56 Miscellanea 10. srečanje slovenskih botanikov Letošnje srečanje slovenskih botanikov je bilo že deseto po vrsti. Jubilejno druženje je bilo 25. novembra 1995 v novih prostorih Oddelka za biologijo v Biološkem središču pod Rožnikom. Vodil ga je prof. dr. Tone Wraber, ki je bil pobudnik in organizator vseh srečanj doslej. V prvem delu smo se spomnili treh jubilantov. Dr. Ana Tregubov je praznovala 80 letnico. Svojo znanstveno pot je kot botaničarka oziroma paleobotaničarka začela v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in se prva v Sloveniji začela ukvarjati s palinologijo. V štiridesetih letih je preiskala profil sedimentov iz Nevelj, kjer je bilo najdeno mamutovo okostje. Njeno življenje in delo je predstavil dr. Alojz šercelj. Dr. Milan Piskernik je praznoval 70 let. Upokojeni fitocenolog je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. Ukvaijal se je predvsem s kartiranjem gozdnih združb v Sloveniji. Izdelal je poseben sistem, ki obsega 320 združb, določenih predvsem floristično ter z mikroreliefnimi in ekološkimi dejavniki. O dr. Milanu Piskerniku je govoril dr. Mitja Zupančič. Prof. dr. Andrej Martinčič je praznoval 60 letnico. Redni profesor za ekologijo rastlin, fitogeografijo in fitocenologijo se ukvarja s sistematiko listnatih mahov in proučuje vegetacijo barij, močvirij, visokih barij, mrazišč in jamskih vhodov. Bil je soavtor obeh izdaj Male flore. O njem je govoril prof, dr. Tone Wraber. V drugem delu srečanja se je zvrstilo devet prispevkov. Dr. Metka Culiberg je predstavila Vegetacijo Krasa v preteklosti. Prof. dr. Darinka Soban je govorila o Linnejevih pismih Scopoliju. Slovenski in angleški prevod s komentarjem je izšel pri Prirodoslovnem društvu Slovenije. Mag. Maja Jure je predstavila Glivne endofite v višjih rastlinah, doc. dr. Mitja Kaligarič pa akcijo Prirodoslovnega društva Slovenije in Pedagoške fakultete v Mariboru Ponovno vnašanje plevelov v Sloveniji. S prispevkom mag. Dušana Robiča Fitocenološki popisi kot pomem- ben vir informacij se je zaključil dopoldanski del srečanja. V popoldanskem delu je najprej dr. Marko Accetto govoril o florističnem potepanju po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi, nadaljeval je dr. Lojze Marinček o Dinarsko bukovo-jelovem gozdu na Blegošu. Asist. Nejc Jogan je prispeval nekaj novih spoznanj o rodu pitomcev (Sagina) v Sloveniji. Srečanje je zaključil dr. Matej Lipovšek, po poklicu nevrokirurg, s projekcijo izbranih rastlinskih diapozitov, s katerimi smo se sprehodili po Sloveniji. V desetih letih se je na naših srečanjih zvrstilo več kot petdeset prispevkov z različnih področij botanike. Na njih se s čestitkami spomnimo kolegic in kolegov, ki praznujejo okrogle obletnice, z žalostjo v srcih se poklonimo spominu tistih, ki jih ni več med nami. Sprva je bilo druženje samo nekajurno, že več let pa so srečanja celodnevna. Trikrat smo bili v krajih izven Ljubljane (Idrija, Maribor, Domžale). Naj mi bo na koncu dovoljeno, da se v imenu vseh slovenskih botanikov najprisrčneje zahvalim prof. dr. Tonetu Wraberju, ki je s srečanji začel in ki vsako leto znova poskrbi, da srečanja so. Nada PRAPROTNIK