List ljudstvu v pouk in zabavo.
Tzhaia vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljaivjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsks dežele 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi, Hskovnesa društva" dobivajo list brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroška
8	cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Slovenski Štajer hoče samoupravo.
Velepomembna je bila nedelja dne 13. t. m. Kdor bo pisal zgodovino bojev štajerskih Slovencev, bo gotovo zadel ob ta mejnik v našem razvoju in ga bo moral primerno označiti. Bila je res lepa nedelja, in S. K. Z. jo je lahko vesela, kajti takih vspehov, kot jih je dosegla, ni mogla pričakovati.
S. K. Z. je poslala v deželno zbornico trdno vrsto odločnih mož, kateri se ne dajo primerjati z zastopniki prejšnjih časov. Ti poslanci so kot pravi zastopniki slovenskega Stajerja čutili neznosnost razmer, v katerih živi ljudstvo, ki jim je odkazalo ta odlična zaupna mesta, in so zapričeli zgodovinsko važni boj za enakopravnost Slovencev v zeleni „Štajerski.
Nemška javnost, navajena naše pohlevnosti in potrpežljivosti, je bila osupnjena. Zdelo se jim je neverjetno, da bi to hlapčevsko ljudstvo, ki je vedno tako mirno in hladno prenašalo nemško nadvlado, hotelo imeti kakih pravic. V svoji kratkovidnosti so se tolažili s tem, da nastop naših poslancev ni povzročilo ljudstvo, ampak samo vročekrvnost nekaterih narodnih prenapetnežev. A motili so se silno. Motili so se tako, da še seda] mr:tftOr6j&-trg-žno"presodit! vsega položaja in zavzeti razmeroma primerno stališče. Spod-nještajersko ljudstvo jih je pač s svojim odločnim nastopom zadnjo nedeljo popolnoma iznenadilo in z enim mahljajem dokazalo lažnjivost in neresničnost vseh njihovih trditev. Vse to je prišlo v najširšo javnost in povzročilo preobrat v naziranju vseh pošteno mislečih.
Kako pa sedaj ?
Tisoči in tisoči zavednih volilcev so se odločno izrekli za obstrukcijo slovenskih poslancev, dokler se korenito ne spremeni krivični način vladanja nestrpne nemške večine. Zadnja nedelja je gotovim krogom, ki se navadno odlikujejo po brezprimerni "zagrizenosti, pač gotovo dokazala, kako so vsa njihova zagovarjanja in doslodno tudi vsi njihovi zaključki nepra-
vilni in neumestni, in jih na podlagi suhih dejstev prepričala, da stoji vse slovensko spodnještajersko ljudstvo, bolj kakor kdaj prej, enotno in združeno za svojimi poslanci.
Tako stoje razmere in nič drugače. Vsa zavijanja in slepljenja nemških listov nič ne pomagajo in ne morejo na stvari sami nič spremeniti. Neizprosno dejstvo, slavna gospodujoča nemška večina, je: Slovensko štajersko ljudstvo zahteva radi mnogobrojnih krivic, s katerimi ga je osrečevala in ga še osrečuje nasilna nemška večina, popolno samoupravo za Sp. Stajer. Ako je gotovim ljudem prav ali ne, to je nujna zahteva našega ljudstva in dosledno tudi naših poslancev, in s tem mora vsakdo računati. Da se preko slovenskega ljudstva ne gre na dnevni red, tega bržkone največji zarukanec ne bo mislil, zato je pač tre-: ba računati z geslom: Proč od Gradca!

Ljutomer.
Vaupoticevi prostori natlačeno polni. Pristaši Kmečke zveze in tudi pristaši drugih strank so prihiteli iz celega Murskega polja na shod. Zborovanje je vodil kmet Kardinar iz Krapja.
Deželni poslanec dr. Korošec je izvajal: Poslali ste nas v Gradec, da delamo za gospodarske, na-', rodne in prosvetne težnje slovenskega ljudstva. Ne da bi molčaii, ste nas volili, ampak, da bi govorili; ne da* bi krivice mirno sprejemali; ampak da bi jih pogumno odbijali, ne da bi napade voljno trpeli, ampak da jih brezobzirno zavračamo. V Gradec nismo šli moledovat, ampak zahtevat.
Kadarkoli so hoteli Nemci nam škodovati, smo povzdignili svoj glas. In to so skušali velikokrat. Nemška večina je prepojena od brezmejno strastnega i sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega. In v tem sovraštvu ne razločuje več, kaj je nujno potrebno in kaj je samo koristno. Bednim je odrekala podpore, za nemška napadalna društva je metala denar pri oknu ven, za nemške ljudi je imela večina vse, za slovensko ljudstvo mnogokrat le grde psovke.
Najmirnejšemu človeku je morala ob takih dogodkih zavreti kri, in le oni, ki nimajo niti krvi niti časti več v sebi, so po časnikih zamogli obsojati naše odbijanje nemške brezstidnosti.
Na višek drznosti pa se je povspela nemška večina takrat, ko jo prinesla zakonski predlog, s kate-
rim je hotela dobiti v svoje roke deželni šolski svet in nam ugrabiti še par slovenskih okrajnih šolskih svetov; ko je hotela nasilnim potom oropati slovensko občino za kos naše zemlje; in ko je vsemu temu na vrh hotela s spremembo opravilnika nam nadeti še nagobčnik, da bi morali mirno gledati, kako reže nemška večina z neusmiljeno roko rane na telesu slovenskega ljudstva, tedaj je bila mera polna. Tega slovenski posianci nismo mogli dopustiti, to bi bilo proti vsemu našemu naziranju, to se je vstavljalo našemu prepričanju. Vsled tega smo prijeli za deželni voz ter rekli: Ne boste peljali naprej, dokler ne odstopite od nakan, s katerimi hočete sedaj slovensko ljudstvo tako po zločinsko oškodovati.
In danes stojimo vsi poslanci pred svojimi vo-lilci. Danes ne prosimo za zaupanje, ampak danes v-prašamo ljudstvo mirno in hladno: Ali nam zaupa ali ne? Ali odobmje naš boj? Ali hoče iti z nami v tem boju? Z nami tudi v slučaju, da bi posamezniki trpeli škodo ? Z nami do trenotka,' da si izvojujemo za Sp. Stajer pravico, odločevati sami o naših potrebah in željah.
Navzoči so z viharnim odobravanjem pokazali, da hočejo vstrajati ob strani slovenskih poslancev do skrajnosti. Izreklo se je Slovenskemu klubu popolno in neomejeno zaupanje, ter se odobrila njih taktika.
Gornja Radgona.
Po rani maši smo se zbrali v sobi bralnega društva na, zborovanje. Videli smo med zborovale! najuglednejše može našega okraja, med njimi tudi načelnika okrajnega zastopa gospoda A. Terstenja-ka. Shodu je predsedoval naš vrli kmet gospod J. Pelcl.	#
Deželni poslanec dr. Korošec je v daljšem govoru opisoval, s kakimi nameni so šli naši poslanci v deželno zbornico in kako so tam našli pri nemški večini vedne ovire, v zadnjem času pa je večina nastopila naravnost napadalno proti Slovencem. Poslanci, da branijo obstoj in čast svojega naroda, so morali nastopiti z obstrukcijo. Danes so pred narodom, da izvejo njegovo sodbo.
Zborovalci so z navdušenjem odobrili nastop slovenskih poslancev v Gradcu ter jim izrekajo svoje popolno zaupanje.
Št. Peter pri Mariboru.
Po rani maši se je do 200 mož zbralo v šoli. kjer je gospod župnik Strakl s pozdravom na mnogoštevilne navzoče otvoril zborovanje.
PODLISTEK.
Za zasluškom.
Ljudje s.0 po popoldanski službi božji prišli iz cerkve in se razpršili po trgu, zbirajoč se tu in tam v večje gruče . . . Naj se na primer vstavi dvoje ljudi in začne govoriti, takoj pristopi tretji in četrti, v-saki bi ratl slišal, kaj neki govorita. Radovednost ljudi leži že v njih naravi.
Tudi sedaj so gruče mladih fantov, ki se živo o nečem pogovarjajo, obkolili starejši gospodarji in ženske, vsak pa nastavlja ušesa in odpira usta, da bi vsaj nekaj \ jel od cele govorice.
„O čem se pa tako pogovarjajo?" vpraša stara ženska, ki je ravno prišla, poleg stoječo botro.
„O svojem odhodu, moja ljuba, hej! . . ."
„Ti vsi torej odhajajo za zaslužkom . . ., kdo pa ostane tu v vasi? . .
„No, vprašajte jih! Zunaj vendar nekaj prislužijo, tu je pa beda povsod. Komaj za sol zadostuje, kaj šele za živež in obleko . . ."
„Res je . . ." je potrdila botra.
Med tem je pa sredi zbranih postaven fant p t-; povedoval na široko, kakor je on slišal od Jakoba Gresjaka, ki je bil v Pešti, kako tam dobro plačujejo delo, kako je tam prijetno življenje itd.
„Tam jedo samo slanino in bel kruli.4-
Nekaj gospodarjev se je obliznilo. Bel kruh — to je pri njih sploh nekaj okusnega. Navajeni so na ovseni kruh, kadar kupijo na sejmu žemljo, če jim preostane kak krajcar od neizogibnih izdatkov — tedaj je v bajti veliko veselje!
„Kdaj pa pravzaprav odidete? ..." je vprašal star gospodar govorečega fanta.
„Kar najprej mogoče! Morda že pojutrišnjem . . ." so govorili nekateri. „Pomlad bo kmalu tu, treba je kaj zaslužiti za dom . . ."
„Vas gre veliko?"
„Ha! precej. Janez iz Grede, tesarjev Vojteli, Andrej iz Porobja. Nabralo se nas bo okoli petnajst."
„Saj, tudi iz Amerike naši pišejo," je začel drug gospodar, „da se jim ne godi slabo. Po dva dolarja zaslužijo na dan."
„Koliko je pa lo, dolar?" je vprašala radovedno neka ženska.
„Bo tako okoli poltretjega goldinarji.. . ." je pojasnjeval gospodar.
„Bog pomagaj! Kaj toliko! . . ." se je čudila ženska.
Na strani je stalo nekaj deklet, ki so gledale o-tožno na odhajajoče. Ne ena je mislila na svojega, če se vrne kedaj, če ne pozabi na njo. Pravijo, da je v Pešti dosti deklet — in te jim lahko prevzamejo fante.
Dolgo se je še pogovarjala gruča; nazadnje so se začeli razhajati ljudje, eni k večernicam, drugi domov. Kakor navadno — vsak na svojo stran. Trg se je izpraznil, samo pod večer je še par pijancev iskalo poti, tapaje po temi.
Minilo je par dni. Megleno je bilo, deževno in mračno, kakor navadno pred pomladjo . . .
Komaj se je stajal sneg na kamenitem površju, že se je pokazala siva, mokra zemlja, od dežja in s trudom kmeta iz razpalega kamenja pripravljena — sam razsipajoč se peščavec, prisiljen od. vsakoletne mokrote in težavnega obdelanja dati boren živež za kmeta.
Na izoranili skalnih strminah, nekdaj pašnikih — se svetijo drobni kamenčki, med katerimi se le tupatam pokaže zemlja. Borna zemlja daje — boren sad; borno je tudi življenje hribovca.
Vsa vas se razteza po dolini, v katero se steka voda z razvodja; bajte ob vodi so se združile v zaselja. Toda naraščajoče prebivalstvo sa peha po pobočju navzgor, razorja pašnike, dela po gorskih rebrih ubožne bajte, ko pa pride na. vrh, kjer so že zadnji pašniki in ostala ledina — tedaj pa seže samo na zvezde po zemljo, kajti tu je manjka ... In ni več dolgo do tedaj!
Ni čuda, če iščejo ljudje zaslužka, kjerkoli slišijo o njem; beda jih goni iz bajte . . .
Tudi sedaj ... po poti, ki pelje po vodi v mestece, korakajo po dva in trije visokorasli, toda shujšani mladi ljudje. Gredo s culami na vlak . . . Ponese jih od kraja beda v zaželjena mesta, kjer se tako lahko zasluži par goldinarjev . . . Tako lahko se tam dobi denar.
„E,kaj je to težko," mislijo pri sebi, „delaš dva najst ali deset ur na dan, zato pa dobiš sedem desetič, ko moraš za to v vasi delati dva dni al'v še več... Celo božje leto se človek muči in muči, pa nikjer nič! ... Rij na tem polju in rij, pa te še niti preživi-ti ne more . . ."
Take misli se pode po glavi odhajajočim, in u-panje na hiter zaslužek jim že naprej razjasnjuje blede obraze . . -.
V času, ko odhaja vlak, se je nabralo precej ljudi na postaji. Iz vsake vasi se je peljal kdo; okoli dvesto ljudi je čakalo na vlak. Hipoma je prišla ,.ma-ši n a"
Nadaljevanje v prilogi.
Mesto gospoda deželnega odbornika Robiča, ki je bil vsled težke bolezni svoje soproge zadržan, je l>oročal gospod profesor dr. Hohnjec,
V poljudnih besedah je poslušalcem raztolmačil -pojem obstrukcije in pogoje, pod katerimi je dovoljen ta politični silobran. Glede na obstrukcijo slovenskih poslancev v graški deželni zbornici so vsi ti pogoji izpolnjeni v taki meri, da se mora nastop naših poslancev popolnoma odobravati.
Poslušalci, ki so z vidnim zanimanjem sledili govorni ko vi m izvajanjem, so ob koncu z burnim odobravanjem pokazali, da popolnoma soglašajo.
Kmet Bračko nato izjavi v imenu krajefnega odbora S. K. Z., da kmetje obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev popolnoma odobravajo in da zahtevajo za Spodnji Stajer samoupravo.
Župan Lorber in mladenič Flucher opozarjata na skrajno slabo in zanemarjeno cesto iz Maribora preko St. Petra in tolmačita veliko nevoljo in ogorčenost, ki vsled tega vlada med tukajšnjim ljudstvom nasproti okrajnemu zastopu in deželnim oblastnikom.
Dr. Hohnjec poda nekaj pojasnil, kako je treba postopati.
Nato se je ob velikem navdušenju in /.vsestranskim soglasjem sprejela resolucija, ki izraža poslancem K. Z. zaupanje in odobrava obstrukcijo.
Končno zavrne predsednik, gospod župnik M. Strakl, nekaj časnikarskih napadov na naše ljudstvo in njegove poslane«, in zaključi lepo zborovanje«
Dobova.
Shodu, ki se je vršil dne 13. t. m. ob 8. uri predpoldne, v gostilni gospoda Cvetka, je predsedoval gospod župan Ogorevc iz Rigonc.
Poročal- je deželni poslanec dr, B e n k o v i e približno 150 volilcem. Vladalo je silno ogorčenje radi zavlačevanja uravnave Sotle, Save ter Gabrnce. Zborovalci so soglasno odobrili postopanje Slovenskega kluba v deželnem zboru in zahtevajo od poslancev, da vstrajajo pri obštrukciji, dokler ne dosežejo pozitivnih vspehov, posebno pri uravnavi rek in potokov. Cela velika dobovska župnija odmeva navdušenja za odločen in brezobziren nastop poslancev S. K. Z. Splošno prepričanje je, da se z drobtinicami ne smemo več zadovoljiti, ampak, da moramo zahtevati take kose kruha, kot jih dobiva Zgornji in Srednji Stajer. „Proč od Gradca!" postaja geslo, ki ima meso in kri!
Sromlje.
V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. župana Petana shod, kateremu je predsedoval g. župan. Prostorna dvorana je bila polna navdušenih mož in mladeničev. Poročal je poslanec dr. Benkovič. Zborovalci so soglasno in navdušeno odobravali odločni nastop po-
. - ■' —«*-----------•t--■ —» - »- .«-'
Jfflcev tv. Z. in jim izrekli neomejeno zaupanje. Pojavilo se je silno ogorčenje nad namero vlade, zvišati davek na vino; poslanec je ifctem oziru dal pojasnila, ki so zadovoljila zborovalce. Buren odmev je našla misel, naj dežela črtanih 200.000 kron za prenovitev vinogradov postavi v proračun kot podporo za zadružno razpečavanjevina. Na poslance S. K. Z. so se ponavljali živahni „Živio"-klici.
St. 11$ v Slov. goricah.
Včeraj dne 13. februarja je velika množica naših volilcev prihitela na shod S. K. Z. Domača župnija je bila po svojih krepkih možeh dobro zastopana. Prihiteli so na shod tudi iz Svičine, Jarenine, St. Jakoba, Kungote, da celo iz Spielfelda in daljnega Sv. Križa nad Mariborom.
Predsedoval je shodu vrli občinski svetovalec šentiljski gospod Freiham, podpredsednik pa je bil g. Serbinek iz Svičine.
Poslanec Roškar je v nad uro trajajočem, navdušenem govoru predočeval zborovalcem položaj slovenske deželnozborske delegacije v Gradcu. Težavno stališče imajo naši poslanci. Zagrizena nem-ško-liberalna večina je hotela z nasilnostjo in z raznimi, naše ljudstvo uničujočimi predlogi, Jakorekoč zadati smrten udarec ne samo slovenskemu narodu, ampak tudi slovenskemu kmetu
Gospod poslanec je na kratko poročal tudi o svojem delovanju v državnem zboru.
Zborovalci so zelo pazno sledili poročilu priljubljenega poslanca, ter so z ogorčenimi medklici dali duška svoji nevolji nad nestrpnostjo ncmško-li-beralne večine v deželnem zboru. ¡Govoru je sledilo dolgotrajno navdušeno odobravanje.
Z veseljem so zborovalci tudi enoglasno sprejeli resolucije, s katerimi odobravajo obstrukcijo naših poslancev v deželnem zboru, zahtevajo samoupravo za Spodnji Stajer (burni klici: „Proč od Gradca!"), ter izrekajo Slov. klubu in še posebej poslancu Roškarju neomajano zaupanje.
Ze dolgo se ni noben shod v St. llju tako kras no obnesel. Meja je govorila: „Proč od Gradca!"
Sv. Jakob v Slov. gor-
Z največjo pazljivostjo so dne 19. februarja poslušalci, natlačeni v Peklarjevih gostilniških prostorih, sledili krasnim izvajanjem g. drž. in dež. posl. R o š k a r j a , ki je razlagal o svojem in svojih tov. delovanju, posebno o različnih predlogih, ki jih je stavil v deželni zbornici. Pojasnil je, kako je nemška večina skrbela le za zgornji in srednji Stajer, pre-
zira pa Slovence, njihove najvažnejše zahteve, potrebe in podpore, a zahteva pa vedno plačevanje deželnih doklad, tako, da so bili naši gg. poslanci primo-rani, se vsled krivičnosti nemške večine poprijeti zadnjega sredstva, obstrukcije, s katerim so preprečili nadaljnje delo, proračun. Poročal je o delovanju in uspehih v državnem zboru. Poudarjal je tudi potrebo gospodarske, posebno politične naobrazbe vsakega Slovenca, da Iaiko zasleduje vsako delo v državnem in deželnem zboru, da ob času volitev ve razsoditi, kakih mož je treba, ki imajo srce in voljo za ljudstvo. Po govoru, ki mu je sledilo splošno odob-, ravanje, se je izrekla g. poslancu zahvala s prošnjo, ! nas v kratkem zopet obišče. Shodu je predsedoval | g. M. Peklar, zapisnikar je bil Ivan Kapun. Na pred-| log organista K. Knupleža so se enoglasno sklenile t sledeče resolucije:
Na shodu S. K. Z. pri Sv. Jakobu v Slov. gor. dne 13. februarja zbrani zborovalci sklenejo sledeče: 1. Poslancem S. K. Z., posebno g. Roškarju, izrekamo posebno priznanje in zaupanje. 2. Popolnoma soglašamo z nastopom slov. poslancev v državnem, posebno pa v deželnem zboru. 3. Ker nam naši narodni nasprotniki ne dovolijo niti najmanjših pravic, se popolnoma pridružimo g. poslancu Roškarju, ki je zahteval v dež. zboru samoupravo za Slov. Stajer. 4. Slovenske poslance pozivamo, da nikakor ne dovolijo davkat na vino. 5. Lovski zakon se mora spremeniti, a le tako, da ne bo kmetu v škodo, kot dosedaj. 6. Slovenske poslance prosimo, da vselej in povsod nastopajo za take naredbe in postave, ki bodo kmečkemu ljudstvu le v korist in pomoč.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Shod S. K. Z. je bil mnogoštevilno obiskan. G. župnik in dež. posl. O z m e c je poročal o vzrokih slovenske obstrukcije v deželnem zboru, govoril o neču-venih krivicah, ki jih dela liberalna nemška večina v deželnem zboru. Z velikim veseljem so volilci izrekli svoje odobravanje nad pogumnim nastopom si. kmečkih poslancev ter jim zagotovili svojega popolnega zaupanja. So pa tudi poslanci S. K. Z. lahko ponos svojih voiiicev, ko so si s svojim pogumnim in modrim nastopom pridobili spoštovanje vsepovsod, celo pri nasprotniKih. Zborovalci pa so tudi spoznali in izrekli svoje ogorčenje nad skrajno krivičnim, nasilnim. pristranskim in neparlamentarnim postopanjem Nemcev. Katerega kmeta pa tudi ne bi z gnevom napolnilo, če siiši, kako neolikano, surovo, da pobalinsko so psovali in žalili naš materni jerik, slovenski narod in njegove zastopnike, zlasti kmete. Poslanec Roškar jim je moral zaklicali: „Učite se od slovenskih kmetov olike!" Da, krvavo potrebno bi bilo, da bi se od nas naučili vsaj najnavadnejše olike in resnico- in pravicoljubnosti. Bog ve, kako je to, da so liberalni Nemci izgubili ves čut in smisel za resnico. pravico m pobtebost.J l uai na]Dolj mvji barbarski narodi je imajo več. Pomislijo naj samo nemški „gospodje divjaki", kakšno bi oni zatulili, če bi bili Slovenci v večini in bi tako ravnali z Nemci, kakor sedaj oni z nami, prišli s takimi predlogi, kakoršne so prinesli sedaj oni! Vse psovke bi porabili, nebo in pekel bi klicali na pomoč, Slovence bi proglasili za bolj divje in neomikane, kakor so ljudožrci v sredi Afrike. In vendar sami delajo tako! Le ostudna hi-navščina in skrajna popačenost more tako počenjanje zagovarjati. Cuj, „Slajerc"! Ce bi imeli Slovenci na Štajerskem le desetino tega, ' kar imajo Nemci kot manjšina na Češkem, bi bilo morebiti drugače. In vendar oni tam obslruirajo. In vlada se poteguje na Češkem na vse kriplje za-Nemce, na Štajerskem pa Slovence, namesto da bi nas podpirala m branila proti krivicam nemških liberalcev, gre ž njimi roko v roki. To je slavna „nepristranost" Bienerthove vlade! Pfuj taki vladi! Mi zahtevamo, da smo povsod, , ne samo pri plačevanju davkov, enakopravni! Da pa j bodo Nemci lahko imeli mir, mi pa tudi, naj nam da- ; jo prostost. Ne bomo odnehali, dokler se ne bo to zgodilo, dokler ne bomo dosegli samouprave za Slovenski Stajer! To naj si dobro zapomni-! jo: Nemci in vlada (a tudi grdi izdajalec slov. kmeč-' ke stvari, ki nosi ime „Stajerc"). Naše vrle poslance pa pozivamo, da vstrajajo v boju za naše narodne, j gospodarske in politične pravice do zmage, ker pravica končno mora zmagati!
|	Cirkovci.
Popoldne ob 3. uri je govoril isti poslanec v Cir-kovcah v Goljatovi gostilni. Tri sobe in veža so bile nabito polne volilcev. Zelo napeta je bila pozornost zborovalcev, ko je poslančeva zgovorna beseda razkrivala krivice, ki se že godijo in ki so se nameravale od nemško-nacionalne večine še pomnožiti slovenskemu ljudstvu ter dale poslancem povod za obštruk-cijo. Iz srca vseh in z burnim „živio" odobrene so bile besede gospoda Zorka: „Prav ste storili v tem slučaju slovenski poslanci! Tako naprej in mi volilci bomo vedno z vami!"
Velenje.
Lepo število odločnih mož in mladeničev — zastopane so bile skoro vse občine šoštanjskega okraja — se je zbralo v nedeljo dne 13. februarja v Društvenem domu v Smartnem.
Poročal je gospod deželni poslanec dr. V e r-; s t o v š e k. Dokazal je na podlagi številk nečuveno postopanje nemške večine glede na gospodarske težnje slovenskega Stajerja. V krepkih besedah je ozna-
čil vzroke, ki so prisilili poslance S. K. Z., da se-segli po obštrukciji. Med zborovalci je vladalo silno-ogorčenje radi nasilnega gospodovanjanestrpnih nemških poslancev in z velikim navdušenjem so bile sprejete resolucije, v katerih izrekajo volilci svoje neomajno zaupanje poslancem S. K. Z. in jih pozivljejo naj vstrajajo v težkem boju, dokler no dosežejo samouprave za Spodnji Stajer.
Vedno in vedno so se ponavljali gromoviti živio-kiiei na naše vrle poslance, ki so s svojim odločnim nastopom dosegli ugled slovenskemu ljudstvu spod-nještajerskemu in zabranili nebrojno novih krivio. i Z velikim navdušenjem je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se obsoja nedostojno psovanje sh> ; venskih poslancev in slovenskega ljudstva in se brezpogojno zahteva, da poslanci kaj takega več ne dopuste.
I Shodu je predsedoval gospod župan Skaza; resolucije je pa predlagal gospod župan šentiljski Ko-ren; navzoča sta bila tudi vrla župana iz Skal i/i Pake.
Slovenjgradee.
' Neprijetno vreme ni ustavila naših vrlih mož, da bi ne bili prišli na shod v Slovenjgradee. Do se jih je zbralo od vseh strani slovenjgraškega okraja. Zastopane so bile vse občine od Mislinje in od Sp. Dravograda, celo daljni Razbor je bil zastopan Shodu je predsedoval g. Rotovnik. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem poslanca g. dr. Verstev-Seka, ki je v ostrih besedah bičal gospodarstvo nasilne nemške večine v deželni hiši v Gradcu. Na podlagi številk iz proračuna je dokazal, kako pristran« sko in nepošteno postopa vladajoča klika s Spodnjimi Štajerci in utemeljeval z ozirom na bodočnost upravičenost obstrukcije. Poslušalci so g. govornika, o-gorčeni radi nečuvenih krivic, katere seka nemška veČina slovenskemu ljudstvu, velikokrat spontano prekinili in v medklicih dali duška svoji nevolji radi neznosnega nemškega režima. Pesti so se stiskale zbo» rovalcem. ko so slišali o neverjetnih krivicah, ki jitt-hočejo naprtiti slovenskemu ljudstvu nemški nestrp-neži. Z navdušenjem in z viharnimi „Živio"-klici str bile sprejete predlagane resolucije, v katerih-se zahteva samouprava za slovenski Stajer. in pa izrai» zaupanje poslancem S. K. Z.
Sv. Peter v S. d.
Shod, sklican po dež. posl. g. T e r g 1 a v u „ je nad vse pričakovanje imenitno vspel.\ Ljudstvo, sami krepki možje in fantje od blizu in daleč, napolnilo je do zadnjega kotička prostorno dvorano pri g. žganku, ter je pazljivo in z velikim zanimanjem sledilo poldrugo uro trajajočim izvajanjem in poročilu g. deželnega poslanca o svojem in tovarišev, delovanju v deželni zbornici. Poročilo se je z velikim navdušenjem, i n . odftfar&vaptepu vzelo na znanje ter am soglasno izreklo; popolno \zaupanje naši slovenski kmečki delegaciji za njih krepki in neustrašeni nastop za koristi Spodnje Štajerske v deželni zbornici. Zagrmelo je našim poslancem po dvorani trikratni urom oviti „Zivio".
Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo nasprotnikov Kmečke zveze, kateri so tudi javno hvalili nastop in delovanje naših poslancev. Le neizogibni go-loveljski „cesar" poskrbel je koncem zborovanja za primerno zabavo. Odprl je svojo lajno in hotel dekla-mirati iz vira svojo učenosti „Narodnega Lista" na« učeno pesem o povišanju deželnih doklad na pivo. Četudi je g. deželni poslanec to zadevo natančno pojasnil in z dokazi podprl. Zato so pa zborovalci udarili v bučen smeh, ko je začel ponujati svojo plitvo učenost. Zato so se pa deželnemu poslancu g. Terglavtj ponovile prisrčne ovacije. Živeli naši vrli slovenski poslanci!
Sv. Kriz tik Slatine.
Od Kostrivnice do Žetal so iz vsega rogaške* ga okraja prihiteli najvrlejši možje, gotovo 150, na shod, kateremu je predsedoval najstarejši župan M. Debelak. Zvesto so zborovalci poslušali poslanca g. Vrečko, ki je v krepkih besedah slikal krivice, ki se gode v Gradcu slovenskemu kmetu in dokazal, da je moralo priti do obstrukcije. Za njim je kratko govoril župan Roškar, ki je drastično dokazal „ljubezen" Nemcev do Slovencev: razdelitev slatinske občine in šolskega okoliša Sv. Križ; 24 slatinskih otrok ima tri u-čitelje, 500 križevskih pa zadnji teden samo enega. E-noglasno in z nepopisnim navdušenjem je bila sprejeta sledeča resolucija: Volilci, zbrani dne 13. februarja na javnem shodu pri Sv. Križu tik Slatine, popolno odobrujejo obstrukcijo „Slovenskega kluba" v deželni zbornici v Gradcu ter zahtevajo od svojih poslancev, naj neustrašeno vstrajajo na tej poti, dokler Slovenci ne dobijo tistih pravic, kakor Nemci v narodnem in gospodarskem oziru. Posebno zahvalo izrekajo svojima poslancema dr. Korošcu in Jako» bu Vrečko za ves njun sedanji trud. Ker za Slovence ni pravice v Gradcu, bočemo za Spodnji Stajer. lastno samoupravo glede šolstva in gospodarstva; Proč od Gradca!
Loka pri Zidanem mostu.
Shod se je krasno obnesel. Poslance P i š e k je poročal o krivicah v deželnem zboru. Zborovale! so vsem točkam pazno sledili, odobravati izvajanja ter sklenili soglasno zaupanje deželnim slovenskim po-slanoem. Sprejelo se je tudi več drugih zahtev v posebno resolucijo.	„	■'(.■■'■*
Sprejele so se sledeče resolucije:
1.	ZahUvamo premembo lovske postave v smislu, da se proglasi zajec za škodljivca;
2.	k nameravani postavi o vodnem pravu ugovarjamo zoper nastavljanje novih uradnikov za vodno varstvo, ker je že itak zadosti uradnikov;
3.	na pivo se naj le naloži višji davek, ugovarjamo pa zoper zvišanje deželnih doklad;
4.	odobravamo pogumni nastop slovenskih posl. v štajerskem deželnem zboru in zahtevamo, da tudi zanaprej vstrajno branijo pravice in koristi slovenskega ljudstva;
5.	zahtevamo poldnevni pouk v ljudski Soli;
0.	zahtevamo zavarovanje za starost in onemoglost, pa tako, da bo vsak za sebe plačeval, ne pa za druge, in naj bi se začelo zavarovanje z 20. letom starosti, ter naj se že s 60. letom dobiva zavarovalno podporo.
I Laški trg.
Shod je uspel zares veličastno. Velika dvorana pivnice je bila natlačeno polna. Izvajanja so vsi odobravali ter izrekli poslancem zaupanje. Prišli so tudi liberalci, a se zadržali mirno. Govoril je poslanec Biiek.
Sprejele so se sledeče resolucije:
1.	Zborovalci na shodu v Laškem dne 13. febr. popolnoma odobravajo pogumni nastop poslancev S. K. Z. v štajerskem deželnem zboru, jim izrekajo popolno zaupanje in zahtevajo, da tudi zanaprej vstrajno branijo pravice in koristi slovenskega ljudstva ;
2.	zahtevajo premembo lovske» postave v tem smislu, da se proglasi zajca za škodljivca;
3.	drevesa iz deželnih drevesnic naj se oddajo posestnikom po znižanih cenah, revnim pa zastonj;
4.	da se pouk v ljudski šoli uredi v prid kmečkemu ljudstvu, ter so zniža obveznost obiskovanja od 6. do 12. leta, prostovoljni obisk pa naj ostane do 14. leta.
Zreče.
Shod v Zrečah krasno uspel. Volilci so poslancu Novaku burno pritrjevali. Vsi odobrujejo nastop svojih poslancev.
Konjice.
„iJK1*-"
Shod dež. poslanca g. Novaka je bil preteklo nedeljo dobro obiskan. Z navdušenjem so volilci sprejeli njegovo poročilo, ter njemu kakor vsem drugim poslancem S. K. Z. zagotovili popolno zaupanje, s prošnjo, naj vstrajajo na tej poti v boju za pravice slovenskega spodnještajerskega ljudstva.
Sv. Urban pri Ptuju.
V	nedeijo, dne 13. svečana zjutraj po rani sv. maši je imel naš vrli poslanec g. Ant. M e š k o v gostilni J. M.,'dobro obiskan shod. Govoril je v jedrnatih besedah in orisal pošteno delovanje naših poslancev v deželnem zboru v Gradcu. Večina nemških poslancev, ki nam na. slovenskem Stajerju bodisi v narodnem ali gospodarskem oziru ne privoščijo niti drobtinice, zahteva od nas v svoji nadutosti vedno novih davkov in doklad. Zato boj ji. Izreklo se je zaupanje poslancu S. K. Z.
Sv. Lovrenc v Slov. gor.
V	nedeljo, dne 13. t. m. popoldne je tukaj posL Meško poročal o delovanju slovenske delegacije v Štajerskem deželnem zboru. Shoda se je udeležilo na-vzlic neugodnemu vremenu nad 200 ljudi; predsedoval je predsednik našega izobraževalnega društva g. Matija Tikvič. G. poslanec je razlagal, kako so se naši poslanci v Gradcu potegovali za slov. kmečko ljudstvo, in kaj jih je naposled nagnilo, da so posegli po obstrukciji in s tem preprečili nadaljno delova nje deželnega zbora. Neradi so poprijeli za to orožje, ali ni šlo drugače. Nemci so mislili, da bodo štrli ob strukoijo, pa ni šlo. Vrste naših mož niso mogli pro dreti, in tako je prišlo naposled do tega, kar nam j® že znano, da se je namreč zasedanje deželnega zbo ra od godil o. Slovenski poslanci so s svojo vstrajnost-Jo zmagali, to jim priznavajo celo nasprotniki, in kar je trezno mislečih Nemcev, tudi njihovo taktiko odobravajo, vsaj indirektno, čeprav si naravnost ne u-pajo tega povedati. — Tako nekako je izvajal poslanec Meško. Kmetje so bili veseli, ko so videli, kako se njihovi stanovski tovariši, katere so lansko leto poslali v Gradec zastopat naše težnje, zvesto borijo za naše pravice. Zato se je g. Koser v imenu navzočih zahvalil g. poslancu za govor in predlagal, da se poslanoem S. K. Z. izreče zaupanje, kar je bilo brez ugovora enoglasno sprejeto. Naši poslanoi, tako je dejal g. Koscr, naj ne odjenjajo, ampak naj vstrajajo na potu, katerega so nastopili, pokažejo naj nasprotnikom, da nismo manj vredni, ampak še več, kakor oni. In to je res; kakor je poslanec Meško dejal, mi Nemcem ne kratimo njihovih pravic, ampak želimo samo pravice na svojih tleh, oni pa tam, kjer so v manjšini, terjajo tolerantnost, kjer so pa y večini, Je odrekajo drugim.
Šmarje pri Jelšah.
Gospod poslanec Vrečko je v obširnem in temeljitem govoru našteval krivice, ki se gode od nemške liberalne večine v deželnem zboru Slovencem v narodnem in gospodarskem oziru.
Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in odobravali odločni in vstrajni nastop slovenskih poslancev.
Predsednik shoda stavi sledečo resolucijo:
„Volilci, zbrani na shodu S. K. Z. v Šmarju pri Jelšah dne 13 februarja 1910
odobravajo obštrukcijo slovenskih poslanoev ter jim naročajo, da vstrajajo na tem stališču, dokler ne izvojujejo narodnih in gospodarskih zahtev spodnje-štajerskih Slovencev;
izrekajo deželnima poslancema gospodu Vrečku in gospodu Pišeku, in sploh vsem poslancem S. K. Z. za njih energičen nastop v deželnem zboru popolno zaupanje;
javno protestirajo proti krivični vsenemški nadvladi in najodločneje obsojajo njeno surovo psovanje slovenskih poslancev in slovenskega ljudstva;
zahtevajo, da se upoštevajo zadeve slovenskih davkoplačevalcev, kakor tudi predlogi, katere, stavijo naši poslanci v deželnem zboru;
ako pa nas in naših poslancev nočejo upoštevati, potem je naša parola: Proč od Gradca!, in zahtevamo samoupravo za Spodnji Stajer.
Sv. Jurij ob Taboru.
Shoda, katerega je sklicala Slovenska kmečka zveza v Savinjski dolini, sta se izborno vršila.
Pri Sv. Juriju ob Taboru se je po ranem svetem opravilu zbralo v cerkveni hiši do 250 zavednih kmetov-gospodarjev, ki so z vidnim navdušenjem sledili besedam govornika, kateri je v vznešenih besedah razpravljal o delovanju slovenskih deželnih poslancev v Gradcu.
Gospod deželni poslanec T e r g 1 a v je pojasnil razloge, na podlagi katerih so bili primorani nastopiti pot obštrukcije.
Obrazložil je poslanec Terglav tudil okvirni zakon za zvišanje davka na pivo ter je povdarjal, da se je po temeljitem študiranju tega vprašanja odločil, glasovati rajši za davek na pivo, kakor pa da bi se zvišale doklaae na zemljiški, hišnorazredni in obrtni davek, kar so mu vsi zborovalci-hmeljarji soglasno odobravali.
Predlagala so je nato resolucija, katera je bila « velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta, in ki Izreka poslancem S. K. Z. popolno zaupanje, ker so pričeli z obštrukcijo, in zahteva nadaljni možat nastop.
Pilštanj.
Političen sliod v nedeljo se je obnesel prav dobro. Zbranih je bilo do 200 mož in fantov iz Pilštanja, Prevorja in Zagorja, in tudi nekaj iz Kozjega.
Govoril je deželnega glavarja namestnik flospod dr. J a. n k o v i č. Najprej si je prav pošteno privoščil hinavskega „Štajerca", ki lažnjivo zagovarja svoje nemške bratce in pravi, da so slovenski poslanci krivi, da se za ljudstvo ničesar ne doseže. Nato je g. poslanec v dobro uro trajajočem govoru v prav jedrnatih besedah in na prav žalostnih vzgledih naslikal, kako se skrbi v Gradcu za Slovence, in kako se tam godi slovenskim poslancem.
Z velikim ogorčenjem so navzoči poslušali vse vnebovpijoče krivice, ki se nam gode od strani nadutih nemških nacionalcev v deželnem zboru. Vsi zborovalci so z navdušenjem odobravali odločen nastop na^ ših vrlih poslancev, in vsi so za to, da se boj nadaljuje do skrajnosti.
Zelo iivahna je bila debata o nameravani novi Železnici, ki bi naj prerezala kozjanski okraj, in pa o novi cesti črez Prevorje.
Z velikim odobravanjem so se enoglasno sprejele od predsednika, g. dekana Tomažiča, predlagane resolucije, v katerih izrekajo zborovalci poslancem S. K. Z., posebno ar Jankoviču, popolno zaupanje in odobravajo obštrukcijo. Zahtevajo tudi cesto črez Prevorje.
Razne novice.
Iz sodnlje. Za sodnijske poduradnike pri c. kr.
okrožni sodniji v Mariboru so imenovani prejšnji sod-nijski sluge: Jožef Dolinšek, Janez Jug in Pavel Kebler.
* Železniški shod. V petek, dne 18. februarja 1910 popoldne ob 3. uri se vrši v K r -š k e m , hotel Gregorič, druga seja železniškega odbora za progo Ptuj—Rogatec—Brežice—Novo mesto. V tej seji se store končni sklepi glede trasiranja. Prošnja podpisanih za dovoljenje predkoncesije je v železniškem ministrstvu že rešena in se v kratkem vroči dotični predlog. Med tem časom se je dne 24. prosinca osnoval veliki osrednji železniški odbor v Ljubljani; vrh toga se ustanove krajni odbori; tako tudi en odbor za krško dolino od Brežic (Krškega do Žužemberka. Tedaj bi imeli naenkrat tri odbore za trasiranje iste progo. To je vsekako nezdravo razmerje; vrh tega pa škoda trojnih stroškov. Vsekakor treba misliti, kako temu razmerju konec napraviti. Zato se vsak član tega odbora pozivlje, da v ta namen stopi v stik z znanimi člani starega odbora in jih even-tuelno povabi k seji v Krško, da se položi temelj skupnemu delu. Vsaj vsem interesentom skupni del proge naj bi se trasiral od skupnega odbora na skupne stroške; krajevni odbori pa naj na svoje stroške tra-sirajo one male ninrijanto, ki leže le v njih interesu, n. pr. v kozjanskem, v breškem okraju, zlasti pri Brežicah, -v krškem okraju itd. Revizija trase naj bi se šele tedaj vršila, ko bodo vsi projekti gotovi; železniško ministrstvo in drugi merodajni faktorji, po-
sebno vojno ministrstvo, se bodo končno odločili za eno ali drugo traso. Stari odbor je dal del svoje trase pregledati po inženirjih; toda trasiranje mu dela baje finanoielne težave.
*	Nemškonaclonalna omika se leto za letom javlja na Čisto orientajski način, ki sicer pri omikanih narodih ni v navadi. Kakor že tolikokrat, sta tudi v noči od 2. do 3. t. m. dva neznana nemškonaoionalna olikanca pustila pred hišo Družbe sv. Mohorja v Celovcu znake svojo sm^dljivosti in pomazala kljuko z nemškonacionalno dišavo. Vrhu tega sta še pozvonila in — zbežala. Gotova snov, ki jo opažamo pri nem-škonacionalcili v besedi in dejanjih, bo postala počasi znak nemške nacionalnosti.
*	Nemška surovost. Zopet imamo nov vzgled, na kako visoki kulturni stopinji stoji nemški Herren-volk. Dne 10. t. m. se je namreč pisec teh vrst sešel v Gradcu v gostilni „Zum Schwan" (Anenstraße) slučajno s štirimi rojaki-Slovenci. Sedeli smo skupaj za mizo in se mirno in še prav tiho pogovarjali — slovensko, seveda. Ko zaslišita slovensko govorico dva na drugem koncu mize sedeča tevtonska poslanca, planeta pokonci, kakor bi jih pičil gad, češ, da s tem, ker slovensko govorimo — provociramo, in da naj govorimo nemško, sicer nas iztirajo. Mirno se jim je povedalo, da drugi sorojaki nemški ne razumejo, in torej ne morejo go\oriti nemški, toda nič ni pomagalo. Vsi navzoči Nemci so se vzdignili in nas začeli pso-vati s takšnimi priimki, kakoršnih se nahaja le v „blagoglasni" nemščini. Grozili so nam s palicami, z vrčki, steklenicami itd. Vsi natakarji so se postavili takoj na stran Nemcev. Pride gostilničar sam. Slovenci smo mu povedali, kako nasilno se z nami ravna, toda on nam reče, naj govorimo nemško, ali lokal zapustimo. Izvolili smo zadnje, toda kako oditi? Bili smo v smrtni nevarnosti, ker nemška druhal je bila, kakor trop steklih psov in je komaj čakala, da plane na nas. Komaj smo skozi stranska vrata odnesli pete. Zahtevali smo od gostilničarja, da nam pove imena napadalcev, toda rekel je, da jih ne pozna. Pač najboljši izgovor! V takih razmerah torej živimo Slovenci v Gradcu! Žalostno! Ako hočeš biti varen življenja, zataji svoj jezik in govori nemško, ako ne, te pobijejo kakor psa. Ali se res ne da temu opomoči?, Krvavo potreben bi bil Slovencem v Gradcu lokal, kjer bi se lahko brez skrbi zbirali, slovensko govorili, prirejali razne prireditve itd., sicer je vsak nar predek Slovencev v Gradcu nemogoč. Kakor sem slišal, so v zgoraj omenjeno gostilno radi zahajali tudi Slovenci. Ako je pa po tem dogodku še to gostilno priporočati, naj si cenjeni čitatelj vsak sam sodi. — Prosimo, da to ponatisnejo vsi slovenski listi.
*	Vojaški dopusti za čas žetve se bodo tudi letos podeljevali. Trajali bodo tri tedne. Razven tega se bo gledalo, da posestniki in pri posestnikih uslužbeni ljudje ne bodo poklicani k vojaškim vajam ob času, ko je na kmečkih posestvih največ dela.
*	Vojaški konji. Kakor dosedaj, bode tudi letos oddal vsak kavalerijski polk 50 konj v zasebno uporabo, kojim treba lo na leto enkrat k vajam. Toda nanovo upeljaito je, da pridejo konji že po petih letih v privatno last in da odpadejo vsake premije, ki so se morale plačevati. Dosedaj so prešli šele po šest letih v zasebno last.
Koleki. Do 31. marca t. 1. bo treba menjati stare koleke, ker potem izgubijo vso veljavo.
*	Občni zbor Podpornega društva organistov dne 27. januarja v Poljčanah. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo precejšnje število udov. G. Karol Bervar jo govoril o dolžnostih in plačah orga-nistov. Plača ali pravzaprav miloščina, katero dobivajo organisti za svoje delo, je proti temu, kar se dandanes zahteva od organista, nekaj nečuvenega. Bavil se je obširno s predlogom poslanca Kukovca o odpravi bernje. Navzoči so proti dr. Kukovčevem predlogu burno protestirali, ker se jih s tem oropa še vsaj tega bore malo, kar dobijo. Tajnik Franc Klančnik poroča, da je imelo društvo leta 1909 78 udov, in sicer 1 častnega, 4 ustanovnike, 20 izvrševalnih in 23 podpornih. Društve.i: odbor je imel 2 seji, in sicer eno v Celju in eno v Smartnem na Paki. Dopisov se je rešilo 611. Blagajnik I. Skrabar poroča: Dohod tov je imelo društvo I. 190P K 177 10 vin. Stroškov pa K 76 23 vin. Preostanka 100 K 87 vin. Vsega pro.mžnnja ima društvo koncem leta 1909 K 1925 30 vin. Društvu sta na Ijuvo pristopila ta dan dva uiit« V odbor se volijo sledeči: Predsednik: g. Karol Bervar, or-
fanist v Celju Podpredsednik: Valentin Raztočnik v t. Juriju ob juž. žel. Blagajnik: Jakob Skrabar v Grižah. Tajnik: Franc Klančnik v Smartnem na Paki. Odbor: Franc Koner, organist v Poljčanah, Božidar Drolc, organist v Sv. Juriju pod Taborom; Jakob Kos, organist v Slovenski Bistrici; Alojz Zorinc, organist v Laporju; Dragotin Zelič, organist v Šmarju. Organista 1. Valenčaku se dovoli podpora v znesku 20 kron. Tudi se je sestavil protest proti odpravi bernje in se odj oslal enemu deželnemu poslancu. Tudi se je poslala prevzv. knezoškofu udanostna izjava v Maribor. Kakor se razvidi iz tega, društvo lepo napredujo, dasiravno se je nekdo blagovolil v ljubljanskem C. G. izraziti, da to društvo ne more imeti zaupanja, ker mu slojijo na čelu osebe, katero imajo premalo socijalne izobrazbe. In kolegi na Kranjskem?
m Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je dno 24. januarja t. 1. bivši trgovec Josip Hole iz Smolinjec z gospodično Gcnovefo Pučko iz Kutinjec pri Sv. Jurju ob Sčavnici!
Mariborski okra).
m Slovensko gledališče v Mariboru. Dne 20.
.svečana t. 1. se uprizori ljudska igra s petjem v 5. dejanjih, „Revček rAndrejček". Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
m Smrt. Nemila smrt je pokosila poštenjaka Boštjana Polančiča, dvajsetletnega hišnika, v bogo-slovnici mariborski in posestnika v Jareniui. Blagi mož je bil dober katoličan, zvest oskrbnik in zaveden narodnjak. Ponižnost in tihota ga je vsakomur priljubila. Svoje obilno premoženje je vse na dober namen sporočil. Pogreba se je udeležilo priprostega ljudstva, odlični mestni gospodje in gospe, č. usmiljenke, č. g. k>šk. svetnik Hirti, župnik slivniški, č. g. Cižek, dekan jareninski, milostljivi gospod msg. stolni prošt Hribovšek, mil. g. dr. Mlakar, stolni dekan — in vsi mitostljivi gg. kanoniki, pa še 6. g. dr. Medved, prof. Vreže, in 6- g. katehet mestnih šol Markovšek. Sprevod je vodil proč. g. dr. Matek, ravnatelj, g. spiritu-al in g. dr. Somrek, podravnatelj v bogoslovnici v spremstvu 9. sosednih duhovnikov in vseh čč. gg. bo-goslovcev. Večna luč mu naj sveti!
m Leitersberg pri Mariboru. Dne 10. februarja so se vršile občinske volitve v naši občini. Dosedaj je bil tako nekako neomajan vodja v občinskem zastopu penzionirani zemljiški knjigovodja in večkratni kandidat pri deželnozborskih in državnozborskih volitvah, Senekovitseh. Povsod je nastopal dosedaj ko neomejen gospodar. Radi tega se je proti Senekovi-tschu in njegovi stranki zasnovala močna opozicija, sestoječa iz Slovencev in vseh zmernih Nemcev. In krasen uspeh je dosegla: lista opozicije je sijajno zmagala v III. in II. volilnem razredu. Le v I. je poleg treh opozicionalcev zlezel v odbor tudi gospod Senekovitseh.
Rezultat v posameznih razredih je sledeči: v III. razredu enoglasno izvoljeni kandidatje opozicija (65 glasov). V II. razredu opozicija 11—12 glasov, nemškonacionalna lista 8—9. V tem razredu je slavno propadel tudi znani mariborski dr. Ernst Mrav-lag. V I. razredu je z največjo silo zmagal Senekovitseh proti našemu Janžekoviču. Ostali trije izvoljeni pa so bili kandidatje opozicije. ^Razmerje glasov 10—5. V I. razredu je zmagal tudi Girstmayr Franc, ki pa sedaj odločno nastopa proti Senekovitsehevi nemško-nacionalni stranki. — Veseli nas, da so iz občinskega odbora zleteli najhujši naši narodni in verski nasprotniki!
m Sv. Križ pri Mariboru. Zanimanje za tukajšnje bralno društvo od leta do leta rase; to je pokazal zopet zadnji občni zbor, ki se je vršil v nedeljo, dne 6. svečana v p. d. Pipuševi hiši, in je bil zelo mnogoštevilno obiskan. So pa društvo res tudi lepo raz-
vzamemo, da se jo lansko leto priredilo 10 poučnih shodov in ena veselica. Prebralo se je 850 knjig in do 3000 številk raznih časopisov. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 107 Iv 05 vin., stroškov pa 82 K 12 vin. Med zunanjimi dobrotniki našega bralnega društva poročevalec posebno pohvalno omenja tukajšnjega rojaka Č. g. Gašparja Zrnko, župnika v Puščavi, ter mu izreče za njegovo požrtvovalno naklonjenost napram našemu društvu iskreno zalivalo. Pa tudi drugi odlični tukajšnji domačin, č. g. Franc Gart-ner, Župnik v Planini, se nas večkrat s kakim darom spomni. — Po poročevalčevem govoru se je vršila lepa predpustna veselica s petjem, deklamacijo in predstavo igre „Cašica kave". Tu pa je res težko povedati, kateri izmed sodelujočih mladenk se naj da prednost, kajti vse so svoje vloge izborno pogodile. Zelo je dopadla deklamacija Slomškove „Žalostne pesmi", ki jo je kaj lepo prednašala Angela Večernik. Tudi pevke, ki so se v primeroma kratkem času dobro naučile take lepih — ne ravno lahkih pesmic, zaslužijo vse priznanje. Nestrpno pa je vse pričakovalo napovedane igre „Cašica kave", ki je spravila gledalce večkrat v bučen smeh. Vrlim igralkam se pač ni poznalo, da so bile prvikrat na odru. Vsa čast njim! Po dokončani veselici je bila slišati splošna želja, da bi nam bralno društvo v kratkem zopet kaj sličnega priredilo. Torej mladenke, sedaj pa le po tako lepo začeti poli neumorno in stanovitno naprej! Morda se potem tudi naši mladeniči zopet enkrat pokažejo na gledališkem odru. Zahvalo pa moramo izreči tudi hišnemu gospodarju in gospodinji, da sta nam blage volje prepustila svojo prostorno hišo za naše prireditve.
m St. 11] v Slov. gor. Občni zbor našega Bralnega društva 13. febr. je bil izredno dobro obiskan. Po poročilih o delovanju društva v pret. letu je predaval g. dr. Lesko\ ar iz Maribora. Predavanje je bilo vrlo zanimivo in je žel g. predavatelj ob koncu živahno pohvalo. Novi odbor društva se je sledeče sestavil: č. g. Golob, predsednik; č. g. Vračko, podpredsednik: Lilek, tajnik; Draž blagajnik; Thaler in Žebot odbornika. Knjižničar je Dav. Rozman, namestnika pa Simonič in Lopič. Računska pregienovai-ca: Pak Henrik in Lorenčič Alojz. Edino slovensko društvo v St. Ilju se lepo razvija. Slavna „Slov. Dij. Zveza" in „Zarja" nas vneto podpirata. Hvala prisrčna! Dobivamo tudi več naših časopisov zastonj, za kar se vsem prav toplo zahvaljujemo. Eden naj-pridnejših delavcev v našem društvu je vrli naš tajnik g. Lilek. Hvala vsem, posebno pa našim podpornikom !
m St. Ilj v Slovenskih* goricah". Dne 7. februarja se je vršil v Sudmarkhofu „Sudmark-Turner-krânzchen". Nemci so računali na veliko udeležbo, a doživeli so bridko iznenadenje. Naznanjenih Mariborčanov in GradČanov ni bilo, pač pa so bili navzoči neki ljudje, ki bi šli gotovo tožit, če bi jim rekel, da niso — narodni.
m St. Ilj v Slov. gor. Kakor po kaki veliki vojski, tako jo sedaj po naših občinskih volitvah razpoloženje v St. Ilju. Obe stranki gledata sedaj nekam mirno-slovesno na bojno pozorišče ... Mi Slovenci smo se čvrsto bili, kolikor so nam naše moči dopuščale, ter gledamo z zadovoljstvom na naše uspehe. Kajti mnogi naši somišljeniki izven St. Ilja so sploh mislili, z ozirom na delo Siidmarke, da se mi Slovenci volitev še udeležili ne bomo. In sedaj pa še, hvala Bogu, tako lep uspeli. Da smo tako častno izšli iz volilne borbe, se imamo zahvaliti največ našim značaj-nim volilcem, ki so prišli skoro do zadnjega volit. Hvala, prisrčna hvala pa gre tudi vrlim katoliško-narod-nim visokošolcem, ki so na dan volitve pridno pomagali agitirati. — Kislega obraza hodi sedaj po St. Ilju neki znani pedagog, ki je namreč slavno in pre-imenitno pogorei kot kandidat nemško-protestantovske stranke. Zapel je neko libero v „Štajercu"; kjer izliva svoj žolč čez našo slovensko stranko, posebno pa čez našega priljubljenega g. kaplana! Bog ti žegnaj! Težko je tudi pri srcu nekemu doktorju, ker mu je neki uzmovič v Sudmarkhofu odnesel tiste tople zimske „pačne", ki jih je posodil nekemu volilcu na dan volitve. So res nesrečni naši „Sudmarkovci" ! Uboge pare!
m Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je tukaj dne 21. januarja g. Jožef Holc, trgovec in posestnik, z gdč. Genovclo Pučko iz Galušaka. Vrlemu narodnemu paru iskreno čestitamo!
m Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 3. februarja je tukaj po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Oti-lija Neuwirt. Bila je v najlepšem cvetju svoje mladosti, stara še komaj 20 let. Rajna je bila pridna druž-benica Marijine družbe in od vseh spoštovana deklica. V svoji bolezni je bila pravi vzgled potrpežljivosti. Bila je večkrat previdena s sv. zakramenti. Kako je bila rajna priljubljena, pričal je njen pogreb. Veliko število Marijinih družbenic in drugega ljudstva jo je spremljalo k večnemu počitku.
m Spodnja Sv. Kungota. Da so si g. župnik | Anton Kociper s svojim vnetim pastirovanjem in vse-stransko uljudnostjo že tekom kratkega časa svojega t bivanja med nami pridobili srca nas župljanov, se je j pokazalo ob priliki slovesnega vmeščenja za stalnega l župnika dne 31. pr. m. Na predvečer se je zažgal mo-i gošen kres na prijaznem gričku, ter so med gromom i topičev in pritrkovanjem zvonov švigale rakete proti nebu v znak naše radosti, da nam je Bog zopet naklo-} nil že težko pričakovanega dušnega pastirja. Kljub delavniku se je vsa župnija (razven šole) oblekla v praznično obleko. Vsa čast tistim župljanom, kateri so na ta ali oni način pripomogli k tako krasno uspeli slavnosti, ter s tem pokazali svoje spoštovanje in u-danost svojemu dušnemu pastirju, kateremu kličemo ob tej priliki: Bog Vas ohrani med nami zdravega in čilega prav mnogo let v blagor sv. katoliške cerkve in mile slovenske domovine!
m Posojilnica v Laporju je imela v pretečenem letu prometa 141.433 K 48 vin. Stanje vlog 42.995 K 61 vin., stanje posojil 19.460 kron. Občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6 marca 1910 ob 9. uri predpoldne v stari šoli v Laporju.	Načelstvo.
m Laporje. Naša mladina nam je dns 30. prosinca pripravila kaj prijetno zabavo, lep večer, ki se je za vse, ki so sodelovali, častno iztekel. Moški zbor je pod spretnim vodstvom našega vrlega organista zapel dve prav krasni in značilni pesmi: Stražniki, pesem obmejnih Slovencev, ki bi se naj vsepovsod pela in bodrila naš narod k odporu zoper naval sovragov na našo rojstno zemljo, in navduševalno pesem telo-vadska. Pri zelo pomenljivi in lepi, a tudi težavni igri „Kazen ne izostane", so naši igralci zopet pokazali redko spretnost, zlasti sta vsem dopadla dr. Samec (Al. Uršič), Pavel (A. Jančič), potem Drtina (A. Zo-rinc), Martin (Florjančič), a tudi drugi niso zaostali, zato so pa tudi želi obilno pohvalo. V igri „Pred sodnikom" so igralci iK. Kavkler, F. Mastinšek, St. Spo-gar, I. Potisk) dobro pogodili svoje vloge in vzbudili mnogo smeha, Nepozaben pa ostane vsem udeležencem " I samospev „Rdeči sarafan" s spremljevanjem, ki je ! napravil na vse izvanreden utis in ganil mnoge do I solz, saj pa sta tudi pevki hčerka (A. Mlakar) in sta-! ra mamica (Trezika Kavkler) s toliko srčnostjo in s ' tolikim čustvom peli. da uspeh ni mogel izostati. Na občno zahtevo sta morali ponoviti spev. Videlo se je tukaj, koliko moč ima lepa pesem, če se prednaša s čustvom, na vsako človeško srce. Kakor vsikdar, so tudi tokrat ozadovoljeni zapustili društveno sobo mnogoštevilni gostje, ki so navzlic slabemu vremenu prihiteli iz vseh strani, n. pr. veleč, in priljubljeni g. živinozdravnik iz Poljčan in drugi Poljčančani, gosp. Starovašnik in drugi iz Slov. Bistrice, iz Slivnice, iz kolodvora itd. Hvala jim vsem za toliko požrtvovalnost, hvala tudi g. Mastinšeku, ki nam je s svojim gramofonom delal kratek čas, hvala laporški mladini, ki nam je tako lepo, prijetno in plemenito zabavo pripravila, Le tako naprej!
m Creànjovec. Po naključju sem bral zadnjega „Štajerca", kateri zopet napada črešnjovskega g. župnika. To je pa že višek predrznosti! Ali ti dopi-sun, sam ne agitiraš za volitve, seveda brezuspešno.
Kako te ljudje marajo, se je videlo zadnjič, ko so bi li trojni svati obenem pri poroki, pa ne eni niso šli k tebi na „šenkvanje". Kaj ne, to je smola. Glej, glej, kdo te več mara. Cisto drugačno je z g. župnikom^ Ti praviš, da hodijo nepovabljeni na gostijo. To oi res! Ali si bil opazovalec slep, ko sta oba staraSi-na iz Domikve gostije šla osebno po g. župnika. C. g. župnik so bili v sled nujnega posla nekaj ur zadržani, so pa prišli pozneje. Kako smo se jih vsi razveselili, vedo vsi, ki so bili navzoči. Krasne napitnice, ki so se napi jale g. župniku, to je pač najlepše zagotovilo iskrene ljubezni faranov. Da bi jih pa ti ob času volitve v hišo zapečatil, tako upanje je za te prazno. Ce ima pravico, za volitve agitirati zadnja šnopsar-ska pokveka, bode za volitve pošteno agitirati že sane! tudi g. župnik.
Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Pri Sv. Ven-Česlu, pošta Slov. Bistrica, je začela poslovati poštna nabiralnica, koje poslovodja ima tudi oskrbovati posredovanje in vročbo poštnih pošiljatev. Ta poštna nabiralnica bode v zvezi s poštnim uradom v Slov. Bistrici po trikratnem selskem hodu na teden (ob ponedeljkih, sredah in sobotah) med Sv. Venčeslom in. Slov. Bistrico.
Poljčane. V petek dne 4. svečana je nagle smrti umrl posestnik Franc Polanec. Rodbini Polan-čevi naše iskreno sožalje!
m Zikarce. Tudi iz naše občine se zahvaljujemo po toči poškodovani za nepričakovano podporo, katera je bila dne 4. svečana razdeljena. Vsa hvala gre našim gg. poslancem, posebno našemu dičnemu državnemu in deželnemu poslancu g. R o š k a r j u.
m Polička vas. Pa smo „nobel" ljudje, mi polički „pürgarji"; pa samo mi, ki smemo našega očko bolj od blizu pogledati. In mi vsi, ki nas očka radi imajo, dobimo včasih od njih tudi kak Irakelc tistega „škrepicengeista". Pa tudi neka druga nesreča nas še čaka; vsi, ki smo Nemci, če tudi nemško ne znamo, bomo postali že skoraj „gmajnderoti in aušusi" polički. Saj naš očka znajo politiko in volitve našpi-lat, da je kaj. Le pridite kaj pogledat, g. urednik, k nam v Poličko vas, boste videli, kaki fletni ljudje da smo, ker so nas naS očka zrihtali. Pa zdravi ostanite !
m Laporje. V nedeljo 2~>. t. m. ima Laporsko izobraževalno društvo redni oVni zbor po vetrnicah v bralni sobi. Volil se bo odbor. G. J. Hinterleobner, ži»inosdra*nik iz Poljčan bo predaval o živinoreji in o žirinek h kužnih bolezni Pogovorili se bomo tudi, ali bi kmetom ne kazalo pristopili h kmetijski družbi. Izobraževalno društvo bo pobiralo tn di udnino V*e prijatelje društva in kmečke izobrazbe najnljudneie vabimo k obilni udeležbi.	Odhor.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Šolaraka kuhinja 8prejeli tmo živil« od sledečih dobrotn-kov: iz Lormsrja: ga. Matjažič M., ga. Taužič A, ga Zifko M„ ga Steinbauer M, g*. Šuman A, g. Koser J., ga, JaB-čič A , ga. Vijačko M , g Polič J., g. Kurnik M., g. Gorjnp A., g. Ploj J., g. Kop J.; iz Zsmarkove: g ScbOuwetter J, g. Bresnik J., g. Rop J., g Kotzbek 2 metra dr», ga. Dvoršak A, g. Hirhold 3 ; u Betarjeve: g Lešnik J., g Arnuž F., ga. Vogrin T., g Bieznik B, g. Senekovii J., ga. Brunčii M , ga Škof U., g Kurnik, ga čeh A. «f. Zorko J, g. Damiš J.; iz Partinja: ea. Kaejan'J., g Polič M, g Rojko J., g. Valner M, g. Knezar F, g. Mlakar V., ga Tomažič M., e Par-tlifc M., g Kranar S.; is Navaide: g Dujman; iz Sp. Porčiča: g. Sprah. V denarjih so darovali: Slov. kršč. socij»lna zveza v Maribora t O K, g. Hojnik, učiteljica 3 K, g Krsnar Fr, po3. 5 K, g. Gole. pos 1 K, g. TVmažič O. 20 v, g Tomažič J. 2 v., ga. Matjažič M. 1 K. Posebno zahvalo pa še izrekamo g. Ropu, županu in posestniku v Lor-manju, g S-Loawettru, posestniku v Zamarkovi in g, Aronžu, posest, v Setarjevi, kateri so nabrana živila do šole zapeljali in v klet znosili Dragi dobrotniki in dobrotnike, Bng Vam povrni omenjena carda sto-terokrat. Ne zamerit© nam. da smo vas nadlegovali in dovolite, da se prihodnjo jesen zopet oglasimo.
ptujski okraj.
p Čitalnica. Igrokaz „Divji Lovec", katero so v nedeljo, dne 13. februarja uprizorili v ptujskem Nar? domu mariborski učiteljski pripravniki s sodelovanjem ptujskih diletantk, je splošno povoljno uspel. Igralci so svoje vloge dobro rešili, nad vse komičen pa je bil Tonček, norček; g. Gobec ga je izborno pogodil. Majdo smo si predstavljali v bolj priprosti noši. Od več strani se je poudarjalo, da so se ljubavni prizori preveč markirali, ker potom trpi celotni utis igre. Igra je bila dobro obiskana, zlasti iz Maribora, Središča, itd. Čast prirediteljem, igralkam in igralceml
p Umrl je na Ptuju dne 11. februarja sodnijski oficijal v pokoju, g. Simon Rečnik, ki je bil splošno priljubljen in spoštovan. Živel in umrl je kot zvesti sin katoliške cerkve. Naj v miru počiva!
p Bolezni. Radi mokrega in neprijetnega vremena se bolezni, zlasti vratne in pljučne, jako širijo. Na več krajih ptujskega okraja so šole radi bolezni otrok zaprte.
Velika veselica s petjem, godbo in drugimi zabavami je bila na pepelnično sredo v ptujskem nemškem kazinu. „Stajerc" pa se mogočno bije ob svoja katoliška prsa!
Pesnica je zopet silno narastla in izstopila, da po nekaterih krajih dela veliko .škodo in ovira promet* Kako potrebna je pač končna regulacija te reke!
p Prvi zvončki so se prikazali ter ozt.anjujejo bližnjo pomlad.
p Zlato poroko obhajajo dne 17. februarja v Planini na Češkem stariši vrlega župnika hajdinsko-ga, g. Iv. Tomana. Dal dobri Bog vrlima zlatoporo-Čencema vso obilico svojih milosti, da bi obhajala v. ljubem krogu svojih dragih še tudi biserno poroko?! Zivio, na zdar!
p Sv. Marko niže Ptuja. Imeli smo več lepih gostij, pa enim svatom je neki hudobnež kanil kapljico vina v ženitovanjsko veselje. Ko so se namreč zbrali gostje tretji dau, da bi nadaljevali trudapolno delo, so zapazili, da je ponoči ukradel nek dosedaj neznan
Celjski okraj.
o Občinsko volitve za okoliško občino Celje bodo letos. Nemci že pri nekaterih okoličanih prav pridno agitirajo. Kaj pa Slovenci? Pozor!, da ne bo prepozno !
c Poročenih j t- bUo v letošnjem predpustnem času 42 parov v celjski fari.
K zasedanju deželnega zbora, (Poslanec Vrečko je v zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora vložil prošnjo Matija Mastnaka, vinogradnika v Slivnici pri Celju, za podporo. Imenovani vinogradnik trpi namreč veliko škodo, katero mu je povzročil plaz, ki je podrl njegovo zidanico ter je podsul 4 po-iovnjake (12 hI) vina. od katerega je C hI izteklo. M. Mastnak ima skupno 3.000 K škode.
c Za gospodinjsko šolo na Teharjih se vplačali: Filip in Neža Galunder, posestnika pri Sv. Križu na Kozjaku 80 K; Jožef Dekorti, župnik na Ljubnem, nabral 79 K; Lukman Mina, Št. Jurij ob Taboru, 57 K; okrajni odbor Kozje 50 K; Ferdinand Golo-granc, podjetnik v Celju, 50 K; Jakob Zupanič, župnik v Gotovljah, 45 K; Ana Kot v St. Petru v Sav. dolini 40 K; Marija Jamnik v Radomirju 38 K; Ivan Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku 37 K; Mohorjaui v Celju 30 K; Neža Marovt v Braslovčah 30 K; Pavla Tribuč v Mozirju 25 K; Marija Kosi v Ključarov-cih 25 K; posojilnica v Slov. Bistrici 20 K; Jožef Zmazek v Gajšovciti 20 K; Marija Weiss v lljaševcih 20 K; Marija Braz v Laškem 20 K; Marija Lešnik v Framu 17 K; Jera Avguštin v Majšbergu 13 K; Fra-nica vertot v Radomirju 13 K; Jerica Kolar v Ma-renbergu 12 K; Katarina Filip v Mali Nedelji 12 K; clr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K; Monika Potnik pri Sv. Kunigundi 10 K; Antonija Pocajt iz Pesja in Ana in Angela Strela od Sv. Marka pri Ptuju po 9 K; Marija Kveder iz Vojnika, Elizabeta Brurnec iz Studenic, Neža Zemljič od Sv. Benedikta, Grobelnik Rozalija iz Lopate pri Celju, in Ana Gajšek iz Št. Jurija ob juž. žel. po 8 K; Mohor-jani pri Sv. Križu pri Ljutomeru 7 K 37 vin.; Alojzija Stožičky v Celju 6 K; Jakob Kolednik, župnik na Paki, Julijana Korent v Grižah in Ferdinand Pšun-der, vikar v Ptuju, po 5 K; Ana Preskar v Cadramu, Marija Koceli v Celju, , dr. Ivan Jančič, župnik v Št. Petru,, Peter Gorjup, kaplan v Sevnici, M. Štrakl, žup. v Št. Petru pri Mariboru, Jožef Valenčak, župnik v Šoštanju, Alojz Zamuda, kaplan na Vranskem, po 4 K; Jera Lempl, kuharica na Vranskem, 3 K; Karol Bervar, organist v Celju, Fr. Šegula, župnik pri Sv. Roku, Sedar Helena iz Celja in Franc Šalamun, dekan v Rogatcu, po 2 K; Ana Lipovšek, Pe-čevnik, Jan. Holvar, Neža Resnik, Ana Kuder, Neža Koren, Luc. Repinšek, Fr. Kopriva, Kočevar Amal., Mar. Mutec, Mar. Hribovšek, Mar. Goršek iz žalske župnije, Mar. Vok iz Celja, Marj. Kač, Ana Feldin, Neža Cmok, Ter. Petek, Alojz. Fras, Marifa Šporn, vse iz Celja, Cone Marija in Neža iz Braslovfe po 1 K.	Kat. podporno društvo v Celju.
c Mozirje. „Ce se blato meša, — smrdi." Ta pregovor se naj tudi uresniči radi deloma zavitih, deloma lažnjivih poročil, ki jih beremo v „Narodnem Listu" z dne 3. februarja 1910. — K stvari. Laž je, da se je dala Luku nezaupnica, zakaj Luk se je odpovedal vsaki kandidaturi. Laž — da bi kdo obljubil volilcem polovujuk vina; laž, da bi bil gospod kaplan s povzdignjenimi rokami prosil za glas; laž, da je on
napravil v hiši nemir; če se sme kaj takega nemir imenovati, povzročili so ga nasprotniki, ki so ga izvolili v odbor, vsaj tako se je izrazil g. doktor sam. ! Ostudna laž je, da bi bil klical g. kaplan dekleta ob i prilično 10. uri ponoči; gospod kaplan je poklical vo-lilca ob pol 7. uri zvečer, ki je poslal odpirat svojo hčer, ki ima kot oče gotovo vsaj toliko pravice do svoje hčere. Namen je razviden. Na tak način se hoče vzeti duhovniku dobro ime. — V tem oziru pa itak Mozirjani, seve napredni, niso preveč zbirljivi. Tudi uradnika roj. Nemca, ki se pa trudi, biti Slovencem tudi pravičen, blatijo po liberalnih časopisih. Dobrohotnosti in podpore tržanov pa ne hvalite preveč1 Nihče ni dal Ivanu kakšne podpore iz svojega žepa, pač pa posojilnica, in sicer ob času, ko še ni bilo v Mozirju liberalne stranke. Ce bi pa bila, bi Ivan nikdar ne bil poprosil liberalcev podpore, rajši bi bil ostal brez izobrazbe, saj se v vsakem stanu pošteno preživi, kdor ima delavne roke. Sploh velja pa pravilo: „Lastna hvala se po blatu valja." Naše mnenje je, da olikani ljudje ne obešajo zakonskih zadev na veliki zvon, toda olike je pri mozirski liberalni inteligenci zastonj iskati.
c Mozirje. Okrajno sodišče je tukajšnjemu občinskemu tajniku vsled neizpolnitve uradnega ukaza odredilo dva dni počitnic. V tem času bo imel priliko, se poučiti o točki 62. občinskega reda za Štajersko Gospod župan, ali ste za časa treh let izvojevali občini trg Mozirje lastni štatut? Občinski odbor, metlo v roke, pa pošteno pometite!
c Griže. Prav vesel začetek posta smo imeli pri nas, kakor še nikdar prej v naši župniji. Imeli smo namreč na pustni dan in pepelnico celo dnevno češčenje Presvetega Rešnjega Telesa, in naš gospod župnik so nam to lepo pobožnost pripravili izvanred-no slovesno, za kar se jim najsrčnejše zahvaljujemo.
c Griže, pri Celju. „Narodni List" v 5. številki letošnjega leta jako sramoti govornike, ki so na občnem zboru kmetijskega bralnega društva v Grižah govorili. Odgovarjati na to je nepotrebno, saj vsakdo, ki zna pametno soditi, je že prepričan, da liberalci grajajo vse, kar jo dobrega in krščanskega, a hvalijo pa samo to, kar je zoper cerkev in duhovščino. Sicer se vas pa ne bomo ustrašili. Vaši napadi nas bodo le še bolj vzpodbudili k krepkemu in vztrajnemu delu!
Mladenič.
c Marija Nazaret. Tukajšnje kršč. soc. izobr. društvo je priredilo pretočeno nedeljo pustno veselico s petjem, dvema šaloigrama in srečolovom. Udeležba je bila nepričakovano velika; zato si pa tudi šteje podpisani v častno dolžnost, se vsem udeležencem in darovalcem dobitkov ocl blizu in daleč prisrčno zahvaliti.	Odbor.
c Marija Nazaret. O j ti nesrečni gospod pust! Kaj šmenta te je prineslo v našo sredo? Veš kaj, na ušesa ti tiho povem, da si se marsikateremu pošteno zameril. Pa zakaj? Veš, nekateri niso pomislili, da je pustna veselica, torej v tvojem znamenju, in ta se tebi ne sme zameriti.
c Gotovlje. Na mnoga vprašanja o ustanovitvi „Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva" podpisani uljudno naznanim, da se društvo ofici-jelno ustanovi kmalu po Veliki noči, ker sedaj nam še resni postni čas in mrzlo vreme ustanovitev ovirata. Pač pa se bode v kratkem začelo s poukom v petju. Vaje bodo ob nedeljah popoldne po večernicah, da se lahko petja udeležuje tudi mladina iz okolice. Mla-
(Dalje.)
Ljudje so pohiteli v vozove . . . Cez par minut se je vlak premaknil in odpeljal mlade bednike „za zaslužkom" .. .
Na postaji so ostali zasolzeni očetje, glasno pla kajoče matere in nekaj deklet, ki so spremile „svoje" . i v
„Bog jih spremi, Mati najsvetejša! . . ." so pri poročali Bogu odhajajoče znanci in sorodniki — —
In preteklo je pol leta . . . Vroče poletje, prepleteno s pogostimi viharji, je izginilo v bežeči preteklosti ...
Kašče so bile le do polovice napolnjene. Toča je uničila kruh na polju, kar pa toča ni pobila in voda ni odnesla, to je pokončalo dolgotrajno deževje za časa žetve, ostanek so pa pomagali mrjasci še na polju zmlatiti.
„Kako bo mogoče s tako malo zalogo prebiti dolgo zimo? . . ." vso sile napenja mozeg zdelanega gospodarja . . . zastonj! Preostaja samo še edina rešitev : zaslužek . . .
V	bajtah, kjer so možje ali sinovi še pomladi odšli v svet — se tesnobno ozirajo in jih pričakujejo nestrpno . . .
„Saj so pisali parkrat, poslali so celo nekaj goldinarjev, toda sedaj za zimo je treba tega ali onega. Morda so pa prislužili kaj več in prineso . . ."
V	nedeljo po službi božji se zbirajo na trgu, kjer je edino mesto za trpljenje in tožbe, skupne cele vasi, vedno številnejše in gostejše radovedne gruče, vsi pa govore le o zaznanih uspehih in bližnjem po-vratku onih, ki so šli za zaslužkom . . .
In res — na, tako nedeljo, v začetku adventa, si mogel tudi razločiti par „po gssposko" oblečenih, ki so nekaj zanimivega pripovedovali, kajti poslušali so jih pozorno, in goste gruče so jih obdajale . . .
„Tam ni tako, kakor vi mislite . . ." je govoril eden onih polgospodov v površniku in visokih čevljih.
„Tam ni tako dobro, kakor ljudje „šprehajo" ... Za hrano zadostuje to, komaj še za obleko; da bi pa domov pošiljali — pa ne zadostuje. Ko pride „becalun-ga", to se takoj razprši. Na „feirant" pa ni toliko, da bi šel v „Budin-štad špacirat" . .."
Ljudje so ga pazno poslušali, mati pa, stara žena, se ni mogla nagledati sinčka, ker je „tako lep. kakor kak gospod ali šlahčič". Posebno so ji impijni-rali visoki čevlji in nemške besede, ki jih je sin pogosto rabil, katerih pa ni razumela. Ko so jo pa sosedje radovedno vpraševali, če je sin prinesel sploh kaj denarja, je odgovorila:
„Denarja, tega ni nič prinesel. Toda, kaj je to čudno! Saj je tudi tam treba jesti in oblačiti se, in ne sme tako, kakor tu doma . . . Zato se je pa tudi spodobno oblekel in zredil se je. Časa ni zapravljal, saj vendar govori nemški in mažarski . . . Vedno mu bo to prav hodilo! ... On vam je bil že od mladega pristopen za vse!"
Radovala se je bedna mati ... ha! ko bi se bilo česa.
Ljudje poslušajo, kimajo z glavami in se čudijo, ko prišleci pripovedujejo čudovite stvari o tej prelepi deželi. Samo nekatera dekleta so postala žalostna, ker so se „njihovi nekako spremenili". Nobena nima smelosti pristopili, nagovoriti, kakor poprej . . . Tudi oni ne gledajo več na nje, kakor poprej.
„Škoda fantov," so govorile pri sebi. „Tako so bili lepi v naši obleki, v teh haljah pa izgledajo kakor Švabi. Morale so jih izpremeniti tamošnje bab-nice . .
Ne samo ena je zaplakala skrivaj ... Zal ji je bilo za onega — ta je „nekako drugačen . . . drugačen! .. ."
Stari gospodar Jontas pa, ki je bil „baca" še za davnih časov — je pogledal izpod čela na te „čudake", kakor jih je imenoval — zamahnil z roko in odhajaje modroval pri sebi:
deniči in dekleta, ki imajo veselje do petja, naj se torej oglasijo pri podpisanem radi sprejema. Dobijo se tam že tudi za branje razni dobri časniki, kakor: „Slovenec", „Slovenski Gospodar", „Straža" itd. Vse, ; ki niso nasprotniki krščanske izobrazbe, k najobilnej j ši priglasitvi prijazno vabi Tone Goršek, organist.
Ljubno. Na Svečnico se je vršil pri nas občni i zbor izobraževalnega društva. Izvolil se je enoglasno { stari odbor razun knjižničarja. Društvo ima sedaj veliko časopisov in lepih knjig. Želeti je, da bi veliko novih udov pristopilo in se tako organizirali v celo stotnijo, v kateri naj bo vsak član kot vojak na svojem mestu, ki ve, zakaj se mu je boriti, ki dela za vero in dom. Zato pa delajmo v tem letu naprej! Občine Ljubno, Luče, Solčava, ukrenite, da dobimo svojega distriktnega zdravnika! Okrajni zastop pa bi nal izposloval, da bi dobili za okraj Gornjigrad živino' zdravnika. Naša gornjesavinjska Švica vzdihuje pod sneženo odejo!,
Št. Pavel pri Preboldu-, Graščinsko posestvo Prebold v Št. Pavlu v Savinjski dolini, last grofa Fiinfkirchen, je kupila parcelijska družba v Celju in Trstu po svojem pooblaščencu mesarju Grenki v Celju. Graščina je bila prodana za 340.000 kron.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Na Svečnico in na postno nedeljo je naše izobraževalno društvo priredilo predstavo iger „Sv. Cita" in „Novi zvon" na Krtinah. Prvo je predstavljalo 9 deklet, drugo 8 mla-deničev. Čeravno je večina igralcev in igralk nastopila prvikrat na odru, sta se predstavi vendar popolnoma posrečili. Vsi so svoje vloge res dobro izvršili. Odlikovala sta se posebno Cita in Cotelj. Hvala ti, vrla mladina, za to prijetno zabavo, udeleženci smo bili popolnoma zadovoljni. Ob priliki pa še zopet kaj.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnje izobraževalno društvo je na svojem občnem zboru razvilo zanimivo sliko svojega delovanja leta 1909. Udni-no je plačalo 85 udov, med njimi 25 mladeničev in 42 deklet. C. g. profesor Vreže nam je naklonil ustanov-nino 10 K. Iskrena mu hvala! Vseh dohodkov je imelo društvo leta 1909 262 K 86 vin., stroškov pa 259 K 71 vin. Naročeno je imelo 8 časopisov v 12 iztisih, nakupilo je nanovo 157 knjig, vezati je dalo 90 knjig. Knjižnica, vzorno urejena, šteje sedaj 463 del v 681 iztisih. 81 izposojevalcev je lani prečitalo 1050 knjig. Društvo je lani priredilo 2 gledališki predstavi, Ciril-Metodovo slavnost, srečolov, občni zbor, v mladeniški in dekliški zvezi 18 poučnih shodov. Iz mladeniške zveze se je koncem leta porodil telovadni odsek Orel. Odbor za to ieto je bil izvoljen sledeči: Mladenič Fr. Verk, predsodnik; kmet Jan. Conč, podpredsednik; župnik GomilšdK, tajnik; 'mladenič Anton Strašek, blagajnik; mladenič Alojzij Andrlič, knjižničar; kmet Frano Vehovar hi mladenič Fr. Kovačič, odbornika; kmet Sim. Debelak in mladenič Jurij Andrlič, računska pregledovaica. Letošnje živahno delovanje društva nam obeta še lepših uspehov.
Luče. V nedeljo, 30. preteklega meseca ni bilo vabljivo vreme. Snega v naših gorah veliko, cesta slaba, vendar lepa steza in globoka pot je bila domačinom do veselice, katero so nam domači mladeniči in mladenke napravili. Natlačeno polno nas je bilo. Izvrstno petje in spretno kretanje mladenk in mladeničev na glediškem odru je spravilo vse v dobro voljo. In kako tudi no bi! Ce vidiš in slišiš Miconjo, kako je vesela, da pride v službo in ve povsod vsako besedo tako zastaviti, da se ji poda. in če gledaš,
„Hej! niso več oni časi, ne . . j Včasih bi se ti smejali, ko bi se pokazal) v takih haljah med domačini.. . danes pa ? E, kaj je vendar s tem zaslužkom? . . ." miniral je starec. „Domov nič ne prinese .. . Kakor je bila beda — tako tudi bo ... Ce so nekdaj sedeli doma, to so vsaj ohranili običaje starih . . . Danes pa — kaj je to? . . . Šli so v svet, na vero so pozabili, domače govorice se že sramujejo, samo neko tujo žlobudranje se sliši. . . Obleke nima nobene; niti „hazuke", niti poštenega klobuka . . . Tako se izpremene v posvetnjake. Ali je poprej kdo slišal o železnici ? . . . Z vozom se je peljalo, po človeško, ali se pa šlo peš. Ce je bil kdo enkrat v življenju v Krakovem na božji poti — to je bila že velika reč! ... Danes — koliko ljudi gre v Pešto, v Ostra-vo,*) ali... vrag vedi kam!... Pa vse to ni nič dobrega. Še v Ameriko — za vraga! . . . Tam vendar kaj zasluži in pošije domov, in ne pozabi na domače, kajti, ko je tako daleč za morjem, to mu je tudi po domačih dolgčas .. . Toda v ta mesta — to je cela ne' sreča! . . . Ha, no, beda pritiska . . . Ljudje iščejo sredstev za življenje . . . Vedno več ljudi prihaja iz vasi, a ne manj . . . Danes nimajo s čim živeti, s čim bodo pa potem, kc se še bolj pomnože! , . . Tovarne se vedno prenapolnjujejo in zaslužka ni . . . Hej! slabo .. . Toda kako pomagati ? Težko je, morajo se potem sami med seboj obešati! . . . Bog! ne daj tega dočakati meni in mojim otrokom ..."
Tako je mrmral stari gospodar in, oprt na o-grajo pred cerkvijo, je še dolgo mislil nekaj v srcu in prjvdarjal. . . Končno je zamahnil z roko:
„Saj je volja božja nad vsem! . . ." je rekel glasno in odšel počasi v cerkev, ker so že k večer-nicam zvonili . . . Hej! . . ."
(* Mesto v Šleziji.
kako zamišljeno sedi gospa v skrbeh za svojo hčerko na višji dekliški šoli in poslušaš njene besede, prav dobro, izvrstno vedenje, pa se nehote spomniš napačne današnja vzgoje, mestnih ljudi, ženskih, ki bi res v rokavicah štruklje delala — če bi jih znala. Tako kaže igra. Zato je pa odločna kuharica pokazala, da naj človek vtika svoj nos samo v to, kar se je učil in zna. No, ljubezniva inšpektorica je pa vse dobro napravila in „pri gospodi" v hiši mir naredila! Dobro je šlo, če ravno ni bilo — štrukljev! Toda glejte, Uašparja, kako ga špila! Ne bi si mislil. In drugi — kakor bi že vsi bogve kolikokrat igrali. Tako so vsi od prvega do zadnjega nastopili, da si človek ne bi pričakoval. Eden mi je rekel, da bi bilo mogoče „to.v teh gorah". No, seveda! Srnice so tudi v gorah, in gamzi, pa hitreje stopajo, kakor pa mest-Txi ljudje, zakaj pa mi ne bi, pravim jaz, bolj šikani bili, kakor pa drugi, ki nas z „gorjanci" pitajo. Je že tako! Svet se suče, in tudi Luče; pa mislim na pravo plat, kar je tudi pokazala potem vesela družba po končani igri v veseli zabavi. Vsakemu je srce veselja igralo. Zakaj trud tudi ni bil zastonj, ki so ga imeli z učenjem in vajami, v čemur gre zasluženje tukajšnjemu organistu in vsem, ki so pomagali. Šolska mladina pa tudi dobi svoj delež, ker je čisti dobiček njej odločen. Zato pa hvala Ljubencem, Gornje-granjcem in Bočanom, ki so poslali svojo vstopnino zaradi slabega vremena, in pa domačinom, ki so dali vstopnino, in slišali in videli, kakor jaz
c Luče. Na pustno nedeljo je prišel v neko tukajšnjo liberalno gostilno trezen, pošten fant; ko stopi na vežni prag, skočita k njemu dva močna moža, in ne da bi Kaj rekla, ga zagrabita, vlečeta na cesto in ga vržeta na tja. To je liberalna olika.
c Sladka gora. Zopet je stegnila nemila smrt svojo koščeno roko in je pobrala zadnjega januarja iz naše sredine Jožefa Vovka, ki je bil 40 let občinski odbornik. Umiti je dosegel 73. leto svoje starosti. Naj v miru počiva!
o Polzela. Med ženini, ki so bili poročeni v na Si cerkvi, je bil tudi velespoštovani in katoliško-na-rodni mladenič Anton Povše in Vrlevasi. Poročil se Je z Marico Pader z Brega. Poročil ju je njun stric, Franc Leber, tukajšnji upokojeni župnik. Na gostiji je predlagal ženin, naj se daruje za obmejne Slovence, na kar se je nabralo res 13 K 40 vin. Vrlemu paru obilo sreče!
v, Trbovlje. Dne 13. t. to. se je vršil v našem obljudenem kraju IV. letni občni zbor .„Kmečkega bralnega društva, med tem, ko je general Narodne protiverske stranke v sosedni liiši pri Kukenbergu razlagal svojim poslušalcem — mecl katerimi je bilo tucli nekaj nezavednih kmetov — zakaj da je obstru-iral v Gradcu. Zakaj je prišel v Trbovlje, kjer ga vendar ni nihče volil? Odbor km. bralnega društva nam je poročal, da ima društvo dohodka 501 K 79 v., stroškov pa 276 K 42 vin., torej čistega dobička 223 K 37 vin. Članov je bilo v pretečenem letu 177. Knjižnica ima 454 knjig, 34 več, nego lansko leto. Knjig se je prečitalo 1300, časnikov pa 1500. Za prijetno zabavo je poskrbel telovadni odsek „Orel", ki je priredil sledeče igre: „V božični noči", in sicer dvakrat, in „Krčmar pri zvitem rogu". Dekliška zveza bralnega društva pa je igrala veseloigro „pri gospodi" in „svo-jeglavna Minka" s srečolovom. Društvo kot tako ni priredilo nobenih shodov, pač pa je imela Dekliška zveza vsako prvo nedeljo v mesecu svoje poučno predavanje, sestoječe iz govorov, predavanj in deklama-cij. Resnemu pouku pa je bilo namenjenih dvoje predavanj, namreč: „vpliv papeštva na razvoj človeške zgodovine" in predavanje o Judih. Društvu so bili in bodo tudi zanaprej na razpolago sledeči časopisi: 2 „Slovenca", 2 „Straži", 6 „Gospodarjev", 3 „Domoljubi", 4 „Naši Domi", 2 „Bogoljuba", 1 „Naša moč", 1 „Zlata Doba", 1 „Mladost". Odbor, ki naj vodi društvo po krščanski poti naprej, se je sestavil tako-le: predsednik, č. g. Jos. Pečnak, kaplan; podpredsednik, g. Ivan Zupan st., paznik; tajnik, g. Niko Jam-šek, kaplan; blagajnik g. Alojz Boršič, paznik; knjižničar g. Franc Lorber (Ljudmila Cukljati); odborniki: g. Ignac Stravs, posestnik; g. Hano Vodušek, ravnatelj, g. Ivan Cerne. — Prijatelji, kmetje, delavci in mladina, ki ljubite svojo vero in domovino, pristopite k našemu bralnemu društvu v Trbovljah in ne poslušajte tistih, ki so v svojih govorih, kakor ovce, v resnici pa so zgrabljivi volkovi, ker vam hočejo odvzeti vero in narodnost.
o Št. Jurij ob Taboru. Meglena je bila x nedeljo Savinjska dolina, a v naših srcih je sijal veselja solnčen dan. Vršila se je županska volitev. Najprej izvoljeni Franc Hanžič je vsled bolehnosti odklonil to Čast, nato pa je bil z dvetretjinsko večino izvoljen županom Franc Lesjak, p. d. Kovče, odločen pristaš S. K. Z. Tudi občinski svetovalci so postali sami naši, namreč: Culk Alojzij, Drča Franc, Juhart Jožef in Lukman Franc. Veliko skrbi in dela čaka novo starešinstvo, toda tolaži naj jih, da imajo zaupanje ogromne večine šentjurskega prebivalstva. Prejšnji župan Val. Južna ni več v odborih_
Brežiški okraj.
b Podčetrtek. Društveni večer, katerega je na Svečnico priredilo naše izobraževalno društvo, se je prav dobro obnesel. Na vsporedu so bile med drugimi igre: „Dve teli" in „Pred sodnikom". Izvrstno so rešili igralci svoje vloge, posebno zadnja je povzročila mnogo smeha. Nastopali so domači pevci, ženski
in moški zbor, in med presledki je igrala domača godba na lok in pihala. Udeležba je bila velika, zanimanje med ljudstvom vsestransko; izrazila se je želja, da se še enkrat ponovi, kar se je tudi izpolni-1 lo. Posebna zahvala za vso prireditev pa gre priljub-| ljenemu, velespoštovanemu g. župniku za premnoge trude in požrtvovalnost, kakor tudi vodji godbe, gosp. nadučitelju za prijazno sodelovanje. Živela mladina! Dobro se sučeš, le tako naprej!
b Virštan]. Poročil se je dne 7. februarja vrli mladenič Martin Amon v Slakah pri Olimju s pošteno mladenko Anico Horvatič iz Virštanja. Svatovsko društvo je vodil stari oče neveste iz Preverja, spoštovan in znan mož daleč na okoli. Mlademu paru obilo sreče !i
b Od Sotle. Pred ne dolgo časom so merili pri nas železnieno progo, ki bi se izpeljala od Rogatca proti Brežicam. Slišal pa sem, da si pač želijo okrajno cesto od Sv. Križa skozi Vonarje do Podčetrtka, železnica pa da bojda ni potrebna. Čudno! Tuli šot-lo je menda škoda vravnati, toda niso vsi teh misli. Oni, ki so že neštetokrat imeli grozno škodo ob po-vodnji, tisti opravičeno komaj čakajo, da se temu od-pomore. Ce Nemci svoje reke in potoke regulirajo, gotovo to storijo, ker jim je v korist, in Slovencem žamore tudi enaka reč koristiti, torej je le želeti, da bi se tudi Slovencem gradile železnice in vravnavale reke. Naj naši vrli poslanci prej ne odnehajo, dokler tudi mi ne dobimo vsaj nekaj ugodnosti; saj to so le drobtinice, kar Slovenci zahtevamo. — Tukaj imamo nekega privandranca, ki pa je bojda grozno imeniten. On je vse, drugi nič. Imeniten bi rad, bil, rad bi, da bi ga vse spoštovalo, toda njegovo postopanje proti ljudem doseže /avno nasprotno.
b Zabukovje pri Sevnici. Dne 19. januarja t. 1. smo položili k večnemu počitku najstarejšega moža v Zabukovju, Jožefa Vrtačnik, kateri je dočakal visoko starost 84 let. Rajni je bil dober gospodar in hišni oče, vreden, da bi posnemali gospodarji, posebno pa prevžitkarji. Ko je izročil svoje posestvo svoji hčerki, ostal je še vedno pri njej in njenem možu v zastopnosti in skrbel pri posestvu do svoje smrti. Pri odprtem grobu so imeli govor domači g. župnik in 1 sorodnik. Namesto venca na grob se je darovalo v narodni namen 4 K 28 vin. Dragi Vrtačnik, bodi ti žemljica lahka!
b Podsreda. Z veseljem smo pričakovali uprizoritve igre „Dve materi", in pokazalo se je na Svečnico, da naše veselje res ni bilo zastonj, igra je res lepa. Iz nje veje tako nežna ljubezen mecl materjo in hčerko, pa tudi tako nežna ljubezen in neomajano zaupanje obeh teh do B. D. Marije. Igralke so se dobro vglobile v svoje vloge; vsaka izmed njih je dobro pogodila svojo vlogo, kakor bi bila že vajena igralke.-Vsa čast jim i Prav prikupila se je gledalcem Ster-mecki Marija kot Ljudmila, s svojim razločnim, notranja čustva tako lepo izražajočim glasom; občno pozornost in sočutje je vzbudila Skrbeč Anika kot Olga, posebno z lepim petjem; Vimbolšek Marija pa je kot Marjeta znala prav dobro pokazati veselje nad vrnitvijo svoje hčerke Stane, katera (Sikošek Marička) je pra\s sočutno pripovedovala usodo prijateljice Olge. Nezaupno, skoro malo neverno teto Elizabeto je prav dobro zadela Rezika Skrbeč, ravno tako Krivec Marija s svojima sužnjema tuniško kraljico.
b Planina. Več učiteljčkov, ki so tukaj steber Narodne stranke, se je udeležilo 2. svečana veselice, ki so jo priredili tukajšnji nemškutarji. Več o teh čistih narodnjakih še spregovorimo in jih pokažemo v pravi luči.
b Posnemajte! G. dr. Bogomir Skaza, zdravnik na Planini, je daroval 10 K za obmejne Slovence. Bog daj mnogo posnemovalcev!
b Št. Vid na Planini. Nemila smrt s; je letos pri nas izbrala svojo žrtev v posebno dragih nam o-sebah. Komaj nekaj dni je preteklo, kar smo stali žalostni in potrti ob grobu vzglednega gospodarja in skrbnega očeta Jurja Krajnc (Ješovski), že je šel po fari drug žalosten sloves, češ, vrle matere, ljubeznive sosede in kot mravlje marljive gospodinje Neže Romih ni več med živimi. Pljučnica ji je pretrgala nit življenja. Vsi smo jo imeli radi, zato jo je pa imel tudi Bog rad in jo poklical k sebi. To naj tolaži in o-srčuje blagega moža, ki, dasiravno še mlad, že pla-ka ob grobu druge svoje žene.
I)obje pri Planini. Dne 0. svečana so vprizorili pri nas fantje igro „Vaški skopuh", katera je med navzočimi povzročila mnogo smeha in zabave. Igralci' so izborno rešili svoje vloge. Med presledki so ubrano udarjali domači tamburaši.
b Dobova. Obitelj Cvetko iz Gaberja je zadela zaporedoma velika britkost. Pred petimi leti je bil o-če Jožef od vlaka, katerega ni zapazil, povožen in zmečkan. Sin Janez pa, 29 let star, že več let vsled srčne hibe bolan, je postal umobolen ter je v blaznosti v noči 5. svečana položil vrat na železnično šino, in vlak mu je glavo od trupla odrezal. Poprej zdrav mladenič je bil pošten, marljiv in delaven.
b Bojsno. Pred cerkvico sv. Urha so našli pri rigolanju človeško okostje. Ljudje ugibljejo, od kod da je in kdo ga je pokopal. Nekateri stari ljudje trdijo, da je nekdaj stala tamkaj gostilna. Skoro gotovo bo, da je kruta roka skopala ubogi žrtvi prerani grob.
b Globoko—Plšece. Srečen, kdor je lahko vedno vesel, pravi neki pregovor. Žal, pa našim liberal-ckom to ni usojeno. Največ preglavice jim dela naše krasno procvitajoče Kat. izobraževalno društvo, katero šteje že nad 100 udov. Kaj ne, lepo število za
komaj dva meseca staro društvo. In ravno to, da vzbuja imenovano društvo med občinstvom nepričakovano navdušenost, da se nahaja v najlepši rasti in delavnosti,, da v polnem številu zlasti tudi taki mladeniči, ki so bili sedaj od tukajšnjih naprednjaških petelinov zaslepljeni, pristopajo k mlad. zveri in zapuščajo gnilo stranko — to peče in skeli, da se ti go-spodeki kar penijo od jeze. Posebno neki liberalček | se silno prizadeva, da bi zamogel delati čudeže in zbudil svojo mrUro stranko k zopetnemu življenju. V 4. številki „Narodnega Lista" izliva svojo modrost in javka, češ, da vidi že tužno usodo našega društva. Dobro, da se poznamo, g. dopisnik. Ljudje celo govore, da se pišečki liberalci razumejo kar na prste. V pripomoček imajo svoj „Narobe List", da v, njem lahko nasprotno poročajo. Naročniki tega lista pa potem že vedo, kako je resnica. Pa naj še kdo poreče, da niso to res pravi naprednjaki. Kot predmet svojemu lažitvoru si je vzel tombolo, ki bi jo imelo prirediti naše društvo na Štefanovo m. 1., katero pa^ je c. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah prepovedalo. Tombolo pa bodemo imeli, ko dobimo dovoljenje, in če bo tudi liberalcem zlezel žoič v možgane. Nadalje se zaganja v ustanovni shod miadeniške zveze, na, katerem sta govorila: g. kaplan o gospodarskem vprašanju in njega težnjah, in predsednik kršč. izobr. društva, U-rek, o političnem položaju in vsestranskem izvajanju gesla: svoji k svojim. Navzoči mladeniči izkazali so polno navdušenost brez izjeme. Le našim naprednja-kom to ni bilo po volji, da krepko stopa naše društvo v bran za pravice in prosveto našega naroda. Zgoraj imenovani dopisnik pravi, da so enaki govori le kvasenje in mlatenje prazne slame, s katerim govornik izkaže, kako še potrebuje izomike. Da potrebujemo izobrazbe, tega ne zanikamo. Zato si pa ustanavljamo kat. izobr. društva, da se v njih učimo, krepimo in navdušujemo za naporno delo naše slovenske bodočnosti. V obče pa je znano, da je največji sovražnik izobrazbe liberalizem, ki pripisuje olikanost le onim, kateri biatijo duhovnike, cerkev, in nasprotujejo vsemu, kar je dobro in pravično. Čudno pa ni, da je liberalizem vedni nasprotnik narodnega dela, kajti v njem se nahaja ves plevel, ki ga je izplulo naše narodno polje. Ako opazujemo tukajšnjo Narodno stranko, najdemo v njej štajercijanske šnopsarje, socialdemokrate, zagrizene nemškutarje i. dr., združene v naprednjaškem liberalizmu. In ta zmes, tužna ji majka, ki nima več življenja in pomena, ta stranka nas hoče učiti in s svojim krikom in regljanjem ustrašiti. Ste se pač zmotili, gospodje. Vašim nakanam se ne udarno nikoli. Napovedovali vam ne bodemo boja — ker z mrtvim se ne bojujemo — pač pa čem hujši bo vaš napad, tem hujši bo naš odpor. Naša društva na bodo delovala neomajeno za korist in procvit našega katoliškega naroda, in če tudi se liberalna zagrizenost ujeda do kosti. Naša borilna misel, naš cilj in naša pota so tako jasno začrtana, da ne liberalna moč in ne pekla ognjena sila od nje nas ne bo odvrnila. To si zapišite enkrat za vedno za svoja ušesa. Mladeničem, mladenkam in vsem udom naših društev pa kličemo: čvrsto, neustrašeno stopajmo na krov, in branimo svetinje — ki so nami jih prihranili naši pradedi — pred ljutimi sovragi, in zmaga je naša.
Isti, ki je .bil napaden.
Kako je pisana berna nastala?
G. dr. Kukovcu v poduk.
V mnogih župnijah v starih časih ni bilo kaplanov nastavljenih. Župniki so opravljali vse posle sami. Ko so se župljani če dalje bolj pomnožili in so si želeli dvojno božjo službo, prosili so z župnikom, ki že tudi ni bil kos vsemu delu, da bi se nastavil kaplan. Tako postavim v Št. Petru pod Svetimi gorami do leta 1651 ni bilo kaplara. Ko je postala nujna potreba, dii se kaplan nastavi, je bilo prvo vprašanje: od česa bo kaplan živel? Takrat namreč država ni za duhovnika ničesar prispevala. Za njegovo plačo so moralo skrbeti tisti, ki so kaplana potrebovali. Takrat so se župljani za se in svoje naslednike zavezali, da bodo dajali kaplanu bernjo. Nekateri 5 poličev, večji posestniki po 5 do 8 bokalov 4 pa po 16 bokalov pšenice na leto, nekteri pa, da bodo dajali še zraven pšenice po-vesmo prediva in hlebček sira. Ker pa kaplan od te berne, ki je sedaj po našem denarja vredna 240 kron, ni mogel živeti, se je župnik za se in svoje naslednike zavezal, da bode dajal svojemu kaplanu hrano zastonj. Tako so si naložili breme župljani, naj večje pa župnik, ki več žrtvuje, kakor vsi župljani skupaj. Ko se je leta 1884 v državnem zboru vrejevalo plačilo duhovščine, se je sklenilo, da dobi vsak kaplan na deželi 300 fl letne plače Ako nima kapla-nija 300 fl. lastnih dohodkov, jo dopotnuje država. — Kaj se je reklo k dohodkom kaplana v Št. Petru? Kaplan ima pri župniku hrano zastonj, ki je vredna ¿25 fl., pisana bernja je vredna 120 fl, toraj ima skupaj 345 fl.; od države zato nič ne dobi. Pri tem je ostalo do današnjega dneva.
Ker je g, dr. Kukovec tako mogočen, da bo rešil kmete bernje, se bo morebiti usmilil tudi tistih žipnikov, ki morajo dajati h ano zastonj, da jih reši res teškega bremena. Ni se mu treba bati, da bi njegovi ljubljenci, kaplani, zaradi tega trpeli škodo. Država bode morala dajati, ako so župniki in kmeti rešeni bremena, kaplanom celo plačo 300 fl. Seveda bodo morali kaplani potem župnikom plačevati hrano. A župniki bodo gotovo za hrano napravili tako nizko ceno, da bode kaplanom več ostajalo, kakor je bernja vredna Toraj g. dr. Kukovec na delo !
uzmovič iz peči pečenega purana, nekaj kur, busma-»a in nekaj biderčkov, ženinu pa še zraven iz žepa nekaj dinarja. — Ena gostija se je pa morala preložiti zaradi neke „malenkosti". Nevesta je namreč zadnji dan pred poroko postala mati. Smola 1
p Cirkovce. Dopisnik zadnje notice bi se sam rad povzdignil v „vinski stan", ko bi imel kaj drobiža. Ker pa nima cvenka, si izmišljuje razne bedarije, katere pod tujim imenom speča v naše poštene liste. Svetujemo mu, naj svojo šaro po svoji stari navadi odpošilja v Ptuj in Celje, ako se mu še ljubi. O napisih v občinski pisarni pa vsi Cirkovčani vemo, da jih župan kljub svoji ljubezni do Nemcev nič ne razume, ako niso sestavljeni v slovenskem jeziku.
p Stojnci. Umrla je dne 30. januarja 1. 1. 24 let stara kmečka hči Marija Kodrič po dolgotrajni mučni bolezni. Akoravno je bilo vreme skrajno slabo, u-deležilo se je njenega pogreba mnogo ljudstva, zlasti deklet. Sprevod je vodil njen sorodnik č. g. Mihael Kristovič, kaplan v Ribnici na Pohorju, ki je tudi spregovoril ob odprtem grobu kratko sicer, pa ganljivo nagrobnioo.
p Sv. Bolfenk na Kogu. Zabavnikovi sinovi napadajo v „Narodnem Listu" g. Jožefa Munda iz Vod-ranec, ker je pripeljal v naš kraj vinske trgovce. A-ha, že vemo, zakaj. Tisti bogataš iz Amerike in nje-aov brat, ki nimata gorio, se jezita, če sosedi vino prodajo. G. Munda pa prosimo, naj še večkrat pripelje vinske trgovce v naš kraj.
p Ključarovci pri Sv. Tomažu. Letošnja zima je pa že taka, da se Bogu usmili, zmiroin pada sneg na sneg, dež na dež. Nekaj časa brije mrzel sever, in drugi dan že zopet piše topli jug, kateri prisili sneg, da se začne taliti? pa žalibogl že zopet mu je sever za petami, in ta uniči, kar je poprej jug pripravljal. Vse to bi nas ne brigalo mnogo, ko bi v tej mlaki in luži ne ležal naš kruh. Ljudje že sedaj ob-upavajo, ker se bojo žalostnega svojega bodočega položaja. Lansko letino nam je vzela toča in suša; vinogradi so bili v krajih, kjer ni bilo toče, lani še rodni; samo da, je v jeseni radi dežja grozdje grozno gnilo, in vino istega grozdja seveda zdaj nima nobene cene. S tem so ubogi vinogradniki hudo prizadeti. Skoro vsi imajo na vinogradih brezobrestna posojila, katera bodo nekaterim skoro že potekla. Sedaj pa pride vprašanje: ¡s čim vrniti? Vina polno in ga nikdo ne kupi. — Letošnje leto bodo v naši občini občinske volitve, katerih se že vse veseli. Vse upa, da se enkrat ta trdi županski stolec podere. Gospod župan, ali še pomnite, kaj ste govorili lansko leto, ko so bile deželnozborske volitve, o našem vrlem poslancu g. Meško. Tistikrat ste vi rekli: kaj bo kmet poslanec; če nam gospod hofrat Ploj ne morejo nič pomagati, kaj nam bo potem kmet. Mi pa pravimo, da hočemo imeti za župana kmeta, in ne gospoda. Brez zamere,
sžttpan.——--——>■---------
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Čakal sem, a ker se ni oglasil še spretneji poročevalec, hočem jaz kratko nekaj omeniti. Nočem in ne smem molčati o veselici, katero je priredilo naše delavno učiteljstvo s svojimi Šolarji dne 2. februarja na svečnico za nas farar ne. Najprej je pozdravil g. nadučitelj zbrano občinstvo, posebno navzoče stariše s prav ginljivimi besedami. Nato so sledile pesmi in deklamacije. Otrooi so peli tako točno in ginljivo in s takim zanimanjem, da se je moral človek čuditi. Kaj naj rečem o deklamaci-jah? To so bili biseri v pravem pomenu! Kako lepo, ljubko, v srce segajoče so govorili naši otroci! Res ne vem, kako bi to primerno, po zaslugi ocenil. Vse točke so izvedli tako lepo, imenitno, vestno, da je i-mel marsikateri navzoči polne oči. Končno je sledila igra: „Cašica kave". Ta je uspela tako izborno, da bi človek mislil, da ima prave gledališke igralce pred seboj. Kratko rečem: to je bilo angelsko petje za o-troke in nas farane! Lepa hvala našemu učiteljstvu! Pristavljamo le prošnjo: pripravite nam še večkrat kaj sličnega!	Zvest poslušalec.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Za dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabralo (g. Veselič) na gostiji Micke Mihalič—Ku-kenberger v Lubru 6 K. Le nabirajte pridno pri v-saki priliki za prekoristno dijaško kuhinjo!
1 Ljutomer. Žena posestnika Kranjca v Rabin-eih, ki je na dan pogreba svojega otroka pred enim mesecem zginila, se še ni našla. Najbrže se jej je duh omračil in tava menda kje na Ogrskem ali Hrvatskem. Kdor kaj ve o njej, naj nemudoma naznani nesrečnemu možu ali občinskemu predstojništvu v Noršincih, pošta Ljutomer.
1 Iz ljutomerske okolice. Napotil sem se naravnost proti Mali Nedelji skozi Radislavce. Dospel sem do prve hiše. Le hitro nazaj, gostija je. Dobro, da me niso vsi opazili, le skrbna mati Filipičeva so me videli ter mi vtaknili velik hleb lepih pogač, katere sem mislil v prvi gostilni na obsegu zmanjšati. iToda zunaj hiše je stal nek mož, kateri je bil oblečen, kakor tisti, kateri v komedijo vabi. Nisem hotel verjeti, da bi so tako oblačil gostilničar sam. Zato pa naprej, saj pogače lahko ješ po poti, ni treba zato v gostilno. Grem dalje in takoj smuknem k gosp. \ oj-sku. Dobil sem delo, razlagal mi je to in ono, le o prodaji prašičev v Ptuju ni ničesar rekel, seveda se ga tudi nisem upal vprašati. No, župana moram še obiskati, si mislim. Tonček mi je takoj delo obljubil. Malo sva se nažajfala, pa že pride žena, in dobil je
Tonček par gorkih besed, ki so meni še sedaj nerazumljive. Kuršenski fantje so me enkrat povabili, tam pa ni tople peči in bolj temno, bom šel o lepem vremenu. Zato grem naravnost proti cerkvi; tudi danes nisem mogel obiskat g. tajnika malonedeljske posojilnice, ker sem si moral poiskati prenočišča. Brez zamere, gospodje, se gotovo vidimo drugikrat. Vas pa, g. urednik, prosim, da se ne jezite nad mojim dolgim poročanjem, daljo prihodnjič!. (Na svidenje 1
i ux . ' Sv' Jarli ob Ščavnici. Naše bralno dreštvo ima srci letni občni zbor v nedeljo, dne 20. B»ečana po večernicah ob tretji uri popoldne v čitalničnih prostorih. Dne»ni red: 1. Pozdrav predsednika-2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in volitev računskih pregib dovaleev; 4. poročilo knjižničarja; 6. volitev novega odbora; 6 Dreda-
j vanje, govori, petje.
Slovenjjraškl okraj.
s Starltrg pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 20. februarja ima naša mladina svoje zborovanje. Ob 10 i uri je sv. maša s pridigo. Po cerkvenem opravilu je ? shod pri Petriču. Govori podpredsednik S. K. S. Z. dr. Hohnjeo. Mladina in prijatelji mladine, pridite prav mnogoštevilno!
> s Stari trg. Na pustno nedeljo prireclilo~je tukajšnje „Bralno društvo" pustno veselico, ter obenem veseloigro „Moč uniforme", katera je v vsakem ozi-; ru najboljše uspela. Posebna pohvala gre krojaču g. Cvirnu in njegovi ženi Agati (Micki), katera sta oba zelo dobro rešila svojo vlogo. Tudi mešani in moški zbor sta zelo dobro nastopila, za kar gre posebna pohvala pevovodju g. Mileku. Zdaj naj pride tisti, ki je v jeseni pisal „Slovenskemu Gospodarju", da v Starem trgu ni nič življenja, in da se starotrške frajle nič ne gibljejo, da se bode prepričal, da takšnega živ-$ ljenja, kakor je sedaj, še ni bilo v Starem trgu. Govori se tudi že splošno, da bodemo v kratkem ustano-f vili novo telovadno društvo „Orel", katero bode brez-| dvomno dobro napredovalo. Za. danes dovolj, več v ; kratkem. Na zdar!	Starotrški fant.
s Remšnik piv Marenbergu. Pri pregledu ra-| euna krajnega šolskega sveta na Remšniku je bilo i razvidno, da so o priliki šolske veselice meseca avgusta pretočenega leta za pogostovanje učencev darovali sledeči: C. g. župnik Podvinski, 10 K; g. Ko-fežnik Jožef, načelnik in Pokržnik Pavel po 8 K ter Aleš Koren, 5 K. Zgoraj omenjenim In tudi vsem drugim dobrotnikom in prijateljem šolske mladine izreka v imenu učencev iskreno zahvalo šolsko vodstvo na Remšniku.
s Šmartno pri Velenju. Tukajšnja Dekliška zveza pridno napreduje. Na Svečnico je imela prav vesel in zanimiv dan. Obhajala je v Društvenem domu v zasebni dekliški sobi blagoslovitev podobe Brezmadežne, katero je kupila Dekliška zveza. Po blagoslovu je sledila pesem, deklamacija in govor č. g. duhovnega voditelja. Nato je bil še kratek govor ene članice, ki poudarja, kako naj dekleta delujejo v Dekliški zvezi, ki obljublja Mariji po njeni pomoči v dobrem vstrajati. Torej Dekliška zveza, le srčno naprej z Marijo! — Na pustno nedeljo je priredila Dekliška zveza igro „Pri gospodi", ki je v našo radost zelo dobro izpadla.
s Šmartno pri Velenju. V nedeljo, dne 20. febr. popoldne po večernicah je predavanje V društvenem domu. Pred večernicami je shod Mladeniške zveze. Naznanjamo pa tudi, da se bode dne 27. februarja popoldne ob 3. uri uprizorila prelepa, za postni čas primerna igra iz prvih časov preganjanja kristjanov, za katero so se oskrbela nova oblačila, razsvetljava itd. Kdor želi videti ginljivo predstavo, naj pride takrat v Šmartno. Stojišče 40 vin., sedež 80 vin. Igra bode (rajala 2% ure.
s Šmartno ob Paki. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 20. t. m. po večerni-cah v šoli poučno predavanje o sadjarstvu. V ta namen naprosilo so je govornika-strokovnjaka. Pri tej priliki se vrši tudi naročevanje sadnega drevja iz deželne drevesnice v Celju, in pa posvetovanje o nakupu raznega kmetijskega orodja. — Ker je lega našega kraja za sadjarstvo jako ugodna, treba se bode poprijeti te prevažne panoge kmetijstva z vso vnemo. Kmetje, udje podružnice in tudi drugi, pridite v nedeljo v prav lepem številu k predavanju!
s Zavodnjo. V sobotni noči dne 5. februarja je ogenj vpepelil pri Zidovcu gospodarsko poslopje in hišo. Zgorelo jo 10 goved, med temi 4 pari volov, katerih ni bilo mogoče več rešiti, in vse žito. Zavarovan je sicer za malo svoto, a kaj, ko jo zgorela vsa živina, pridelki in orodje. Sedanji gospodar je z varčnostjo in veliko marljivostjo spravil hišo do blagostanja, sedaj je pa naenkrat vse uničeno. Vso nesrečo občuti še tem hujše, ker ima podpirati sina na slikarski akademiji na Dunaju. Vrlo krščanski in ugledni družini naše srčno sožalje, pa mnogo dobrotnikov in pomočnikov l
s Šmartno ob Pakl. Odbor „Pevskega društva Šmartno na Paki ii Šteje v d lžnost, da se tem potom zahvali slavnemu občntfvu za mnogoirr.jni <b ak ob priliki veselice na pustno nedeljo in _ udi vsem tistim, kateri po nam poslali sv. je prispevke. I-kreno se zahvaljujemo tudi ii sosednih župnij došlim gostom, dasiruvno je bila skra.no slaba pot. pa ,e je vendar niso ustrašili. Pevsko društvo si bode svoje dobrotnike in prijatelje vedno obdržalo v hvaležnem spominu. Prosimo, da še nadalje ostanete društvu tako naklonjeni, kajti 4čim več bode dr« štvo imelo prijateljev in podpornikov, i tem večjim veseljem bode deValo v prid in slavo slovenske pesmi in milega slovenskega narod»!
s Velenje. Na godu vlč. g. župnika Cizej-a se je nabralo za obmejne Slovence 29 K.
Konjiški okraj.
k Vitanje. V ponedeljek, dne 21. februarja se
pri nas začenja ob 9. uri predpoldne poučni tečaj, ki ga priredi Slov. kršč. soc. zveza. Trajal bo v ponedeljek in torek. Predavalo se bo o predmetih, kateri so zanimivi in potrebni, da jih današnji zna vsak kmet in kmečki mladenič. Možje in mladeniči iz celega o-kraja. pridite v najobilnejšem številu!
k Verholje pri Konjicah. V naši občini j« še pred kratkim živel mož, ki je pridno bral „Štajerca". Po „Stajerčevih" navodilih se je pridno bratil ■ pijačo. Ce je bil v takem stanju, ni bila pred njim varna ne njegova žena, ne drugi ljudje. Prišlo je celo tako daleč, da so ga morali po naročilu o. kr. okr. glavarstva odpeljati zadnji teden v Gradec v — no-riSnico. Govori se sedaj, da bode iz norišnice (Gradca) poslal v Ptuj uredniku „Štajerca" razglednico, na kateri se mu bode najlepše zahvalil, da ga je vodil za nos. G. urednik! Par naročnikov na „Štajerca" je še pri nas. Pravijo, da spametuje pametne ljudi nesreča drugih. Kaj ne, da ste radovedni z nami vred, ali se bodo teh par naročnikov kmalu spametovalo tukaj doma.
NaJnoveJSe novice.
Državni zbor. Prihodnja seja državnega zbora bo dne 24, februarja. Na dnevnem redu te seje je: Volitev dveh novih podpredsednikov, rekrutna predloga, zakon proti pijančevanju, proračun in novi finančni načrt. Kakor znano, je državni zbor še pred božičem sklenil, da se izvolita še šesti in sedmi podpredsednik zbornice; ti dve mesti bosta pripadali eno Rusinom in drugo Italijanom. — „Slovanska Unija" Je imela včeraj, dne 16. februarja popoldne ob 4. uri svojo sejo, da določi svoje stališče, ali se bo spustila v pogajanja z Bienerthom ali ne. — Dne 14. februarja pa je konloriral Bienerth s krščanskimi socialci in nemškimi nacionalci glede na ustanovitev delavne večine v zbornici.
Velik javni shod v Celju priredi S. K. Z. v nedeljo, 20. t. m. dop. takoj po 8. uri zjutraj v dvorani hotela Teršek „pri belem volu" z dnevnim redom: deželni zbor in samouprava za Spodnji Stajer? Govorila bosta državni in deželni poslanec g. dr. Iv» Benkovič ter deželni poslanec g. Alojzij Terglav.
Duhovniške spremembe. Župnijo Buče je dobil g. Jakob Kranjc, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine; župnijo St. Janž na Peči pa g. Franc Gosak, kaplan v Žalcu; g. Jakob Gašparič, kaplan na Dolu, je dobil župnijo St. Rupert nad Laškim.
Braslovče. V nedeljo, dne 20. februarja ob S. uri popoldne priredi Slov. kmečka zveza političen shod na „Legantu". Poroča g. dr. Benkovič o deželnem zboru.
Iz Ptuja. Stajercijanci so sklicali na nedeljo, 20. t. m. ob 10. uri dopoldne kmečki shod v nemškem društvenem domu v Ptuju. Na tem shodu bi se naj obsodila slovenska obstrukcija v deželnem zboru. — Z ozirom na štajercijanski shod priredi politično društvo „Pozor" v Ptuju istega dne, to je v nedeljo, dn» 20. svečana 1910 ob 11. uri dopoldne v ptujskem Narodnem domu javni shod.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Že dolgo nismo videli tako sijajnega pogreba, kakor minolo nedeljo. Na stotine ljudstva je spremljalo k večnemu počitka blago Mico Skorjančevo. Pokojnica je bila daleč na okoli znana po svoji dobrotljivosti in darežljivosti in po junaški potrpežljivosti, s katero je prenašala dolgotrajno svojo bolezen. Z ganljivo žalostinko smo se poslovili od njenega groba. Naj vživa sladki mir nad zvezdami. . t-
Sv. Peter v S. d. Gotoveljski cesar je v nedeljo na tukajšnjem Terglavovem shodu žel veliko blamažo. Nikdo ni hotel poslušati njegovih kolobocij, vso se mu je v lice smejalo. Neki zavedni mladenič, ki ni bil dosedaj še v taboru Kmečke zveze, je prišel k predsedniški mizi in rekel: „Pustite te ljudi pri miru!" Ah, ah! Miha, ne spravljaj v zadrego svoje pristaše in ne sili med govornike, dokler ti Bog ne da daru jezika.
i iiuOiua. Za obmejne Slovence se je nabralo na goBtijl Lipič-oik- Senegačni c 20 K Mohorjani na Dobrni so darovali 20 K.
* Za Šantiljskl dom je na občnem zboru Bralnega društva v 8t. Ilju v 81 gor. nat rala mladenka Micika Lilek iva 10 K. Hvalal
Listnica uredništva.
Radi preob lega gradiva ni bilo mogeče vseh dopisov priobčit!, da iravno smo prired li prilogo. Pride VBe na vrsto.
Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k
svojim!
Kovačnica se da v najem
pod ugodnimi pogoji. Kovnica stoji tik okrajne ceste L razreda in je sedaj na novo preudaoa. — Več J» izveP" gosp. Jožefu Podgoršek, g"»tdna „Cesto! Jože , St. J« 8 v	ob juž. železnici.	lU4
Pojasnila o inseratili daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znanko za 10 vinarjev.
Loterijske Številke^
Dne 12. februarja 1910.
Trst	35 54 1 24 84
-Liro 38 8 63 2 85
Tsak dan 10-20 K zasluži
veafc brea truda in brez predznanja. Pošljite takoj svoj naslov na: Schaechter, Dunaj 104, Poatfach 46.	936
Zdrave delavke dobijo v tovarni aa vžigalice v Rušah pri Maribora trajno delo in tudi prosto stanovanje
1002
I Močenje postelje I
Ozdravljenje takoj Starost in spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aeskulap št. 523, Regensbnrg na Bavarskem. 16
Pridnega krojaškega pomočnika
iz dobie hiše ki zna delati za sejme in Btalne odjemalce takoj sprejmem. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici.	97
Oskrbnico (šafarsko) ali kako drugo službo želi nasicpiti mladenič, ki je z dobrim vspthom izvršil viničaraki tečaj. Naslov pove ■pravništvo.	98
Kjiva z dvema stavbenima prosto-Toma v Studencih pr Maribora blizn koroškega kolodvora se proda aeženj po S krone. Vpraša se v Koroški cesti 91. . 67
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, govtji in živinski hlev, gnmno in Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli i or.lov, ob cesti in ob že-lezsiei na Koroškem ležeče se po eeni proda. Pojasnila daje Na vvtatil v Lipnici (Leibnitz). 60
Proda se nov harmonij z jako
močnim in lepim gUs, m s 11 registri izdelan po ameriškem sistemu. Pripraven bi bil za kako mijhno farno cerkev ali podružnico, ali pa za vefjo pevsko dru-Stvo. Več pore Ir. Kacin izdel, harmonijev, Otalež, Cerkno, Primorsko.	58
Knpim d- broidočo gostlno ali jo vzaujem v najem v kraju, kjer je večji promet. Tudi kupim posestvo z žago ali mlinom. Na*] .v Franc Boh, 81i;v. BUtrica, Štajersko. 75
V službo sprejmem oženjeoega hlapca, ki je popolnoma izi žban pri k. nj h, zanesljiv in trizen. Letno plačilo i 80 K in prosto stanovanje.	73
Pridna, poštena kuharica išče v kalem župniščn službe Nasluv r upravništtn.	80
Priden, močen in polten mesarski nčenec se sprejme takoj. Naslov v npraTništ»n.	88
Bencin motor (Bchoel) po ceni proda Kart S akovič, ključavničarski mojster, Maribor, Puffgasse št 9.	91
Učenca sprejme Ivan Cesar, po-d ilar in pozlatar v Mozirji, starega od 15—17 let pod ugiduimi pogoji.	94
Lepo gosposko posesti» ob Šentjakobski o rajni osti, 5 minut od cerkve in šole oddaljeno, šolnina lega, obstoječe iz lepe g< sposke hiše, 1 maji ne posebne vile, stanovanja za pr.stavnika, velikega grspodurskeira p Blopja, 2 v n ča rij in okroglo 60 iralov zemlj Gča, in s cer 17 oralov lepih travnikov, 16 oralov njiv, 12 oralov g< zda, 6 oralov amer.krnskega nnograda, 10 oralov sad vn aka ter pašnika se proda takoj za eO.OO kron ; pri kupji pogodbi je plačati 80 000 kron, ostan-k p< dogoviru. T" po settvo se lahko tudi razki sa na dvoje posestev ; prvo s približno 40 45, drugo z 10—15 oralov; vsako ima svoje stavbe. Natančne a gnjamila daje g. Z nauer, Sv. Jako i v Slov. gor. Štajersko. 90
Proda se zaradi dmžinskih razmer pos- stvo obstoječe is 1' pe hiše, velike kleti in s kmetijskim poslopjem, velik vre in ssdonos lk, dva orala njiv m travnit, 1'/, orala les», dve nri hoda < d Maribora, pri koroški železnici, 10 minut do kol dvora, pripr»rno za vsakega obrtnika ali trgovca. Naslov v npravnštvn.	68
Vinogradnikom I Prdp;sani namenjam <ia mam v< č t i noč ce-
filjeo h trsov na razpola.e kakor: »ški rizling žlahtniaa sjlvaner, burgni.d.-r in mozle', vse na rip povtalis Franc Bričko, trsn.č»r av. P. ter pri Mar b»rn.	89
oooooooooo
Z ikonaka mati bi rada oddala 2 li tnega, močnega fanteka za svojega. Naalov se izve v npramiš-
tvn.	109
Otroka (dečka) starrga dva mesca se da v last, kdor bi ga hotel za svojega vzeti. Terjal se ne bo nikoli nazaj. Naslov r upravništvu.
. 106
Proda se posestvo pri Sv. Emi 6 oralov zealjišča, vinograd je z amerikansko trto nasajen, sado-nosnik in njive, dobro obdelane, in gozd je tudi zraven. Poslopja dosti. Cena se zve pri Juriju Dac-manu v Pristavi, okolica Sv. Ena.
106
Dva mizarska pomočnika sprejme Janez Antonič, mizarsai mojster pri St. Lenartu v Slov. gor. 107
Delaven češki vrtnar, 28 let Btar, samec, spec jalist v odgajanjn cvetlic v loncih, zelenjave, v sadjarstva in oskrbovanja parkov jako zanesljiv išče službo s 1. marcem ali pozneje. Prevzame tndi vodstva v večjem delokn gu. Dopisi na K. T., nadpimagač pri g. B..f5tes Steinamanger, Ogrsko.	£08
Pridnega pomočnika iz dobre biše, kateri zna vsako delo za stalne rdjemalce, sprejme takoj Mart n Soorer, krojač, Sv. Jurij ob juž. žel	111
Ena gostilna se proda v sredi mesta Maribora, 8 minute cd glavnega trga. Naslov v upravništvo.	59
Priden učenec se takoj sprejme pri Francu roigoršek, bandažist in rokovičar v Mariboru, Bar*-gasse 7.	116
Višjega &t&i>a>-#a zilravuiaa in fi^iaa dr. Schmida znamenito
olje za s uh
odstram hitro in Mn--lj>t> nastalo g uh to, teženje Iz ušes. šumenje po ušesih in naglah st tudi ako j» že zastarano Stekle niea stane K 4"— z navodilom o uporabi. D b se Bcmo v 1 karni Apotheke „Zur S' nne", Gradec, J-k m nipl t- 24 08
Slavnim društvom priporočamo izvrstna pomnoževalna a-parata: Levograf in Edob;
cena od 7 K — 50 K.

lili'
,Imperator' ali večni ogenj
(nobena igrača). Najbolje nadomestilo za žveplenke. ki se bodo kmalu podražilo. En pritisk in loč je tukaj. Cena komadu 3 K. Zahtevajte cenike 1 Gg trgovcem in preprodajalcem velik rabat
Zinauer d' €o.
Sv. Jakob v Slov. gor.
I Štefan Kauimaon
trgovec s železom 23
v Radgoni, priporoča najboljše ocelce motike in lopate, dobre kose in Brpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in soli Ini postrežbi
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
•MM

Našim rodbinam priporočamo
cKolinsko cikorijo.
200
fv^a t? v »
Serravallovo m
železnato kina-vino 4
Higien razstava Dunaj 19ft€: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravallo, c. Ir. dvorni iUaTitfiU K
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v stekletreab po pol 1 & K 2*60 in po 445	1 1 i K 4-80.
Delavnica za popravila!
e<3
>e<3
O
a*
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obreks! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 8 60 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ 4"—
Budiljka, niklasta „ b'— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2'—
— V>čletn-. jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor s^po^a unči 26
Kupujem zlatnino In sreb o "St
Volneno
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske oblek» v velikanski izbiri in po čudovito oizkib cenah Pe dobi v nari dni veletrgov^ki hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorri proti vrn tvi z<s'Onj in po i ljatve če« K 20 — fr-nko ^re pr čajte «e o „Bomba" tkanini, kat<ra je pr-isousma ni<jb»ljša a žen k > in n oško obli-ko — Kos 28 met. fr ako K 1 f> &<► Ca gaati os anki po 20 met trpežni K —, fini K 10 -, zelo fini K 12-—.
Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in dnša zdrava! Torej: Da ne bo« bolan, Vživaj pravi „FLORIAN".
Želodčni liker
i
je pripravil tek in prebavo mtrsikomu, ki je zamdn kupoval d.aga in neprijetna zdravila 1
Ljudska kakovost	liter K 2 40.
Kabinetna kakovost	„ „ 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
Novo 884 Cilaj! Puzor kmetje in fantje!
Najnovejše in najboljše sodstvo sa rai-t la<, brk in brad« )e:
Rastol št. I.
D-Inj** da brke m bra la postanejo g sti iu dolgi oitstianja pibljai i > vsak« drugo k-.žno bolezen z glave Naroči naj si vsaka družina. Deluje signrno in ga mnogi zdia<u ki pripor, čaj ■ Ima ., ud igo za-b^alaih n priznaloib p -em. Cena ua ^sako poiw fr.in*o 1 lonček K 3 0, i lončk» K 5 - Po<ilj» se po p 4tnem pov-ze.ju «li če se pošijt denar naprej Naroči se le pod naaloveta:
LcKaraa pri Sv. TrnJici, Doljni ttibMc 250, Slarouna.
Vabilo
REDNI OBČNI ZBOR
Posojilnice v Gornji Radgoni,
reg. zadruge s neomejene zaveze,
ki se vrši dne 25 svečana 1910 ob 9 nri predpoldne v zadružni pisarni s sledečim vsporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Prečitanje revizijskega zapisnika Zadružne Sveže.
4.	Razdelitev Čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče v smislu § 33 zadružaih pravil po treh tedaih drugi oWni zbor, kateri sklepa veljavno s tremi četrtinkami glasev brez ozira na zastopane deleže
VABILO _
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Vidina, reg. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, 6. jnarca 1910 ob 3. mi popoldne v posojilmškem prostoru.
DNEVNI RED:
1.	(5 ¡ta njo in odobren je 7a^>isn ka o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjonje računskega zaključka za leto 1909
4	Poročlo o izvršeni reviziji.
5	Nasveti.	NAČELSTVO
NB. Ako bi ne bilo ob določenem času zadostno številu članov, vrši se pol ure kasneje na istem meeta in z istim dnevnim redom drag občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno
VABILO k
izvanrednemu zboru
,Kmetijskega društva v Leskerca*
r. z. z o, z.*
kateri se bo vršil v smislu § 36 dr pr. dne 3 marca 1910 ob 8 uri zjntraj v gost lni g. Blodnifc na Leskovsn.
DNEVNI RED:
1.	Volitev likvidatorja.
2.	Slučajnosti.
115
K;a'J« načelnik.
VABILO
XII. redni letni občni zbor
„Vzajemne zavarovalnice zopar ogenj na Ijnbnem"
na dan 27. februarja 1910 ob 1. uri popoldan v gostilni1' g Ig Fludrnik.
VSPORED:
1.	Pregled in odobrenie računa za 1. 1909.
2.	Prememha pravd §§ 10, 22, 31, 32, 37, 41 in 57.
3.	Razni nasveti.
Ako bi se ob določenem času ne sešlo sklepčno šte vilo udov, vršil se bode isti po § 37 eno uro pozneje ravn«-tam in z istim vsporedom.	110
K polnoš*evilni udeležbi uljudno vabi ODBOH.
Mazil a n i I o.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množine na sobo cep^emh trt na prodaj, kak«r najimenitnejše vrste mosler, bnrgnnder, gutedel, beli in rodeči mu kateler, por-tngmer, truminer, ranfol rnlSnder kapčina, vse «a rip. por-talis cepljeno, trte so dobro zaraščene in vkoreninjene, ia veliko množino korenjakov rip. petalis za zeleno oepiti in ključiee za suho cepljenje 100 000 rip. portdm. Opljen« trie stanejo 1(X) komadov 11 kron, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročmki se naj blagovolijo pianmuo ali ustmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge.	28
: Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, 5p. B eg, PHlJ.
Kapljice za želodčni H: Žganje proti trganjo: ;
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Prav dob o mazilo pri prt hla-jenjn v zglobih in nd'h. Cena 1 K.
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glami trg éter. 15. »
% t
»II i
mm losopca t
• ►	A
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
SC Stolna ulica šf. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se »prejemajo od vaajfega in se obreitajejo: navado® po 4*/»> proti 8 mewáni oíperadi po 4'/*. Obresti »e pripUojejo b kapitala ). j>n»arja io 1 julij« mkega leta. Hranilne knjiiiee ee «preji in ajo kot f-tov denar, re da bi *e njih obrekovanje kaj prekinilo Za r »laganj« po polti se poét&o hranilne ¡»eloiniee na ra pola^ (i«k konto #7078) R «-o tai davek piada posojilna* umi>.
-L-
posojflt se dajejo
¿ia»OTH in si«er: na vknjitbo proti pepilarw v ar Boa t i 4'/«%, u» vknjitbo »ploh po 5%, r.a ritjitbe in poružito pv 5 %*L j» na o«bni kredit po 6•/, Nadalje it posojaj« &a iastavo »re-dooHtnih papige t. Dolgove pri drog h denarnih zavod h pre«£*me posojilnica v svojo a t proti po-vrüit i gtffevib »trcikuv, ki p* ark<>*r n« presegajo 7 kron — Pro*rje z» vkijttbo det* jwojilnc» VfupUdno. «rank* piai« te k« Mr*
Uradne ure
ae mki sredo in četrtek od 9. do 18. in vsako soboto od 8 do IS dopoldne, !iV praznike — V uradnih urah ae rprtj< plačaj« denar
pojasni a se dajejo
in proinje «,rtjeui*j»>	d*Uvntk od §.-
<t*,«luM i« od 'i — 6 dopoldae
te te-
li. 6
Pm^JIIaím Im»	uit retpalH"	h-untitle uablf.u.t««.
Najmodernejša
kemična pralnica in ftarvarija
Martin Medved
Šoštanj, Spod. Štajersko.
se priporoča slav. občinstva za vso r to stroko spadajoča dela. Moška in ženska obleka se pobarva in osna&i, ne da se ista razpara. Volnene mreže, svileni robci, preproge, mizna in druga pogrinjala se lahko prenovijo ali v poljudni barvi predragačijo. V nujnih slučajih, kakor žalne o-bieke i. dr. &e delo izvršuje v najkrajšem času, vsa druga naročila pa v teku jednega tedna.
Javna dražba, i Cenlfene trte
* J4. svečana 1910 ob 10 ari dop. vrši se dražba pri c. kr. I	■ M
Najsolidnejše delo!
Zbiralnice se iščejo pe
proti dobremu plačila
Cene nizke!
o vseh večjih trgih in mestih
30
1 ke sivega, pulje-negaK2--, pol belega K a-80, belega K 4'—, pri m a perje m®hkega kakor pub K 6'—, veleprima oglajecega najboljše vrste K 8'—, mehkega perja (puhai sivega K 6'—, belega 10"—, prsnega pnha K 12'— od 6 kg naprej 247	poštnine prosto.
Narejene postelje
m*
Iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega mleta inaaknga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema z glavnicama, te dve 80X66 cm, zadosti napolnjene, novim, sivim, očiičenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24' , pernica sama K 12" ,14—, 16—, zgla?nica K 8'—, 8"60, 4'-, pernice 180 cmX140 cm velike K 15 —, 18'—, 20 —, »glavnice 90x70 ali 80 X 60 cm, K 4 60, o—, R50, h'azine iz grsdla 'F0X116 rm K 18—, K 15 — razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od R 10'— naprej poštnine presto.
Maks Berger V Dtšenicu štev. 1015, Šnmava.
Kar le ugaja, se tameni ali pošlje denar n»z»j. Ceniki o bla-ainah, odejah, prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.
Dne i 4. svečana 1910 ob 10 ori dop vrši se draSba pri c. kr. okrajni sedniji v Konjicah zemljišča zakonskih Sajko v Raekotcu, ki leži v vasi Jamne kat. obe. Augeabaebdorf vi št. 182 in obstoji iz hile ter gospodarskega poslopja, 2 ba goše, 26 a njiv in 7 a vinograda. Cenilca vrednost znsša 8768 K 70 h, vadij 876 K, najmanjši ponndek 2612 K 48 h, pod kojim se zemljišče ne bo prodalo. Knpnino je pe-ložti pri sodaiji.	\	76
Naznanili».
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 trt na prodaj, kakor najimenitnejše sorte muškateler, sylvaner, bnr-gunder, beli mosler, žlahtnina rudeča in bela, purtngiser, tra-miner, vse na Rip portalis cepljeno; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene in 40.000 korenjakov Rip. portalis. Cepljenke stanejo 100 komadov 11 K, korenjaki 100 komadov 3 K. Tudi drevesa Be dobijo. Kupei se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge.
Anton Zimerleit, posestnik in trtnar Kaniža,
P*U|.	938
najboljše kakovosti, vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni:
Trsničarska zadruga Sy. Bolfenk E
Ceniki brezplačno. — Opozarjamo na našo špecijaliteto: Mnškatni silvanec:	93s

VABILO
na
Novo! Čitaj! Pozor kmetice in dekleta i
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las in da lasje postanejo gosti 964	in dolgi, to je:
Rastolšt.II.
Odstranjuje prhljaj na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 360, 2 lončka K 5'—. Pošilja se po poštnem povzetjn ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da 86 narodi l® pri meni pod naslovom:
Lekarna pri Sr. Trojici, Daljni tholjac 250, Slavonija.
redni obeni zbor
„Posojilnice na FRANKOLOVEM"
regist. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. svečana t. 1. popoldne ob 3. nri v sobi občinske pisarne s sledečim vzporedom:
1.	Poročilo naielstva in nadzorstva.
2.	Predložitev in odobrenje računa za I. 1909.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo.
5.	Prosti predlogi.
Ako bi ob določeni uri ne došlo za sklepčnost zadostno število članov, odredi se nro pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, kateri pa se kon-štatira sklepčnim brez ozira na število vdeležencev.
113
K obilni udeležbi nljudno vabi
Posojilnica v FRAMU,
reglsfrovan* zadrug* z neomejenim poro3f«om.
Steckenpferd-
milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi
128
Razglas.
Posojilnica v Framn obrestuje od 1. prosinca 1910 naprej do preklica hranilne vloge 9C po 47«% *9G in plačuje rentni davek kakor dosedaj, sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem
Posojila daje proti pupilarni varnosti BC po 5% "30 na hipotekami kredit MT* po 5'/«'/») "30 D* osebni pa po S1/»*/« 6°/» zadružnikom.
Posojilnica v Framn nradnje vsak četrtek (če je četrtek praznik, pa v petek) od 8. do 12. ure v občinski pisarni.
FRAM, dne 27. grudna 1909.	83
RAVNATELJSTVO.
NAČELSTVO.
Izvrstni molitvenih!


i
so:
Hero, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Oehliške Nkrice „ 3 — tfenec suelih pesmi. • „ 2— Prijatelj otroški . . „—-40 Si. Opravilo . . . „ J 35
Vsi t! molitveniki se dobijo tud! v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. =
i
gOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOO
Priporočamo našim gospodinjam pravi	K C KOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
•L Ev* II, Y 1181, »:9L V.
§ i x Tiskarna sv. Cirila £
v MARIBORU	X
priporoča za trgovce:	K
cenike, okrožnice, letake,	X
lepake, račune, pisma, kn-	X
verte s naslovom, dopis-	X
niče i. t. d. .:	^
I00000000000000000000000000000090000000000000000 S KXKXXXXXXXXXXX
OBJAVA.
Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel
gostilno v „Narodnem doni" v Konjmh.
Potrudil se bom postreči vsakogar solidno in točno. Točil bom pristna konjiška vina, najboljše pivo, pristno slivo vko, brinjevec in različne likerje. Vsakovrstna sveža Jedil««
topla in mrzla, se bodo dobila vsak dan ob vsaki uri po najnižjih cenah. Vozniki in izvoščki imajo na razpolago lep prostoren konjski hlev. Priporočam se slavnemu občinstvu, ki pride po opravkih v Konjice, kakor tudi domačinom, da me mnogoštevilno obiščejo.
114
Z velespoštovanjem
Fran Košar,
restavraleur.
Skoz seje obnesla
Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje
kakor mlatilnico za škopanje in navadne mlatilnice za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejainice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se mlini in žage za rodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Ku-puje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink.
cin, baker, svinec, t. d.	941
L Pfeifer,
tovarna in livarna
v Hočah
pri Mariboru.

SKathreiner dineipp - sladna kava v vsalci družini vedno kot najizvrst-nejsi pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjaj očega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejse kavine pijače kot je čist SKathreiner.
Otroci uspevajo krasno.
,Križevska opekarna1
društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Križe vclh na flVurskem - polju, s temeljno glavnico 200.000 K	=
To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih
ilovnatih izdelkov
^ kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Stein-briick, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah, igc	Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih,.200 metrov od-
daljena od železniške postaje Križevci na lepi r&vni cesti.	52
^	Podpirajte edino slovensko kmečko industrijelno podjetje z
naročili pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom: --
| „Križevska opekarna" v Križevcih.

m
Olje
od motorja oddaje 100 kg po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor
Izdajatelj in založnik ¡ Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik : Fian Rakovlč.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.