.      Na Angelskej Gori.     •
^                                                                                '                                                                 L      .                                       -'-\.    ¦   ¦       '
]|iCMtroci Jiioji Ijubeznivi! V minoJoin meseou smo svetkovali prazuik sv. angelov |||J||vanihov ali čuvarjev. Zna se, angol vanih je posebno dobriin otrokom ¦i|is zvest prijatelj in skrbcn vodnik. Pobožen otrok pa so niu tmli vsak daii yl po veekrat priporoča, da bi ga očuval opasuosti  ter obvaroval nesreee.   .
Poslušajte me! Svoje dni sem bil v nekej gorskej cerkvi, posvečenoj sv. augelu varuhu.   Nikoli ne pozabim ouega dneva.
Nu, ako vam je drago, povem varn, kako se je dogodilo, da sem po-toval k rečenej cerkvi, in kaj sem lepega tam videl.
Evo me, v besedi!
Bilo je v 5. dan marca 1874. leta. Vreme smo iineJi lepo jasno. Tam čez visoki Javornik je prijazno gledalo božje solneiee doli na Ornivrh, a ljudje so odhajaJi iz doma na to in ono stran po svojili opravilitt.
Pred bišo na lcsenej klopici sva sedela isti dan s starim očkom Po-ženelovim. Pripovedoval mi je o svojih mladih Jetih; a naposled, kako je dolga leta cerkvenaril v domačej cerkvi sv. Jošta. Sediva, sediva zamišljeua v svoje pogovore, kar nenadoma stopi pred naju inostrani ali tuji človek. Bil jo še precej dobro napravljen. Pozdravivši naju, takoj vprasa: ,,Je li gospodar Tone doraa?" MVeš kaj, Poljauec moj ? doma je doma! Samo en časek poeakaj — popeljem te k njemu v hišo. Poprej pa mi vender le povej, kaj je novega tara na tistej vašej Angelskej Gori." *) (To imo je meni prijetno zašumelo po ušesih.) Tujec odgovori: ,,Hvala Bogu! zdravi smo kot postrv v Hublju**) a drugače, veš — nič novega — vse po navadi!"
Nekako radoveden poprašain soseda Poženela: nKakšna vam je li ta Angclska Gora? kaj tui povcste o ujej?" On mi reče: ,,Angelska Gora jo lep kraj, tri ure daJcč od tukaj. Od tam se vidi vsa znainenita Vipavska dolina, ki rodi obilo presladkega sadja in viaa. Eazgled imate eez Kras ua inorje Jadransko, a tudi daleč tjii čez Fnrlauijo na Laško.    Tako lepega raz-
*) Angelska Gora ali Otlica. **) Hubelj = rečica, ki teče uad Ajduvšuiuo iu Šturijo.
m
gieda menda ni od nikoder, kakor od tam. Nii, ob drugej gorskej strani pa raste neizmerDO velik, vedno zelen gozd. Veste, Ijudje na Angelskej Gori so zdravi in čvrsti, kakor vidite tega le mojega prijatelja. Zna se, ondotni pre-bivalci dihajo čist gorski zrak. Meni se zdi, da boljših Jjudi tudi ni v vsej deželi, nego onih na Angelskej Gori. Tain imajo lepo cerkcv sv. angela varuha; od tod ime kraja. Ees, lepo poje sv. Vida zvon, ki jaz ga sJišal ve6 ne bom, a še mnogo lepše poje zvon sv. angela varuha. Na angelsko ne-deljo imajo tam veliko cerkveno slovesnost — imeniten shod — Ijudsko ve-selico. Vse polno naroda se nabere od blizu in daleč. Tam je kratek čas, veselje in zadovoljnost. Ako le morem, hitim vsako leto tja na shod. In vi, verujte mi! če greste jedenkrat na to Goro, šli bodete vsako leto. Tako je tako, sosed moj dragi!"
Jednako lepo pohvalno je še dalje govoril. Naposled se od mene po-slovi a svojega prijatelja pelje v hišo k gospodarju Tonetu. Tudi jaz vstanem in krenem k domu.
Angelska Gora mi je bila isti dan vedno v mislih. Pravim sam v sebi: „0 dobri Bog, začuvaj me zdravega! izvestno pohitim letos na tisto prijetno Goro. Izvestno se nagledam od tain lepega sveta, vidim tudi cerkev sv. angela varulia ter sliširn njegov zvon."
Angelska Gora mi jo v mislih še cclo takrat, kadar se spravljam k počitku. To premišljevanje me zaziblje v prijetne sanje, kakeršnib nisem imel še nikdar poprej. Zna se, človek navadno najraje sanja o tem, kar je čez dan videl. slišal ali premišljeval.
Pa poslušajte me otroci inoji! Povem vam kod sem sanjaje hodil in kaj sem v sanjah videl čudnega.
Komaj zaspim, na—a! vže sem na AngeJskej Gori tej prijetnej. Krasen dan je. Na gladkcj zelenej ravnini stoji bela cerkev. Okolo nje raste sedem košatih lip. Iz zvonika se glasi zvon, prijetno kakor nebeške šumele ali orglje. Augeli božji liodijo v cerkev in iz cerkve, vodeč otroke za ročice. Kaj pri-jazao se ž njimi pogovarjajo. Tudi druzih angelskih Jjudi je veliko število. Angeli ponujajo slastnib. jedil in raznega ovočja ali žlahtnega sadja. Vsak vzame, kar mu je povoljno. Vsega je obilo; vsega na izbiro. Bolj odraščenim točijo rujno vince v zlate kozarce. Tudi jaz dobim tak zlat kozarec vina. 0 kako dobro jo bilo to! Jeden izmed angelov zatrobi v zlato trobentico; takoj zagledamo bele gospe ali Vile, bližajoče se nam doli iz zelenege gaja. Njihova obleka je bila bela kakor sneg iu zlatorurneni lasje so se jim sipali do polu života. Gudovito lepo so pele in brenkale na srebrne strune ali žice. Angcl nam pove, da so to same božje poslanice. Pri dobrih Jjudeh so rade ter je obdarivajo, a slabih se izogibljejo. Ko stopijo Vile med otrokc, porazdele jim lepib, pisanih igrač, kakeršnih se ne dobi nikjer drugej na svctu. Drugi angel zapiska v piščalko, takoj priskaee čedica divjih srnic iz zelenega gozda. K nam pridejo. Krotke so kakor domače ovčke. Otroci in drugi se z njimi poigravajo, ter je božajo po gladkej dlačici. Poleg mene stojeei angel zapoje preJepo pesen in kmalu prifrli cela jata slavcev, skorjancev, lcdic, kosov, penic i. dr. Ponudili smo jiin raznega ptičjega živeža: krotke krilatice so ga zobale nam iz rok. Setajoč se v prijetnej angelskoj družbi, pridemo ua vzvišeu prostor.    Lep razgled je od tu.    Doli v prostraui\j doliui
172
leži veliko mesto. Baz hiše in palače vihra preko ulic in plošeadi na stotine velikanskih tribojnic. Na vsakej blesti zlat napis: nBog in Slava!" Tja čez je videti sinje morje, na njem pa mnogo Jadij. Baleč daleč tani na onein kraji morja se sveti nova dežela. Eden izmed otrok vpraša svojega angela: nKaj li je tisto svetlo, daleč tam?" Angel pravi: nVeš, tisto svetlo daleč tam so sveta nebesa. Tam je tvoj dobri Bogec doma. Tam je še tisočkrat lepše nego li tii na Angelskej Gori. Ljubi moj! ako bodež priden in me slušal, popeljem te nekoč tja. Tam ti je neizmerna sreea." — Od tega vzvišenega kraja zopet krenemo k belej cerkvi. Na onih sedmih Jipah se leskeče mi-lijone svitlih kapljic. Jaz rečem: nTe kapljice na lipovih listih se meni zdo Jepe kakor božja oeesca ali nebeške zvezdice." Jeden izmed angelov opazi: BDii, dk! lepe so res kakor božja očesca ali nebeške zvezdice, ali to niso kapljice nego sami svetli biseri." Nadaljuje: ,,Yeste vi, Ijudjemoji! Jedenkrat so rosile iz oblakov Ijudske solzice; kar jih je ostalo na teh le lipah, pre-tvorile so se v drage bisere, a kar jih je palo drugara, usušile so se." Angel potrese lipovo vejo: vse polno biserov se vsuje na tla. rPobirajte, pobirajte!" reče angel, ^zaate li, potresem vam še druzih vej." Aj, aj! jedva segnem po sviOih biserih, na—ii! vže se vzbudim! Prijetne sanje so pri kraji. Kakor prišle, tako prcšle.
Pravim si: če so me te sanje varalo, nič ne do; videl pa bodera vender le v resiiici Angelsko Goro nad Vipavsko doliuo. Tolažeč se, vzkliknem: B0 le kmalu, kmalu uii pridi praznik sv. angelov varuhov!"
,1.1.  i, t, ¦   -
Zaželjenega dne pričakam. Z nekaterimi prijatelji se odpravim na pot vodeč nas skozi Zadlog in Mrzli Vrh. Blizu siuo vže. Na ušesa nam pri-jetno brenči zvon sv. augela varuha. Še nekoliko korakov: vže vidimo belo cerkev na zelenej ravnici. Obilo naroda se giblje okolo nje. Bližej stopimo na gorski rob. Tu iinamo velicasten razgied čez Kras na Jadransko morje; a tudi v Istro in čez Furlanijo tja na Lasko. Prod seboj v bližini imaino lepo Vipavsko dolino. Kakor bele ovčke na pašniku, vidijo se vasi po vsej dolini. Prav tam v sredi ravnine stoji cerkev Matere božje v svetern Logu. To vain je kraljiea vseh cerkva ua Vipavskem. Tudi široka reka Vipava leze ponosno skozi dolino proti zapadnej strani.   Lepo je vse to!
Končno zazroni k službi božjej. V cerkev hitimo. Sv. opravilo se začne. Duhovnik poje sv. maSo; na pevališči ali zboru mu odpevajo. Vse tako po navadi kakor drugod. Sv. opravilo se izvrši. NVirod stopi iz božje hiže. Jednako roječim čebelam šumi in se meša zunaj. Sum oslabeva. Ljud se razide... A kaj li je to ? Nekatere matere vodijo iz cerkvene ladije gori v sve-tišče za roko svoje otrofiče. Nekatere izmed teh gredo okolo altarja. Bla-goslovljen žrtvenik poljnbivši, vsa ta božja družba tiho poklekne pred sliko sv. angela varuha. Sklenene roke drže matere k nebeškemu prijatelju. Tako tudi poleg Djih klečcči otroci. Matere priporofiujejo svoje Jjubljenfke angehi varuhu: naj bi je vodil v življenji po pravem poti do sre&e — do nebes. Tidel sem, kako so nokatcro jnaterp v solzab molile k božjemn varuhu za evoje otrooiče. To vam j^bila živa, gauljiva pobožnost! To vam je bila prava
173
nebeška družba na zemlji! To, v rcsnici odkritosrčna molitev v pravej goreeej ljubezni!   Lep je bil raeni ta prizor.   Nikdar, nikdar ga ne pozabim!   Videl  <• sem ga na Angelskej (iori.   Mnogo več  videl  nego sem pričakoval.   In vse to — tako resnično, tako gotovo, l)rez varljivih sanj.
Otroci moji! spoznajte, koliko Jjubezni imajo vaši dobri stariši do vas! Slušajte jih radi, da Tam bodp srefa mila. A slnšajtc radi tudi svojpga sv. an-gela varuha: on vam je dober ncbeški prijatelj. Ako bodcte Jepo bogoljubno živeli, popelje vas nckoč prav izvestno v nebeško Angelsko (loro.
J. V—v. -------*-------