 5 21 458 10 26 841 j Sv. Krž G>st § 5 15 4 52 10-35 8 50 oh. Ajdovščina idh 5 05 440 Tr^oVjko-obrt^a re^ijtroVana zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vlog« obrestuje po 4'/»#, - večjo stalne, naložene najmanj na Jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Itoutni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, ~ proti vknjižbi varSČine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku potletja znaSa vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. nov. 1902: Doloil: a) podpisani.........K 1,247.400-— b) vplačani...... . . . » 627.566-02 Dana posojila..........» 1,361.785-33 Dopolnilni zaklad......» 209.177-16 ...............» 577.105-78 *A>______________,________ i A Semenj sv. Andreja. (Piše Ahasver.) V celi pratiki ne dobiS svetnika, ki bi bil takega pomena za Gorico in okolico, kakor is sv. Andrej, ne baš radi generala klerikalne stranke, kateri nosi njegovo ime, pač pa radi semnja. Kakor gobe po dežju rastejo bajtice, koče in lesene prodajalnice par dnij pred pondeljkom kar iz tal, in se zadovoljujejo s trdim tratoarjem na Travniku, ali pa z blatno zemljo na raznih trgih. Gorica oživi in težko ti je preriti gosto gnječo ljudij na dan semnja. Kmet pelje svojega sinčka in telička na živinski trg, kjer ni več .Cirkusa*, in po kupčiji si ogleduje s sinčkom vrvenje in drvenje po Gorici. Toda, težko je popisati ves dirn-daj, promenado po Travniku, kupčije in sleparije, zato se omejim le na par »komedij", katere sem na dan tega semnja nekoč sam obiskal, ali pa kriv bil, da so jih obiskali i drugi. Najprej sem se napotil v menažerijo, Ker sem imel opraviti do sedaj le z dvono-gatimi živalimi pri svojem občevanju s kavči, nie je zelo razve.'*'tla menažerija družbe »Cleri*- ,Uausky", ki je slovela po širnem svetu, posebno radi svoje zbirke najrazličnejših ptic. Videl sem osla in spoznal v njem kandidata, ki je šel s svojo kandidaturo kavčem trikrat (reci in piši trikrat) na led. V pregovoru gre sicer osel samn enkrat na led, v deželi neverjetnosti pa trikrat. Tik njega je ležal klerikalni zmaj, grozna pošast, ki je ravnokar požrla za kosilo trem osebam »dobro ime", in leno gledala na svojega soseda, na majestetičnega leva iz Grojne, ki i straši s svojim rjovenjem po agitacijskem polju ob času volitev. Divje so zrli na gledalce mački, katere so imeli klerikalni vo-liici drugo jutro po zmagi v kmetskih občinah. V stekleni posodi se je valjal med kamenjem črno-rdeči močerad, ki nam je tako krasno predočeval idrijsko dvobarvno koalicijo med kavči in demokrati. Majhne škatljice so pa hranile v sebi klerikalne trote in muhe kler. voditeljev. Drugi prostor je pa presegal prvega glede množine in kakovosti svojih živalij. Tu je bil namreč ptičji oddelek. Videl si klerikalnega sokola, rmenokljunastega kosa, opazil poštenega blagajnika pri dunajski banki kot belo vrano, pri kateri je pela kleri-kavka svojo vzneseno »skalnico". Beli golob če k ljubljanske žlindre se je bratil s češkim drozdom in drugimi srakami, ki so bile vse olepšane s p a v o v i m perjem Vaclavske založne. V velikem reservoarju so plavale klerikalne časnikarske r a c e v družbi Martinove gosi. Pred njimi se je igral z ritmičnimi pregovorskimi valovi ponosni la-bud, bravcem »Prim. Lista" dobro znani Volkov. Po zraku so švigale lahkokrile lastovice sem ter tja in čakale slabega vremena, da zopet polete na božjo pot k papežu v Rim. Na gnoju je pa kraljeval pete 1 i n C c k, iskal svojega nasprotnika v slavčku, zaletaval se je vanj v sedmih številkah »Gorice* in moral odložili po hudem porazu čitalniško pevovodstvo. Ta zbirka me je res iznenadila, in z veselim in zadovoljnim srcem sem se napotil v p a n o p t i k u m. Plačal sem 20 vinarjev, vzel numerirani listek iz velike škatlje, za katerega se dobi navadno lepo darilce, in vstopil. 2s pri vratih sem opazil interesantno postavo iz voska, ki je predočevala Duma s-a ml., kako je pisal po višnjevem pastirju (sicl), kakor nam je povedala »Gorica' z dne.22. t. m. Druga oseba je bila blaga j n i k, ki je ohranil v tem defravdacijskem letu poštene roke. Tretja in zadnja podoba iz voska je bil pa duhovnik, sedeč pri belo pogrneni mizi. V roki je držal »Sočo", in njegov obraz je bil kisel, da bi se vsako zelje koj skisalo pri pogledu tega obraza. Na sohi sem bral besede »Dolce far niente"; pomena vsega tega pa le nisem razumel, dokler nisem prebral tudi slovenske prestave tega laškega izreka, namreč: »Ta i& ni sladak!" Ob steni so bile velike leče, skozi katere se je gledalo krasne podobe. Stopil sem tja in skozi prvo okence sem zrl bitko v srednjem veku, kakor sem si mislil. S koli, palicami, poleni in biči so se bili možje in ženske. Pogledal sem na program in videl, da ni to bitka v srednjem veku, pač pa so volitve na Nižjeavstrijskem. Drugo okenčki Pri mizi oziroma pod mizo je sedela in ležala imenitna družba. Po mojem skromnem mnenju je obhajala ta družba zmago nad liberalci, toda ne, program me je drugače podučil in mi povedal, da je to prva seja antialkoholičnega klerikalnega društva. Tretje okence je pa kazalo žalosten prizor, videl sem Gabrščeka obglavljenega, dr. Turno in dr. Treota v težkih verigah, Streklja jta druge napredne može v krvi. Program me je zopet rešil iz zagate, ker je označil to sliko kot »pobožne želje goriških kavče v/ Brrrl Šel sem ven in dobil za svoj listek steklenico lurške vode kot darilo. Najbrže se je pa zmotil gospodar panoptikum-a z etiketami, kajti v steklenici je bil prav imeniten tropinovec. Tretja lesena bajtica je hranila v sebi severnega medveda. No, no, kaj pa je to? Te oči sem že videl nekje, opazil sem tudi, kako je postajal medved nervozen pri mojem pogledu in nehote mi vteče beseda »Homunculus* h ust. »Ah, tiho, molči, dragi Ahasver", mi odgovori medved (bila sva sama) »sodnija je zaprla cirkus »Temo" koj po tvoji pritožbi, in ker ne moremo živeti samo od zraku, si je vsak od nas preskrbel službo. Jaz n. pr. sem zjutraj medved, oziroma oblečem si kožo severnega medveda, popoldne sem magnetizirana dama, zvečer pa podučujem hčerko svojega gospodarja vero-nauk. — Tu na tem trgu dobiš tudi klovme iz našega cirkusa. Prvi ima »ringelšpil*, ker je dokazal, da zna delati tako imenitne »circulus vitiosus-ew s svojo nagrado, katere sicer nima, pač pa 400 K kot nagrado, drugi igra pa v sosedni kočici ulogo atleta in si pusti razbivati velike skale na svoji glavi. Seveda skala mora biti iz opeke, in vsi se čudijo njegovi trdi glavi, nobeden ti ne pride na pametno misel, da je le opeka tako mehka. Toda, dragi mi prijatelj, ne izdaj nasl Saj veš »mundus vult decipi, ergo decipiatur.* Ker so drugi prihajali, nisem mogel stisniti medvedu tace, pozdravil sem ga nemo, videl še, kako se je utrnila ledena solza medvedu iz očesa, in odstranil sem i& z žalostnimi občutki. Koncem vsega sem kupil še za 10 vinarjev »mandulata", katerega so prodajali na Travniku klerikalni poslanci kot sladke obljube pred svojimi volitvami. No, to je dobro, da nisom dobil bolečin v želodcu, sem pač Ahasver, kojemu ne škoduje tako hitro klerikalna sladčica...'... Dosti sem povedal za danes: Sedaj pa palico v roke in na zdravijo • Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih io. drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schvrimnen-Anoleke, Frank-furt a. M. Meso pitane perutnine 1 sveže zaklana tolsta gos ali 3 race kron 5, 5 kg svežega govejega mesa, zadnji del brez kosti kron 5, teletine kron 4*50. H. Spilzer, Probnzna, Galicija. Najcenejl izvir dobrih I-»p s 3-!etnim pismenim jan-ill stvom Hanns Konrad, lini ir Ur ihtilN - N««t ii. 250/ (Češko). Lastne delavnice ur in fine mehanike. Dobra mm. ura iz niklja gld. 3'7a Fina srebrna rem. ura , 5-i5 Fina srebrna verižica . . , l-20 Budilnik iz niklja . .,175 Tvnlka |e odlikovana s • kr. orlom, ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tiso e prhnalnlh pisem. - Ilostravan cenik zrstonjl LHIHIEIT. GAPSIGI CIRPIS. pripoznano kot Izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno doraafe zdravilno sredstvo vedno le v orljf. steklenicah z naJo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHT2RJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjcva lekarna „pri zlalsi levu" ^_ < PRAGI. ff+1 Ellzabethfirasse št. 5. | L LEBHERZ Gorica tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦»- Apollo ^aro! prašdK, pekovsM mojster in sladcičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu ?a mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in s dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroznano gostilno „Pri belem zajcu" iz Nunsko ulice v Tržaško ulico it. 3. V nadi, da mu slavno občinstvo ohrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči pristna domača črna In bela vina; ima izborao kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem dnevnem času. Nadalje ima tudi lepo urejene sobe za prenočišča plujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado in razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. Svojim rojakom z mesta in dežele se toplo priDoroča udani A. Turel. jLsla 1881. v Gorici ustanovljena lwdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk nit perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina *z vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kvaje avstro - ogerske monarhije v sodih od Ti6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C*na zmerna. Poiflraibti poSfana Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr drž. svelnjo P«» Ivovski razstavi s prvo ceno -¦ srebrno svetiinjo Tovarna murnih telovadnih priprav J0S. YINDYS-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejšin pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočib spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave izrrSuJe po najnižjih cenah. Kranjski laneno oljnati firnež, pristen čisto kranjsko laneno olje • ••••#>• sladko jedilno laneno olje •••••••• priporoča Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneia, laka in Meja v Ljubljani. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57«%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanjo 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po 20K = 158.640. —Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. Ml Christofle & C.^ c. in kr. dvorni založniki ZnamkCtoTarne Znamka tovarna Heinriehhof Dunaj I. Opern Ring 5. Težko posrebrnjeno II jI ji namizno orodje in posod je vseh vrst 'linij (žlice, vilice, noži itd.) ViJ Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. gppr- Ilustrovan cenik na zahteva nje. -%QB Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christotte. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 8. Trte, cepljene na amerikanski podlagi, krepko zrastene v več vrsiaii. Cena: 100 kosov 20 kron „ 1000 „ 180 „ Priporoča AdOlf Fercant v Gorici. Izšel je Krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrti, urade, pisarne, Šole in posameznike v moderni in eleg-antni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zel<5 nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati. Prekupel dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Prekupel dobe* velik rabat In se na zahtevo pošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. 9BW Da ne bode, ako koledar kmaio poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se čim preje oglase kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo. ¦*"»<¦ T i Perdo Bečič: « U Kletev nezvestobe (Slov. knj. sn. 107-114.) Navadno broširana K 320, elegantno vezana v izvirnih platnicah K 4*80 priporoča „(jori.sl