I Ameriška Domovina r-•giTj i a ri i^g i | ^SZi»MMiMS5— ^ ^ ju't&O* IN SPIRIT SLOV€NIAN ll&Hk FORt.l V l^^,FiGUAG€ ONLY MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 25, 1950 LETO Lil —VOL. LIL SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 25, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VE 5TI PISMO IZ TRPEČIH domov, jih je bilo “plansko” premalo ■— Prijatelj lista nam je iz Evrope poslal pismo, ki ga je dobil od svojega znanca iz domovine. Pismo v strahotni luči prikazuje sedanje razmere doma pod komunisti. Zato ga objavljamo v celoti: “Dragi! Upam, da mi bo sreča mila in da bo to pismo prišlo v Tvoje roke brez običajne cenzure. Ti pišem natančneje o razmerah, ki vladajo sedaj pri nas. Žal se tu ne morem počutiti prosto in mi je zato še težje, da nismo skupaj. Zdaj, ko vem, da ste se znašli na zeleni veji in se materialno opomogli, mi je mnogo lažje. Pri podjetju, je mislim, Vsaj za bližnjo bodočnost vse v redu. Dela se kot pred vojno na (privatni iniciativi, ker obstoja dogovor z inozemstvom. Toda v tako ugodnem položaju se nahajata le Singer in Phillips, vse ostalo je podržavljeno in tako so tudi vsi nameščenci prešli v državno službo. To je naravno velika prednost za me, ker ni priganjanja na delo in se ne dela nepotrebnih izdelkov. Tudi plače so nekoliko boljše, tako da more samec izhajati. Da ste vi storili dobro, ker ste odšli, vam je Upam, jasno. Gotovo je, da imate od časa do časa domotožje. V tem oziru bi vam rad svetoval, da pozabite, da je povsod lepo, ® doma najlepše. Beseda doma ima vrednost le tam, kjer je dom svoboden, kjer je vsak sam gospodar nad samim seboj in kjer se človeku nudi možnost napredka na osnovi njegovih sposobnosti. Vsega tega pri nas več ni. Vsak mora biti stroj, ki dela ža sistem, a izmozgavanje je tako, da komaj ostane za polovico hajprimitivnejših zahtev. A pri tem ni ničesar. Ne moreš kupiti šivanke, ne žarnice, ne stekla, he noža ali metle, ne lonca, ne Svinčnika — ničesar. Je nekaj tekstilij in čevljev slabe kako-Vosti, a število točk je minimal-ho, a mnogi jih sploh ne dobe, beprav jim pripadajo. Najbrže ne moremo predvideti. Toda naš kraj kljub temu ne bo srečen, ker so ljudje brezobzirni in režejo ljudem kupone na debelo, če zamudijo delo. Neopravičen izostanek od dela je na pr. če moraš stati v “repu” za krompir, da ni družina lačna. Tu so ljudje, ki zahtevajo nadurno delo, a potem so še sestanki sindikata in političnih organizacij, ter “prostovoljno” delo za zidanje hiš, v katerih bo stanovala vojska in policija, autoceste, po katerih se bodo vozili partijci in “boljši” izletniki.” SHOWERS bremenski prerok pravi: Deloma oblačno, gorko, grme-hje in dežni prši popoldne in Zvečer. Tri na dan Argentinski diktator Peron je ^obil od Amerike 125 milijonov Redita. Če ni mar posojilo, kar ^6 koncem konca vseeno. Samo je “gnar.” • • * Ali se prav spominjamo, da se 3e nekoč nek Peron gvišal, da si taje odseče svojo desno roko, Th'edno bi sprejel posojilo od držav! Tako nekako se je ^Pencil. * * * Poznamo še drugega diktator-ki zdaj krotko zoblje iz rok Strica Sama, čeprav je še pred ^ar leti gobezdal o nazadnjaški Atneriki. Ta teden bodo počasti-1 ^ije njegovi oprode slovensko Metropolo v Ameriki. Tovariši ^ bodo segli v roke: gliha vkup s*;riha. . . tiskanih ali pa zato, ker bi zmanjkalo poslednje blago iz izložb, če bi imeli vsi točke. S hrano je isto. Državne sadjarni-ce (a drugih ni) prekladajo sadje z lopatami, a kmetje na trgu so zelo dragi. Za predpisano količino mesa te država redno ogoljufa' ter da manj ali nič, a mala količina masti, ki ti pripada, lahko prav tako izostane. Mila je komaj za umivanje, tako da predstavlja pranje perila pravi problem. Tako bi lahko pisal v neskončnost. in unijo dosežen ugoden sporazum Nova pogodba, ki bo veljavna pet let, določa $100 pen zije in 4-centno zvijanje mezde na uro. Detroit. — General Motors korporacija in CIO avtna unija sta se v torek zedinili za nov petletni kontrakt z letnim zvišanjem mezde po 4 x:ente na uro. Delavci, ki so zaposleni 25 let ali več, bodo prejemali $100 mesečne penzije, v čemer pa niso vključeni dobrobiti od ustanove za socialno varnost, kar bo še posebej izplačevano. Kolikor se ;Vse kar je bilo prej zdravemu bodo zvišala federalna izplačila, m delavnemu človeku v veselje, toliko se bo zvišala tudi penzije zdaj izginilo, živimo le še od Ja- humorja in nade, da bo tudi te- Sporazum mora biti zdaj odo-ga enkrat konec, čeprav si časa bren od korporacije, avtne uni- Suženj ne more nikdar premagati svobodnega človeka" Tako je izjavil Ernest Bevin ob razhodu ministrov držav Atlantskega pakta. London. — Zborovanje ministrov držav, ki so vključene v Atlantskem paktu, je končano. Odgovorni krogi pravijo, da bodo imeli zavezniki samo tri leta časa za zgraditev zapadnega vojaškega obrambnega sistema, do kakršnega bi imeli Sovjeti spoštovanje ali rešpekt. Sovjetski oboroževalni program bo dosegel svoj vrhunec v 1. 1952 in 1953. Pozicija Zapada v tem času bo skrajno nevarna, če se dotlej ne bo mogel dovolj pripraviti na obrambo. Pred razhodom so govorili ministri vseh držav. Angleški minister zunanjih zadev, socialist Ernest Bevin je izjavil, da “sistem, ki ga je Zapad ustvaril, bo vzdržal svobodo narodov. In v tej svobodi je naša naj večja moč in najjače upanje, zakaj trdno smo prepričani, da na koncu konca suženj ne more nikoli premagati svobodnega človeka.” NAJNOVEJŠEVESTI Washington. — Zbornica poslancev je včeraj sprejela predlogo za dveletno raztegnitev postave o obvezni vojaški dolžnosti (selective service law), toda brez vpoklice van j a vojaških obvezancev, dokler kongres tega ne odloči. Predloga je šla zdaj pred senat. — iče ta predloga postane zakon, to pomeni, da se bodo morali po 24. juniju, ko poteče sedanji, ječo. tozadevni zakon, še vedno registrirati vsi, ki dosežejo 18. leto starosti, toda k vojakom ne bodo poklicani, dokler ne odredi vpoklicev kongres. Med G. M. korporacijo ^ Chicagu bo v četrtek seja katoliškega koncila za oskrbo beguncev Mr. Anton Grdina, ki je član katoliškega koncila za preskrbo beguncev, je prejel vabilo, naj pride na sejo v Chicago, ki se bo vršila v četrtek 25. maja v hotelu Knickerbocker. Na tej seji bodo delegatje razpravljali, kako dobiti iz Evrope še ostale brezdomce, zlasti pa. kako pomagati takim, ki so delno pohabljeni, ali slepi. Za take je treba poskrbeti, da se bodo priučili kakšnega rokodelstva, da si bodo v stanu sami služiti vsakdanji kruh, kjer koli bodo že prebili ostali del svojega življenja. Kaj bo ta važna seja koncila sklenila, bo Mr. Grdina, ko pride nazaj obširno poročal. -----o------ Odobritev predloge za višjo pokojnino in sorialno zavarovalnino je in njenega članstva. V 100 tovarnah General Motors korporacije po vsej deželi je približno 235,000 delavcev, ki bodo deležni 4-centnega zvišanja mezde na uro in penzij. Na-daljnih 30,000 tako zvanih tool in die delavcev bo dobilo tudi vse to in še dodatnih 5 centov zvišanja mezde na uro. Povprečna mezda avtnega delavca znaša zdaj po $1.65 na uro. RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetica Poizvedovalni kotiček Kje se nahaja Minka Meglič? Njeno dekliško ime Žan. Doma je iz sv. Jošta pri Kranju. V Ameriko je odpotovala 1901. Leta 1914 le bila nekje v okolici Chicaga, kjer je imela svojo farmo. Sedaj je stara, če živi, okrog 76 let. Zelo hvaležen bom če mi kdo kaj sporoči o njej na naslov: Stanislav Tomazin, Box 265, Lipton, Sašk. Canada. * * * Ivanka Berlan, Frankopanska cesta 12, Ljubljana, išče svojo V sistem socialne varnosti bo vključenih nadaljnih 10 milijonov ljudi. Washington.—Senatni finančni odbor je 17. maja odobril predlogo za razširjenje social security sistema, kateri naj bi kril deset milijonov več ljudi, in za zvišanje starostne pokojnine. Po tej predlogi naj bi upokojeni delavci, ki dobe zdaj povprečno po $26 podpore od social1 security sistema, dobivali poslej povprečno po $49 na mesec. Delavci, ki bodo upokojeni v bodočnosti, bi dobivali maksimalno pokojnino $72.50 na mesec. Ta senatna predloga hoče raztegniti social security sistem na nadaljnih osem milijonov ljudi na prisilni bazi, nadaljna dva , . . milijona pa bi jih prišlo v sis- mater, odnosno svoje po pol se- . , v. tem na prostovoljni bazi. Te nove, bolj liberalne dajat- , ..v . , , , -n- i >ve> temeljijo na visokem zvi- zadnjic pisala leta 1941 P,sala cen ^ živijenjsldm m. je iz Clevelanda. Zelo hvale- trebMinam v zadnjem le(u zna bo vsakemu, ce di ji o tem kaj sporočil. * * * Marija Timayer, Osnabrueck, Lieneschweg 83, Germany, bi rada zvedela za naslov svojega brata Johna Žnidaršič, ki se nahaja nekje v Zed. državah, baje nekje v W. Va. DAJ BEAT, DAJ SESTKA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Še 39 veteranov civilne vojne Washington. — Danes je živih še 39 veteranov, ki so se borili v ameriški državljanski vojni. Najmlajši med njimi je Theodore A. Penland iz Van-couvera, Wash., ki je star 101 leto. Aretacija Fuchsovega tovariša, vohuna Golda, ki je izdajal atomske tajnosti Sovjetski zvezi Izdajalec, čigar pravo ime je bilo Golodnicky, je ruskega židovskega porekla. — Zaprti dr. Fuchs je priznal FBI agentom zveze z Goldom. WASHINGTON, 23. maja. -4 Justični department je naznanil, da je bil v Philadelphiji aretiran 39-letni Harry Gold, in sicer pod obtožbo izdaje in vohunstva. Aretiran je bil na podlagi informacij, ki jih je dobila FBI ustanova od dr. Klausa Fuchsa, bivšega angleškega in, ameriškega atomskega znanstvenika (rodom Nemca), ki jei oddajal atomske tajnosti Sovjetski zvezi, radi česar je bil obsojen v Angliji v štirinastletno Gold je priznal svoje zveze z dr. Fuchsom v Ameriki, ko je', bil dr. Fuch še v Zed. državah kakor tudi še pozneje, ko je pri hajal iz Anglije v Ameriko. Dr. Fuchs je izročal atomske tajnosti Goldu, ta pa jih je oddajal naprej agentom sovjetske vlade. Prvikrat sta se dr. Fuchs in Gold sestala leta 1944. Ob času aretacije je bil Gold zaposlen, v neki bolnišnici v Philadelphiji kot kemik. Ruski žid Gold, ki je neoženjen, je bil rojen v Švici ter je prišel v to deželo s svojimi starši, ko je bil štiri leta star. Oba, oče in mati sta bila rojena v Rusiji (Žida) in njihovo rodbinsko ime je bilo Golodnicky, katero so potem iz-premenili v Gold. Gold je tukaj promoviral ua univerzah za doktorja kemije. (Nadaljevanje) Mr. Tavenner: Da: Mr. Cvetič: Slovenska Narodna Podporna Jednota. Mr. Tavenner Kaj pomeni to? Mr. Cvetič: V angleščini pomeni: Slovenian National Benefit Society. Druga organizacija je bila Amer. Bratska Zveza in Slovenski Ameriški Narodni Svet. To so bile tri glavne organizacije. Hočem pa poudariti, da to niso komunistične organizacije, toda člani komunistične partije, kakor na primer jaz sam, so bilii nstruiran.i, naj zaneso partijsko linijo v te organizacije. To niso komunistične organizacije. Želim, da bo to jasno. Mr. Tavenner: To so organizacije, ki bile objekt (predmet) komunistične partije? Mr. Cvetič: Tako je. Mr. Tavenner: Govorili ste o Slovenski komisiji na nacionalni ravni. Ali je bila v Pittsburghu Slovenska komisija tudi na lokalni ravni? Mr. Cvetič::: Da. Trije vodilni člani te komisije v Pittsburghu smo bili: jaz, Anthony Cip-cic in George Witkovich. Mi smo bili vodje te komisije v Pittsburghu. Mr. Tavenner: Ali ste bili vi predsednik te skupine? Mr. Cvetič: Da. Mr. Tavenner: Kot predsednik Slovenske komisije ste bili tudi član Nacionalne komisije komunistične partije na vsea-meriškem obeležju? Mr. Cvetič: Tako je. Bil sem izvoljen za predsednika Sloven- ske komisije v . Clevelandu na seji, ki se je vršlia v komunističnem glavnem stanu. Mr. Tavenner: Kdaj je bilo to? Mr. Cvetič: Leta 1945. Mr. McSweeney (kongresnik iz Ohio): Kakšna razlika je med Slovencem in Slovakom? In ali je sploh kaka razlika? Mr. Cvetič. Da. Slovenci, Hrvatje in Srbi so iz Jugoslavije. Slovaki pa so iz Češkoslovaške. Mr. Sweeney: Ali je to jezikovna ali zemljepisna razlika? Mr. Cvetič: Obojna; jezikovna in zemljepisna. Mr. Sweeney: Hvala za pojasnilo Mr. Tavenner: Prosim, očrtajte proceduro, ki ste ji sledili po sklicanju seje v Clevelandu, O., na kateri ste bili izvoljeni v Narodnostno komisijo komunisič-ne partije. Razne drobne novice Iz Clevelanda in le okolice Trideseti dan— V petek bo v cerkvi sv. Vida ob 7:45 maša za pok. Johanno Arko v spomin tridesetdnevnice njene smrti. Prememba seje— Klub Ljubljana bo imel svojo mesečno sejo v pondeljek 29. maja, namesto v torek, ki je Spominski dan in velik ameriški praznik. Članstvo naj to upošteva. Deseta obletnica— V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Franka Penca v spomin desete obletnice njegove smrti. Štirinajsta obletnica— V nedeljo ob 7 bo darovana v, cerkvi sv. Kristine maša za pok. Alice Pinculič v spomin 14. obletnice njene smrti. Danes asesment— Danes je 25. dan v mesecu. Društveni tajniki in tajnice pobirajo društveni asesment. Vsak društvenik naj gleda, da bo imel štvo je naš naj večji prijatelj v sili. Spominska akademija 4. junija v SND na St. Clair Ave. Mr. Cvetič: Da. V Pittsbur-!Pri društvu vse.Poravnano- Dru-ghu sem se sestal z Avrovom Landyjem, ki je znan kot Al Landy. On mi je naročil, naj skličem skupaj vodilne člane i Slovenske skupine v komunistični partiji. Rekel mi je tudi, da lahko dobim imena vodilnih članov od George Witkovicha. Sestal sem se z Witkovichem, ki mi je res dal imena vodilnih članov v Chicgu, Detroitu, Clevelandu, New Yorku in Pitts-brghu. Mr. Tavenner: Ko pravite “članov”, ali mislite s tem komunistične člane v Slovenski skupini? Mr. Cvetič: Da. Akademija se prične točno ob 4 popoldne na 4. junija. Kdor namerava iti k “sveti uri” v Stadionu, bo imel še dosti časa, ker bo Akademija gotovo končana ob 6. uri. — Udeleženke duhovnih vaj bodo mogle priti vsaj k drugemu delu Akademije, pri katerem govorijo prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Danes (četrtek) zvečer bo v Slovenski pisarni sestanek vseh, ki sodelujejo na odru pri Akademiji (osobje za žive slike in fantje-telovadci za simbolično vajo). Prosimo takoj po šmar-V načrtih je izgradnja novih super-podmornic, opremi jen je niški pobožnosti (t. j. nekako ob starih s “smrčki” za dolgotrajno podvodno plovbo, in 8)- Nai pridejo tudi otroci za Kongres odobril 350 milijonov za izboljšanje mornarice, ki bo kos današnji atomski dobi neštetih drugih edinic vojne mornarice. WASHIGTON. — Kongres je Ije eno podmornico, opremljeno odobril načrte za izgradnjo^ pogonsko silo tajnega “zaprte-“atomsko - dobne” mornarice ž ga cikla”, ki bo stala približno najnovejšimi podmornicami, ki'37 milijonov. Eno malo podmor-jih bo poganjala atomska ener-Jnico, ki bo tehtala komaj 250 gija, in ladjami z ogromnimi^ton in bo stala 3 milijone. Eno napadalno podmornico velike brzine za boj proti drugim podmornicam; ta bo stala okoli 10 milijone dolarjev. Preureditev večine sedanjih ploskvami za odstreljevanje sa-movodljivih raket in bomb. Uvidevajoč zgodovinsko važnost pomorske vojne že drugič v enem desetletju, je kongres, , ..... dovolil 350 milijonov dolarjev Podm°rmc‘n"J,hova opreml; za modernizacijo in ojačenje ev * smrckl ' >• „ ,n j ki omogacajo podmornicam di-vojne mornarice. Predloga do- . „ , , toča Izgradnjo 112 novih Iadij banje pod vodo da se jim m treba dvigati vsako noc na povr- in preureditev ter moderniziranje 200,000 ton sedanjih ladij. Važnost novih podmornic Mornarica bo zgradila na podlagi tega programa eno eksperimentalno podmornico z atom- šino za obnavljenje energije svojih baterij. Poleg tega bodo zgradili še vsakorstne tipe novih ladij in modernizirali vse stare ladje, da bodo kos nalogam atomske do- sko pogonsko silo, ki bo stala be, ki je popolnoma spremenila okoli 40 milijonov dolarjev. Da-1 način vojskovanja. POLICIJA SVARI, DA TISTI, KI DRVI Z AVTOM, JE VEDNO NA IZGUBI Clevelandska policija svari da vsaka brzina, tudi če je pod vsakega motorista posebej, da dirkač z avtom — vedno izgubi. dovoljeno brzino, ki je prevelika za oster ovinek, ali če je tre- To se pravi, da je tisti, ki drvijba naglo ustaviti, da se prepreči po cestah, vedno v nevarnosti in'kolizija, ali da se izognemo otro- dostikrat tudi v nezgodi, smrti ali drugače. Čas, ki ga dirkač pridobi z drvenjem ni vreden življenja ali življenj, ki so tvegana v prometnih nezgodah. In kaj je nevarna brzina? Pro- ku, ki prileti nenadno pred avto — je nevarna. Vsaka brzina, kadar voznik ne more imeti vozila v polni kontroli, je nevarna. Zato clevelandska policija resno svari motoriste: dirkač vse- metni komisar Sammon pravi, lej izgubi. prvi prizor “mati Slovenija.” Nabavite si vstopnice v predprodaji. Vse vstopnice (na balkonu in spodaj) so po $1. Rumunija pozvala Ameriko, naj zmanjša svoj štab v Bukarešti Ameriška vlada mora reducirati osebje svojega poslaništva v Bukarešti na 10 oseb. Bukarešta. — Rumunska vlada je zahtevala od ameriške vlade, naj slednja reducira osebje svojega poslaništva' v Bukarešti na 10 oseb. Obenem je rumunska vlada sporočila, da bo do istega števila reducirala tudi osebje svojega poslaništva v Washingtonu. V rumunski noti je rečeno, da je ta zahteva posledica “sovražnega zadržanja ameriške vlade napram rumunski vladi”, in “vohunskih aktivnosti osebja ameriškega poslaništva.” Muenchen, Bavarska.—Ameriška visoka komisija je tukaj obsodila nekega Čeha na dve leti ječe, ker je snemal sbke ameriških vojaških manevrov v Nemčiji. Obsojenec, Karl Wan-ka, ki je star 55 let, se je priznal za krivega in izjavil, da so ga češke oblasti prisilile do špioni-ranja. Ameriška Domovim/i tmgrg1SSJSr^m ^ -JSTBS-, “ (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. NOVINE MAY »SO SUN MON TbE WSTHU FKI SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. 83 No. 103 Thurs., May 25, 1950 Jugoslavija hiti s podržavljanjem kmetij V včerajšnjem uvodniku smo povedali, kako so sovjetski komunisti pričeli z razlaščanjem in podržavljanjem lastnine ruskih kmetov, danes pa bomo govorili o nastajanju kolhozov v deželah ostalih “ljudskih demokracij,” zlasti v Jugoslaviji, kjer najhitreje podržavljajo kmetije in kjer kmalu ne bo več svobodnih in samostojnih kmetov. Načini, kako razlastiti kmete, kako jih napraviti popolnoma odvisne, so torej v vseh deželah za železnim zastorom skoraj popolnoma enaki, vsaj vsi izvirajo iz istega skupnega, to je komunističnega nauka. Razlika je v raznih drža-, vah le v tem, kako hitro hočejo doseči popolno kolektivizacijo kmetijstva. Kolhozi nastajajo Najbolj počasi, kakor za enkrat izgleda, napreduje kolektivizacija na Poljskem, sledi pa ji Češkoslovaška, kjer naj bi bila kolektivizacija izvedena do konca leta 1952. Nekaj podobnega je tudi na Madžarskem, kjer so odvzeli veleposestnikom okrog 3 in pol milijona katastralnih oralov zemlje; to je približno dva milijona hektarjev. To zemljo so razdelili na 650,000 kmetov in kmečkih delavcev, na vsakega so prišli torej nekako 3 hektarji zemlje. Popolnoma jasno je, da “kmetje” s tako površino zemlje niso bili in niso sposobni samostojnega kmečkega življenja. Prisiljeni so bili torej, da so še vključili v skupne obdelovalne zadruge, ki pa v resnici niso nikaka zadruga. So le drugače imenovana državna posestva, kjer morajo “kmetje” delati kot navadni poljedelski delavci, so pa seveda pri tem popolnoma odvisni od tajnikov teh zadrug, ki pa jih postavi država. Poleg teh “kmetov” pa je na Madžarskem še okrog 200,000 samostojnih kmetov, ki bi pri rednih razmerah bili sposobni, da bi v redu obdelovali svoja posestva. To pa so takozvani “kulaki,” za katere je predvideno, da morajo čimprej izginiti, vključiti se bodo morali polagoma v skupne obdelovalne zadruge. Le sedem odstotkov poljedelske površine je na Madžarskem vključenih v državna posestva ali v sovhoze, to je v socialistična gospodarstva. Skoraj podobne razmere so tudi v Rumuniji. V Bolgariji je okrog 200 kolektivnih zadrug, ki imajo več kakor 80,000 članov. Ker pa je bil pred vojno na Bolgarskem okrog en milijon kmečkiji gospodarstev, je torej število kolektiviziranih kmečkih gospodarstev še vedno razmeroma malo. To nam kaže, da se kmetje upirajo vstopu v kolektivne zadruge, dokler je le mogoče. Vendar pa bo odpor proti vključitvi v te kolektivne zadruge vedno težji, ker dobijo le zadruge vsa sredstva za izboljšanje kmetijstva. Svobodni ali samostojni kmetje — ali kakor jih imenujejo uradno “kulaki” — ne dobijo ne sredstev za uničevanje in zatiranje škodljivcev, ne dobijo ne umetnih gnojil in ne kmetijskih strojev in ne kmetijskega orodja in ne dobijo dobre plemenske živine. Ker so brez zadostnih kmetijskih strojev, bi potrebovali več delavnih moči za obdelovanje svojega posestva. Delavcev pa skoraj ni mogoče dobiti ali pa jih kmetje ne morejo plačati. Če pa bi kdo le še dobil kmetijske delavce za obdelovanje svoje zemljiške posesti, ta je izkoriščevalec in škodljivec delavnega ljudstva, in tak pač nima pravice do obstanka. Če bi kdo mislil, da je drugače v državi ljudske demokracije, ki je sprta s Sovjetsko 'zvezo, bi se motil. V pred-volivni agitaciji za parlamentarne volitve, ki so bile v Jugoslaviji dne 26. marca, so vsi — zlasti pa vodilni — govorniki in politiki povdarjali, da je treba čimprej povečati število kmetijsko-obdelovalnih zadrug in pa število članov v teh zadrugah. Zanimivo je, da je do sedaj v Jugoslaviji socializiran večji odstotek kmetijske proizvodnje kakor pa v drugih državah vzhodne ljudske demokracije; socializirano je namreč po uradnih podatkih preko 20 odstotkov vse kmetijske proizvodnje. Tudi je najvišja dovoljena zasebna lastnina na zemljiški posesti v Jugoslaviji nižja kakor pa je v ostalih komunističnih deželah, znaša namreč le 30 hektarjev. Poleg 80 velikih državnih posestev je danes v Jugoslaviji že preko 5,000 kmetijsko obdelovalnih zadrug, ki so v resnici le komunistične kolektivne zadruge. Te'razpolagajo skupno s 3500 traktorji in 15,000 drugimi večjimi kmetijskimi stroji. Kakor v Bolgariji in tudi v ostalih komunističnih državah, imajo tudi v Jugoslaviji prednost pri vseh kmetijskih potrebščinah zadruge. Samostojni kmetje, “kulaki,” so visoko obdavčeni in predpisi oddaje pridelkov so tako visoki da jih ni mogoče izpolniti. Kdor pa predpisom ne zadosti’ ta bo j se je nenadoma oglasil in še s tako prošnjo. ■“Zaklel sem se, če boš kdaj prišel do duhovnika, da me boš poročil. Prosim Te, pridi. Zvedel sem za tvoj naslov pri Mo-škaju. Upam, da mi prošnje ne boš odbil. Tudi Ančka želi, da bi prišel. Klemen se rabijo smehlja. Vsa preteklost mu je stopila pred. dušo, vse težke borbe semenj ških let, vse ure' z Jernejem, še tista težka samota, ki je nastala v njem po Jernejevem odhodu iz semenišča. Gleda v pismo in mu je toplo pri srcu. Nato'sede, vzame karto in zapiše z velikimi črkami. “Pridem, pridem.” Poroka je bila skromna, toda prisrčna. Klemen se je na moč razživel. Ni se mogel Jerneja nagledati. Popolnoma se je spremenil, videti je bil možat in močan. “Službo imam na Okrožnem uradu. Veš, z jusom sem poskusil. Nič ni z njim. Profesorska je pa še slabša. Jus je presuh, profesorska pa križeva. Če nimaš plašča, ki bi ^ ga znal obračati po vetru, ne boš prišel daleč.” Klemen se je zasmejal, Jernej pa zamahnil z roko. “Najboljše, da se zakleneš v družinico, svetu pa pokažeš bodice kot jež. Sicer te ko j vpre-žejo v politiko in potlej moraš igrati Sv. Ciril v New Yorku vabi.jepe™ 150;248’ tfl.m se ?avi;!e iv Park m druga ulica počez je New York. - Na binkoštno|že R°gers Parkway, potem na nedeljo ima naša fara svojo Rvo tri bloke in ste na vogalu pomladno prireditev v dvorani na Osmi. Začetek bo ob štirih popoldne v'cerkvi, kjer bodo običajne šmarnice s petimi litanijami Matere božje.. Potem bo v dvorani pester program na odru, ki bo vključeval nastop pevskega društva DOMOVINA, razne kratke dramatične prizore in še kaj. Končno bo nastopil zelo spreten čavornik, ki smo ga nalašč za to priliko im-portirali iz Evrope. Mož sliši sicer na ime Pust, pa mu to ime ne paše, o čemer se boste sami na licu mesta prepričali. Zato pridite vsi v dvorano na OSMO v nedeljo 28. maja ob zgoraj označeni uri. Po programu prosta zabava. Lepo vabi Cerkveni odbor. —O— Par besed o najlepšem jezeru v Ameriki Lake Geneva, Wig. — Geneva jezero slovi kot najlepše v Ameriki. Prijelo se ga je ime The Switzerland of America.” V resnici je res nekaj takega. Voda v kopališčih je čista, da yidiš sleherni kamenček na dnu. Jezero meri na okrog z obrežjem 29 milj. Je podolgovate zavite oblike. Od letoviščarjev in počitnikarjev se kaj pogosto čuje, ki pridejo v ta letovišča okrog tega jezera, da je to eno najlepših jezer in da mnoga druga jezera so v primeri s tem jezerom kakor kake vaške luže. Zadnja leta prihajajo v ta kr)aj ljudje iz mnogih bližnjih mest, kot iz Chicage, Milwaukee, Racine, Jolieta, Rockfor-da in celo iz daljnega Nev/ Yoka in še iz drugih krajev in kupujejo tu zemljišča in gradijo svoje poletne koče. Nekateri večje, drui manjše, kakor že morejo. Tudi par Slovencev je v tej okolici ob jezeru. V Williams Bay, v Cedar Point Parku, ki je oddaljen od mesta Lake Geneva kakih 6 milj proti zaftadu ima krasno vilo ob jezeru naš znani joTietski veljak Mr. Frank Gospodarich (po domače Cookie), glavni odbornik KSKJ. Kako miljo in pol proti mestu Lake Geneva ima svojo poletno hišico p.isec teh vrstic na ^_____ ___ ^___j _____ skoro najvišji točki Sunset medveda. Nekateri ne I Hills, odkjer je razgled daleč Rogers in Humbold. Geneva jezero je obdano z lepimi divnimi grebeni in grički in je kakor nekako božje ogledalo, v katerem se ogledujejo sosedni planeti sopotni-niki, ki dvorijo v vsemirju materi zemlji. Yes, maš zemeljski svet ga nosi v svojem žepu kot dragoceno božje ogledalo. Kraj, ki ga je težko najti lep šega. Iz Chicage do tu je 70 milj, iz Milwaukee okrog 45 milj in do sloveče božjepoti Svete gore nad Milwaukeejem je okrog 40 milj. Ko se spomladi ogreje in začno prihajati z juga ptice nazaj v severne kraje, prično z njimi prihajati tudi letoviščarji in počitnikarji z juga in promet v tem mestu živahno oživlja. To traja tja do Delavskega praznika. Potem se družine vračajo, posebno oni, ki imajo otroke za v šolo. Starejši pa ostanejo tu do novembra, dokler je lepo jesensko vreme. Pozdrav čitateljem lista! John Jerich, Rt. No. 2, Sunset Hills, Lake Geneva, Wis. 9EL@ DOBNO Za hišno delo Sprejme se ženska za splošna hišna dela; ima svojo sobo in kopalnico, jako dobra plača. —-Služba je v Shaker Heights. Pokličite YE 2-3075 ali SK 1-5739. Moške se sprejme Sprejme se moške za tovarniško delo. Predznanje ni potrebno. Plača od ure. Zglasite se v Dill M%. Co. 700 E. 82. St. UT 1-205 (106) MALI OGLASI Soba se odda Odda se eno sobo za 2 dekleti. Si lahko tudi kuhati. Vprašajte na 6920 Bayliss Ave. Tel. — HE 1-3496. ' 004) vedo, da ga igrajo, drugi pa vedo, pa ga vseeno igrajo, ker jim tako boljše nese. Zlodej jih vzemi!” Tudi spomine sta obudila. Ančka se je smejala, nerodno pa ji je vendarle bilo. Ko se je proti večeru Klemen poslovil, je obema segel v roko. “Dobro vozita, pa glejta, da bom kmalu kaj krstil.” * Dobrih štirinajst dni po Jernejevi poroki, je Klemen dobil drugo pismo. Pisal mu ga je Kremenčev Janez. “Danes je umrla Jakopinka.” Potlej so bile malenkostne novice. Klemen je spustil roke na mizo in se zastrmel po sobi. Začutil je globoko potrtost. Nato se mu je zazdelo, da sliši jok Jakopinovih otrok in žalostno gruljenje grlice nad vrati. Par išče sobe Mlad zakonski par išče 3 ali 4 neopremljene sobe v slovenski naselbini na vzhodni strani mesta, v St. Clair sekciji. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 1-8965. (x) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobil* Delo točno in dofero. na okrog po jezeru, človeku se zdi, kakor bi gledal s slikovite Trške gore, doli na novomeške nižave na Dolenjskem ob Krki. Na južni strani jezera v Button Bay pa ima svojo poletno hišico rojak Frank Schonta, električar in trgovec z električnimi predmeti v Chi-cagi. Na počitnice pa jih pride v poletnem. času več v te kraje. Po jezeru vozijo izletniški parniki, s katerih si izletniki ogledujejo obrežje in divno okolico. V. Cedar Point Parku Original, par blokov od Gospoda-ričeve vile je podpisani zgradil na dveh lotih 120x125 na vogalu Rogers in Humbold Parkway, krasno šest sobno vilo “Certigrade National Home” tipa, z gretjem na plin in z vso drugo udobnostjo in z garažo. Hiša je napravljena za prodaj in če bi se kak Slovenec za kaj takega zanimal, naj jo pride pogledat, dokler ni prodana. Vhod v Park je s ceste številka 36, malo pred-no se pride v Williams Bay, ob vhodu je številka pomolov na Hiša naprodaj Nahaja se na 1137 E. 67 St. in je odprta za ogled. Ima 5 sob, kopalnico ter utilitetno sobo v prvem nadstropju. 1 soba zgo-rej; lepa klet, lep lot. Lastnik proda radi selitve. Podrobnosti da J. J. Cutter Realty CL 1-5656. __________________ (104) ženitbena ponudba Slovenec želi znanja s Slovenko srednjih let radi poznejše ženitve. Predpogoj z lepo preteklostjo ter plemenitostjo srca. Premoženje postranska zadeva. Dopise, če mogoče s sliko, je poslati na upravo tega lista pod “Srečno življenje v Kanadi.” (104) ------------—_______________ Soba se odda Odda se 1 sobo moškemu, lahko dobi tudi hrano, če želi. Vprašajte na 6705-y2 Bonna Ave. tel. EN 1-2603. —(104) Iščejo stanovanje Trije odrasli, ki vsi delajo, iščejo 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1-2858 med 5 in 6:30 pop. (103) Stanovanje iščejo Zakonski par z otrokom išče 4 ali 5 sob v st. clairski okolici Dasta lahko dobra priporočila Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 1-4351. Plačajo od $49 do $45 na mesec. (103) in Si no vi ^imiimmiumiiiuoiuummummimiimiEmiimmmmimiiiominimtimmti^ 1 POGREBNI ZAVOD G502 ST. CLAIR AVENUE Tet.: ENdicott 1-0583 C O L E I N W O O D S K E URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Lonesome for lier ? Tell lier witk CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 — Ameriška zračna pošta prenese nad 500,000 pisem dnevno. For your VACATION Welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with American elovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich. Phone 9126 F5 Vi imate lahko prvi sedež, ko gledate žogoigro na televiziji in to kar doma. Pridite k nam, da vam razkažemo najboljše vrste televizijo izdelka ZENITH Velik 16-inč. je samo J^.55 1950 Zenith ‘Tincoln" Television Console with new "Super-Range” chassis, built-in "Picturemagnet” aerial and Glare-Ban "Black" Blaxide tube, 165 sq. in. Screen. Exquisite cabinet of genuine Mahogany veneers, with all of Zenith s - qpyenc^d features at their best. 1950 Zenith VLincoln" Television Console with new "Super-Range” chassis, built-in "Picturemagnet" aerial and Glare-Ban "Black" Blaxide tube, 165 sq. in. Screen. Exquisite cabinet of genuine Mahogany veneers, with all of Zenith’s advanced features at their best. Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00 V torek in petek do 6:00—Zaprto cel dan v sredo BRODNICK BROS. APPLIANCES 4 FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-1900—IV 1-6072 SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV! 50 obletnica modela 114 Prihranite $50 na ODIN BEAUTYRANGE na PLIN pri W. F. Hann and Sons Regularno $179.50 prodajna cena . n29» Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na_ razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 2 električna stika Električna ura in časovnik Pripravna svetilka Vrata iz stekla na peči Luč v peči Universal burnerji udobno razdeljeni Na debelo insulirana Brezdimni broiler Robert Shaw kontrola peči Polna 38 inč. peč Odobrena od American Gas Association Kupite z majhno gotovino takoj in lahka tedenska ali mesečna odplačila “Kuhajte s plinom” S Mario Kolenc Odprto v torek in četrtek zvečer do osmih SLUŽIMO GREATER CLEVELANDU OD 1907 GOVORIMO SLOVENSKO Louis Planinc E!llllllIlllllllllllllll!!l!llilllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll!llll!l!IIIIIIIIIIIII!IIIIIIIinillll[Ill Prevarani detektiv (ROMAN) “In kaj so rekli?” “Gospoda ni bilo v uradau, toda govoril sem s tajnikom, gospodom Casimirjem, ki mi je rekel, naj vam povem, da nikar ne skrbite, ker mož se bo gotovo vrnil.” “Pa vendar ni prišel.” In proti detektivu obrnjena reče: “Slišali ste, gospod.” Najbrž je mislila, da se bo nesrečni vpraševalec sedaj umaknil iz hotela. Toda Vernier ni kaj takega nameraval. Ostal je mirno na mestu. “Stvar je jako sitna za mene,” reče. “Sedaj me še bolj skrbi kot prej, ker sem prepričan, da je moški, katerega ste mi opsisali, v resnici oni, katerega iščem.” “Toda, gospod, kaj naj še naredim?” Vernier pomišljuje za trenutek, grize se v ustnice in premišljuje kot bi skušal na mestu rešiti skrivnost. Vernier je premišljeval, kako bi napotil žensko, da bi mu pokazala knjigo gostov, kamor morajo vsi, ki pridejo v hotel, zapisati svoje ime in svoj naslov, svoj poklic; toda bal se je, da ne bi izdal svojega poklica. “Toda, gospa, ali se ne morete spominjati imena, ki ga je imel ta gost. Ali je bilo May? Dajte, pomislite nekoliko—May —May!” “Ah, kako morem vse držati v glavi!” “Priporočljivo bi bilo, da bi sleherni gost vpisal ime in poklic v hotelsko knjigo. To navado imajo v Angliji.” “Saj se tudi pri nas vpisujejo,” odvrne ženska. “V ta namen imam posebno knjigo, v kateri dobi vsak gost več vrst. Če želite vam lahko pokažem to knjigo. Tam-le je v miznici moje pisalne mize. Ah, kje so neki ključi!” In dočim je gospodinja, ki je očividno imela toliko razuma kot njen ptič, prevrnila skoro vso pisarno, da poišče ključe, je imel Vernier priliko opazovati njeno postavo. Bila je pri štiridesetih letih z obilico lahnih las in precej čedne postave. Bila je še dobro ohranjena — se reče — bila je čvrsta in zdrava na videz. Njen glas je bil čist in nekako pojoč, njeno obnašanje prijetno brez Vsake nečimernosti. “Ah!” vzklikne, “končno sem našla nesrečne ključe.” Ženska odpre miznico, vzame ven register in začne listati po knjigi. Končno najde zaželjeno stran. “Nedelja, 20. februarja,” reče. “Glejte, gospod, tu, v sedmi vrsti — May brez krstnega imena — tujezemski umetnik—prt haja iz Leipziga— brez vsakih listin.” Ko je Vernier napol zmešan preiskoval zapisnik, je ženska vzkliknila: “Aha, sedaj vem, zakaj se nisem mogla spomniti imena — May, njegov nenavadni poklic. Jaz ga nisem vpisala v knjigo.” “Kdo pa je pisal?” “Najbrž on sam, dočim sem jaz iskala drobiž za njegov zlatnik. Vidite, da niso vsa imena pisana z enako pisavo.” Da, Vernier je to že opazil; to je bil dokaz v prid morilca, obenem pa strašen udarec za detektiva. “Ali ste gotovi,” sili detektiv, “da je mož lastnoročno vpisal svoje ime? Ali bi prisegli na to?” V svoji bojazni je Vernier pozabil na svoj angleški naglas. Ženska je to takoj opazila .kajti zdajci se umakne in sumljivo pogleda na tujca. Očividno se jo je polotila jeza. “Kar sem rekla, sem rekla,” reče nevoljno. “In sedaj je te- ga dovolj!” “Oprostite, prosim,” pravi Verneir, ko je opazil svojo napako. “Še eno vprašanje. Ali je kovčeg tega moža v vaši posesti?” “Gotovo.” “Storili bi mi veliko uslugo, če bi pokazali kovčeg.” “Vam naj ga pokažem?” vzklikne lepa hotelirka nevoljno. “Kaj pa mislite, da sem? Kdo ste vi?” “V pol ure boste zvedeli!” odvrne detektiv, ki je dognal, da je vsako nadaljno .vpraševanje zaman. V naglici odhiti iz urada. Zunaj na ulici skoči v kočijo, kjer pove vozniku naslov policijske-ka komisarja dotičnega okraja. Obljubil mu je pet frankov nagrade, če na vso moč požene konja! In res sta konja švigni- la kot blisk naper j. Vernier je bil srečen, ker je našel komisarja doma. Povedal je, kdo je ter so ga peljali nemudoma v sobo komisarja. “Ah, gospod,” kriči Vernier. “Pomagajte mi!” Na kratko pove vso zgodbo. In ko konča se oglasi komisar: “Res je, da so prišli me obvestit, da je mož zginil. “Casi-mir me je danes zjutraj tozadevno obvestil.’ ’ “Prišli — so vas — obvestit —” jeclja Vernier. “Da, včeraj, toda bil sem silno zaposlen. In sedaj, fant, kako naj vam postrežem.” “Pridite z menoj, gospod, prisilite jih, da mi pokažejo kovček. Tu je pclnomočnica — zaporno povelje od preiskovalnega sodnika za vsak slučaj. Ne zgubive nobenega časa. Spodaj čaka kočija pri vratih.” “Takoj greva na pot!” reče komisar. In ko sta se nahajala v kočiji, reče mladi detektiv: “In sedaj, gospod, dovolite mi vprašati, če poznate to žensko, ki je lastnica hotela Mari-embourg?’ ’ “Da, prav dobro jo poznam. Ko sem pred šestimi leti prvič prišel v ta okraj, še nisem bil poročen, in sem precej časa bil na hrani pri tej gospej. Casimir, mpj tajnik, je še vedno tam na stanovanju in hrani.” “In kakšna ženska je to?” (Dalje prihodnjič). -------------o------- — Ko so iz Amerike poslali prvi tobak v Evropof so ga tam rabili ne za kajenje pač pa kot uspavalno sredstvo. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT Tleh L at bcseoneca Nekoliko druge vrste in mili dolžin INDIAN HEAD Regularno 79c bombaž Prihranite 30c na vsakem kupljenem jardu Hoteli boste imeti jarde in jarde te čudovite Indian Head po tej ceni! Sanforizirana, noben jard se ne skrči več kot en mal 1% in Indian Head obdrži svojo svetlo barvo. Dvajset barv • . . oglejte1 si vse. RABITE INDIAN HEAD ZA: • krila • namizne prte • zagrinjala • srajce • športno blago • kritje • prtičke • otroške obleke pohištva- • obleke • zastore • slacks ŽAL, PO POŠTI IN TELEFONU NE VZAMEMO NAROČIL Ponovna velika pošiljka! Ženske in otroške vse 100% NYLON Anklets Nekoliko neregularne iz 55c vrste pare Zelo malo neregularne, fine kakovosti nekaj dražjih vrst. 100% vse nylon anklets z elastičnim robom. Izberite iz bele in vseh drugih barv. Se nosijo posebno dolgo, se lahko perejo, hitro sušijo. Mere 6 do 10^2. Naročila po pošti in telefonu—Pokličite CHerry 1-3000 (Nič C.O.D. pod 2.01, davek vključen) Basement, Hosiery Department Ali lahko spoznate to orodje? dosti pomenijo v vašem vsakdanjem življenju Dobro orodje je važno za prvovrstno električno poslugo. Dobro orodje nam omogoči napraviti delo hitreje, boljše in varneje. Orodje, ki ga tukaj vidite, je samo 4 razne vrste iz 25,000 raznih orodij in pripomočkov, ki jih rabijo uslužbenci pri Illuminating Company družbi pri svojem vsakdanjem delu. ) : : Vsega skupaj ima družba investiranega od klešč do generatorjev okrog $50,000 za vsakega uslužbenca. Naša skupna investicija v orodju je $250,000,000. Pošteno povračilo od te investicije vsako leto, je naša prva odgovornost — zanimanje v vas, odjemalce, kot tudi zanimanje za naše investicije. Samo s tem, da zaslužimo pošteno plačo za investiran fenar v našem podjetju lahko privabi več kapitala, da preskrbi več in boljše električne posluge, kakor jp zahtevajo naši odjemalci. Odgovori 1. ZA PLEZANJE PO DROGIH ALI “OSTROGA”—Delavec na žicah nosi par takih, ki jih ima privezane na nogah, kadar pleza na droge. 2. DRGAč ŽICE ALI “BRIVEC”—se rabi, da se očisti blato zunaj žic, ki so pokrite s svincem, da se potem konce lahko zvari in zatopi. 3. PRIPENJAČA ALI “PRIJEMALEC ŽICE”—to orodje se tudi imenuje “COME-A-LONG,” ker ga delavci rabijo za napenjanje žice. 4. STISKALEC ZA STIKE—to je posebno orodje, ki so ga izumili v naših tovarnah. Rabi se ga za stik dveh koncev žice s tem, da se ovije okrog njega “connector.” ALWAYS AT YOUR IN THE BEST LOCATION SERVICE IN THE NATION Tum In “TEN O’CLOCK TUNES"-AII Hit Tunes, All Top Stars-15 Shows a Week-Mornings at 10 WGAR and WICA-Evenlngs at WHK Copyright 1950 Th« Cleveland Electric Illuminating Company