tttu XXVL
LJubljana, 24. februarja 1944
tlev.8
O VIN A
in KMETSKI LIST
yww«itua| umi !k4inttl«itua| Uprav« in uredništvo; Purcinijevs A — r«l 81-«»—81-1» — Krsehclnl »ttchentllrh Izhaja rak teden
fc enlbezugspreu« jahrUcb Nanrfiuo« letno Lu tA — CinzelverhautspreM • fmametiM številka Oni KO.
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Zapadno od C erkaaov, v velikem loku Od Dnjepra, se je 28. Januarja letos posrečilo Ru-lom obkoliti večjo nemško bojno skupino. Odre-sane nemške čete so bile pod vodstvom topniškega generala Stemmermanna ln generalnega poročnika Lieba. V junaškem obrambnem boju so vadrtale navale daleko nadmočmh sovražnih sil ter so v ogorčenih bojih prebile nasprotnikov ob-koiJe valili obroč. Dne 18. februarja so se zdru-ftile s drugimi nemškimi oddelki, ki so jim prišli na pomoč. S tem Je bil podan nov zgled nemške Junaške vztrajnosti, smelega napadalnega duha ter požrtvovalnega tovarištva. O tem je podrobneje poročalo nemško vojno poroč.lo preteklo nedeljo.
Brez večjih presledkov se na vsej vzhodni fronti vrstijo hude bitke. Nemške čete zadajajo sovražniku hude Izgube, saj je trenutno njihova glavna naloga, da čim bolj izčrpajo sovražnikove site. V ta namen žrtvujejo, kadar je treba skraj-ttati borbeno črto, tudi kake pomembnejše postojanke. Tako so pretekli teden Nemci po uničenju naprav Izpraznili izbočeni frontni lok s mestom Staro Ruao.
•
V borbah v Južni Italiji je svetovna zgodovina pretekli teden zabeležila grozovit kulturni zločin angloamerlškega vojaštva. Sovražno letalstvo Je dne 15. februarja 1944 v času od 2.30 do 10. dopoldne s navalom štfrlmotornih angloameriških bombnikov odvrglo štev.lne bombe na Monte Casslno, na matični samostan benediktinskega reda 1500 let stari samostan je bil popolnoma porušen in je bilo ubit'h, zasutih aH ranjen h mnogo ljudi, ki so se zatekli v zavetje. Poveljnik nemških čet maršal Kesselring je odločno dokazal, da niti v samostanu n ti v njegovi okol'cl ni bilo nobenih nemških obrambnih naprav, niti čet, niti ne vojnega materiala. To je potrd'l tudi opat samostana sivolas: 83 letni škof Gregorio Dlamare, Jsl se je z nemško pomočjo rešil z ostalimi menihi ter s preostalim' številnimi begunci in številnimi ranjenci lz samostanskih ruševin. Po vsem kulturnem svetu je odjeknil ta žalostni dogodek V Vatikanu so odločno odklon li predlog ame. iške-ga poslanika, ki je rekel, da so Američani prijavljeni samostan na novo sezidati...
«
Napredmostju pri Nettunu so se proti koncu preteklega tedna razvile silovite bitke, ker so Nemci v močnem obroču napadli izkrcane angleške čete. V borbo posegajo tudi štev lna letala, pred zalivom pa so se pojavile nemške podmornice. Uspešno so posegle v boje na tem bojišču, ki ga vanije sovražnik s številnimi križar-kami, rušilci, zašč tn'ml ladjami in velikimi letali. Potopile so več ladij.
Ker drugod ne morejo doseči uspehov, nadaljujejo Angloameričani svoje teroristične napade na »namenita nemška mesta ter rušijo kulturne spomenike in stanovanjske h'še. V zadnjem času so ee zlasti spravili na Berlin, Leipzig ln Stuttgart. Toda že so začeli dobivati huda povračila. Vedno večje skupine nemškega letalstva hite skoraj noč sa nočjo nad angleško ozemlje. London zopet pre-fvlja čase kakor v dobi velikih nemških letalskih napadov leta 1940. Londonsko prebivalstvo Je prestrašeno, ker sploh nI mogoče pogasiti po-iarov in je pričakovati vedno hujših napadov.

O stanju na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo pretekli torek 22. t. m. naslednji pregled:
Naše čete stoje pri Krivem Rogu v težkih po-■llčn h bojih s tjakaj prodrlirni sovražn'kovlml Silami. Pri Svenigorodki, vzhodno od Žaškova, Južno od Berezine In severovzhodno od Rogačeva •o krvavo odbil? sovražn'kove napade krajevne »dore pa očistMe ali zajezile.
Severno od Velik h Luk so Sovjetl napadli brez •■peha. Po uničenju vseh vojaških naprav so naše
Prezident Rupnik slovenskemu delavstvu
Delavec odbija komunizem
V nedeljo smo imeli v Ljubljani veliko delavsko proti-kaimmist'čm> iranifestJcijo, na kateri je burno pozdrav ljen »pregovoril tudi prezident general Rupnik
Ljubljana je v zadnjih mesecih močno izpre-meiiila svoje mišljenje ln Je danes odločno v proti-komunlstlčnem taboru. O tem sta zlasti pričali dve veukl zborovanji preteklo nedeljo. V prenapolnjeni veliki dvorani Delavske zbornice Je slovensko delavstvo izpovedalo svojo obsodbo nad zločinskim komunizmom. V unionskl dvorani pa je bilo veliko protikomunlstično zborovanje slovenskih višjašolk, Id so zahtevale, da se po ljubljanskih srednjih šolah očistijo zadnji ostanki komunizma.
Na delavskem zborovanju Je bila dana prilika predstavnikom preprostega delavstva, da Izpovedi svojo današnjo sodbo o komunizmu. Ugotovljeno je bilo, da presega škoda, Id Jo Je komunizem prizadejal slovenskemu narodu ln posebej slovenskemu delavcu S milijarde Ur. V ugodnih okolnoNtih bomo potrebovali 20 let, da bomo vse porušeno pozidali, škoda na poslopjih znaša eno milijardo lir. Pogorelo Je okoli 200 slovenskih vasi. Vrednost uničenih poslopij zgodovinske in umetniške vrednosti znaša nad 800 milijonov tir. Vrednost obveznih posekov gozda, do katerih je prišlo zaradi nastopanja OF. znaša pol milijarde.
Skoda, ld so Jo utrpeli pri živinoreji, se latak* ceni na najmanj 130 milijonov lir. Z uničevanjem javnih naprav Je OF povzročila nad pol milijarde škode. Zaradi ustavitve gospodarske delavnosti, zaradi pomorov in uničevanja pridelkov je ua-stalo najmanj 400 milijonov lir škode. Komunisti so povzročali to škodo, da M slovenski narod sproK tatarlzlrall tn ga napravili bolj sprejemljivega aa svoje krvave revolucionarne težnje. Toda slovenski delavec Je spoznal namene komunizma. Ta Je ne samo največji nerodni sovražnik, ampak to posebej sovražnik delavstva. Vsi pošteni delavet torej zahtevajo, da oblast odstrani komunistične elemente. Ko se bo to zgodilo, bo delavstvu dane resnično jamstvo za njegovo boljšo bodočnost. Toda taka bodočnost se bo mogla zgraditi le n« narodni stanovski skupnosti, v katero I »o vkliu-čilo delavstvo ln bo pomagalo pri «bu< vi sovine.
To so bile vodilne misli govoruiktn <1; S4 manifestaciji. Z ogromnim navdušenjem je '-'I pozdravljen Sef pokrajinske uprave g. divH* "d general Leon Rupnik, ki Je ob zaključku t** -4» nagovoril delavstvo:
Nagovor prezidenta generala Leona Eupnlka
Dragi prijatelji!
Vam vsem, ki prisostvujete današnjemu zborovanju, se zahvaljujem za pozornost, s katero ste sledili Izvajanjem vseh govornikov. Prav posebno pa se zahvalim vsem gospodom govornikom, ki so že prej začeli z uma svetlim mečem uspešen boj proti judovskemu razdiranju In ga sedaj vedno krepkeje nadaljujejo.
Občutil sem srčno potrebo, da pridem med vas In se vam v Imenu slovenskega naroda zahvalim ca zavedno In hrabro držanje ,ki ga je pokazala velika večina delavstva med dveinpolietno težko dobo trpljenja, kakor tudi za borbenost, ki ste jo razodell svojemu narodu in meni s svojimi 5745 podpisi na protikomunlstičnl poslanici o božiču preteklega leta.
Zlasti se vam pa moram zahvaliti za današnje veličastno zborovanje. To zborovanje bo pokazalo vsemu naše-.nu, zaradi judovskega besa trpečemu narodu, pa tudi našim sosedom, Id se bore proti Judom In njihovim satelitom, da se, prav tako kakor slovenski kmetje, tudi slovenski delavci ne puste podjarmiti od judovskih plačancev, pa naj bodo to tolovaji v gozdu, aH gangsterjl v zraku, aH bol/5evlk! po salonih, aH pa framazonl v meščanskih, ovčjih kožuhih Pokazalo bo pa tudi, da
čete v zvezi s predvideno odmakn'tvljo Izpraznile ruševine nekdanjega mesta Holma.
Med Ilmenskim in Čudskim jezerom so se na več odsek h izjalovili močnejši sovražnikovi napad'.
Topniški general Stemmermann, poveljnik zapadno od Cerkasov obkoljene bojne skupine, ki se je nato prebila, je zadnji dan proboja padel vsled topniškega zadetka v njegov avtomobil.
V Italiji je uspelo našim četam, da so na več odsek h nettunskega mosfšča vkljub ogorčenemu sovražn!kovemu odporu Izboljšale svoje postojanke. Sovražnikove protinapade na naše nove črte sdo odbili. Južno od Aprilije obkoljenega sovražnika postopno uničujemo.
Nemška bojna 'n borbena letala so podnevi in ponoči z dobrim uspehom napadala nettunsko
slovenski delavec ne bo nikdar dopustil, da bi ga ti njegovi sovražniki napravili za svojega rotmta brez lastne misli in volje.
V današnjem, gotovo še zelo težktsn boju za nacljonalni in socijalrri red vseh evropskih narodov bo slovenski delavec dokazal, da je, kake* slovenski kmet, tudi on čvrsto povezan s slovenskim ljudstvom in njegovo zemljo in da tvoat skupno s kmetom zdravo jedro našega narod i
Zato bodo prav vsi Moji našega ljudstva dolžni prispevati, da postane delavec v poln'. >km4 deležen pravičnosti, ki mu jo Je doslej krati! od judovskega kapitala človeštvu vsiljeni, razkrajajoči svetovni nazor. V tem pogledu bodo v najkrajšem času storjeni prvi koraki, ki bodo slovenski mladini vseh slojev ln brez Izjem praktično dokazali, da je dostojno ln pošteno delo tudi res časti vredno, in da je delavec, ki se zaveda ovojih dolžnosti, s svojim vrednim delom prav tako za« služen za čast, dobro ime, obstnj in napredek ter blaginjo svojega naroda, kakor vsi drugI člani naše slovenske narodne skupnosti.
Sedanja največja in najtežja vojna vseh čaaor nI — kratko rečeno — nič drugega kakor boj svetovnega judovstva proti vsaki socialni In nacionalni pravičnosti, že » prvo svetovno vojno je jud^v« »tvo hotelo svojo tisočletno tajno bortio za dosege
mostišče. V luki Anzio sta bili težko poškodovani dve trgovski ladij z 9.000 tonami, več pog nsk'k ln municijskih skladišč pa je bilo uničenih
V	popoldansk'h urah 21. februarja so napadU severnoameriški bombniški oddelk' v močni lovski zaščiti kraje v zapadni ln srednji Nemčiji. Nastala je malenkostna škoda. V s'lov'tlh zračn h bojih ter 3 protiletalskim topništvom smo zbili 33 sovražnikovih letal, med nlimi 25 štlr motorn'll bombnikov.
V	pretekli noči je nekaj sovražnikovih mot'ln'h letal vrglo bombe na zapadno in južnozapadno NemCjo.
Hitra nemška bojna letala so v zgodnjih jutra* njih urah današnjega dne napadla londonska področje.
Neprekinjena borba prsti komunizmu
■voje svetovne samovlade zmagovito končati. Bilo bi se mu tudi posrečilo podvreči si z lažjo, prevaro, zlatom ln knuto ves svet, ako se ne bi delavci — nemški delavci-bojevniki — dvignili iz te ua tleh ležečega naroda in začeli borbo, ne s sredstvi, kakršnih se poslužuje razdirajoče judov-Stvo, ampak z orožjem kulture, civilizacije, jasnega duha in resnice.
Razumljivo, da bi v takšnem boju zmagala po vsem svetu narodna in socialna pravičnost. Da pa to preprečijo, so Judje uasuovali novo sedanjo vojno, Ta vojna bo odločila o usodi naše zemlje. Ali bodo poedini narodi s svojimi od Boga jim danimi sposobnostmi v složnem sodelovanju spremenili Kemijo v raj po božji volji, ali pa bo vse človeštvo postalo bedna, brezizrazna suženjska gmota Judovskega vladarja sveta ln nato poginilo na svojem v tem primeru v pekel ln puščavo spremenjenem planetu.
V tej vojni gre torej resnično za vse. Zato Je tako težka In tako trda.
Je pa razlika med judovskim ln našim protl-Jndovsklm taborom. Dočim judovski tabor zgolj ruši ln vedno ter vsepovsod samo ruši, kamor koli pride, pa naš evropski, pod vodstvom in zaščito Nemčije stoječi protijudovski tabor sredi vojne in kljub vojni vedno in na novo gradi in obnavlja. In v tem je ravno njegova moč in poroštvo za Kmago.
Tako predstavlja tudi vaše delo in delo drugih naših rojakov v naši mali pokrajini doprinos k Izgradnji nove Evrope. Pa naj se nam stavijo nasproti Se takšne ovire, moramo vendar — v neomajnem zaupanju v Boga — kljub vsem trdim preizkušnjam današnjega časa ohraniti čvrstega In zdravega duha ter v vseljeni nam borbi Izdr-fcatl do zmage. Samo tako si bomo ml — mali Slovenski narod — lzvojevali ln priborili v novi Evropi doslej še nesluteni razmah našega svojstvenega narodnega življenja.
DomaČe novice
*	Pravosodni oddelek pri Pokrajinski upravi v Ljubljani je bil nedavno ustanovljen ter je že pričel poslovati v prostorih bivšega vrhovnega sodišča v palači Mestne hranilnice v Ljubljani. Tako je odslej slovensko pravosodstvu tudi v upravnem pogledu ločeno od obče politične »prave.
*	Potujoče občinstvo opozarjamo, naj lz Ljubljane ne nastopi potovanja ln naj ne prestopi bloka brez veljavne potne dovolilnice mestnega poveljstva Vsakdo, ki ga pri pregledu zasačijo brez veljavnega potnega dovoljenja, odnosno brez potne dovolilnice, bo brezobzirno izročen policiji in strogo kaznovan.
» Pošti Škofljica ln Grosuplje vršita od 21. februarja 1944 dalje tudi blagajniško in paketno Službo.
*	Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom, Inter-nlrancem ln delavcem v taborišča v Nemčiji je dovoljeno v obsegu, ki ga dopuščajo določbe posameznih taborišč. Največja teža sme biti 5 kg. Paketni oddelek Slovenskega Rdečega Križa v Ljubljani, na Vidovdanskl cesti št. 6, sprejema od 23. t. m. dalje pakete zaenkrat ob ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. do 11. Vsaka pošiljka mora biti v lesenem zavojčku ali pa v škatli lz lepenke, savita v močan papir ali zašita v platno ali juto ter povezana z močno celo vrvico. Zaradi pregleda se morajo paketi prinesti odprti. Natančno mora biti označen naslov prejemnika. Za vojne ujetnike morajo biti pošiljke opremljene s paket-Lim listom. Pošiljajte predvsem nepokvarljlvo hrano v mejah določil posameznih taborišč.
*	Vseučlliškl profesor dr. Janez Zore je po skoraj 20 letih trpljenja umrl v Ljubljani. Rodil se Je pred 69 leti v Trebelnem na Dolenjskem. Študiral je v raznih evropskih mestih ln je btl na glasu odličnega cerkvenega učenjaka. Za Mohorjevo družbo je izdal 4 zvezke »Življenja svetnikov«, ob nadalnjih pa mu Je bolezen vzela pero lz roke. Od leta 1926. je lahko maševal samo še v svoji domači kapeli. Smrt ga je rešila trpljenja.
» Smrt zlatomašnlka Josipa Svetiča. Po kratki bolezni pljučnici je 23. januarja umrl v Divači Župnik-zlatomašnik Josip Svetič. Pokopali so ga 25. januarja. Pogreb je vodil dolinski dekan Gabrijel Piščanec s peterimi sosednimi duhovniki. V divaškl fari Je bil pokojnik 33 let župnik, zato se je pogreba udeležilo mnogo ljudi.
» Tudi v goriški okolici je zadnji čas nekaikrat razsajala zelo močna burja, kakor v Trstu. Stari ljudje pravijo, da pomeni burja nastop zgodnje pomladi, ker prečisti ozračje. V okolici Sempasa Je burja prevrnila voz sena, ki ga Je vlekel par konj. En konj Je z glavo priletel v zid ter Je bil pri priči mrtev. V Trstu Je pa burja podrla že več ljudi, ki so dobili precejšnje poškodbe pri padcu.
*	Takojšnje plačevanje življenjskih potrebščin žele ljubljanski trgovci špeceristi. V svojem javnem oglasu pravijo: Trgovec je do sedaj vpošte-▼al težke gmotne razmere večine potrošnikov in
Z Grosupljega so preteklo soboto sporočili: Komunistične tolpe so v Kopanju zažgale cerkev ln okoli stoječa poslopja. Včeraj je bilo še vse v plamenih.	•
Iz Metlike poročajo: Metličani, ki so bili prej navdušeni za OP, so danes po veliki večini nasprotniki komunizma. Vsi moški so bili »mobilizirani«. V mestu pa je veliko pomanjkanje vsega, predvsem soli in tobaka. Ena cigareta stane včasih do 40 lir.
V Ljubljano prihaja čedalje več ljudi, ki so se skrivali po deželi pred komunističnimi zasledovalci. Imenujejo se »skrlvač'«. To so večji del nekdanji člani vaških straž, ki so jih komunisti ob 8. septembru lani začasno pustili doma ln so jim obljubljali, da bodo lahko mirno ostali na svojih domovih. Toda komunisti so jih kljub obljubam hoteli vse mobilizirati. Moški od 15. do 45. leta, ki jih nI bila volja odriniti v gozdove, so se tzprva skrivali po skednjih in kleteh, nato pa so šli v skrivne jame, kakor smo o tem že zadnjič sporočali. Zdaj, ko je že precejšen del slovenske zemlje očiščen, prihaja vedno več skrivačev z dežele v
Jim omogočil mesečno plačevanje življenjskih potrebščin. To je Slo tako dolgo, dokler mu nI zmanjkalo razpoložljive gotovine. Minimalni zaslužek pri sedanjem blagu je pa popolnoma izčrpal vse prejšnje prihranke. Zato smo prepričani, da bo javnost ta poziv pravilno razumela m ga tudi vpoštevala. Živilsko trgovstvo prosi svoje odjemalce, naj takoj plačajo raclonirano blago.
*	Smrtna nesreča se je zgodila v ladjedelnici v Trstu. 35 letni Nazario Perini je padel z mostišča ln si razbil lobanjo.
*	Glede poškodovanih bankovcev je opozorila davčna uprava LJubljana-mesto vse davkoplačevalce, da jih ne sprejema več, ker pošta dosledno odklanja sprejem takih bankovcev od davčne uprave. Občinstvo naj se kljub temu opozorilu ne ustraši sprejemati bankovce, ki imajo zaradi upogibanja malo nazobčan beli rob. Za velike bankovce v splošnem velja, da mora biti tiskani del bankovca neiztrgan, torej cel. Pri papirnatem drobižu pa Itak nI nikdo preveč natančen.
*	Letošnji pustni čas je minil skromno ln dokaj resno, kakor se to za peto leto vojne spodobi. Po družinah so si privoščili, kolikor je pač premogla zaloga Zadnje dni je bilo v Ljubljani še precej porok, kar priča, da ljubezen nikoli ne izumre in da vojna ne vzame poguma tistim, ki hrepene po lastnem družinskem ognjišču. Razen malo večjega obiska po gostilnah ni bilo nikjer opaziti veseljačenja. V pustne šeme pa so se napravili samo otroci, ki jim pač ne moremo odreči takega veselja. TaKo naj bi« bilo tudi v bodoče.
*	Spremenjena določba o zaplembi imovine upornikov in njihovih svojcev se zdaj glasi: Zakonskemu drugu upornika in njegovim bližnjim sorodnikom se zapleni vsa premična ln nepremična Imovina, če so upornika nagovarjali k uporniškemu udejstvovanju, ga v uporniškem mišljenju potrjevali ali ga v njegovem delu na kakršenkoli način podpirali ali krili.
*	Pravo cikorijo nameravajo že letošnjo pomlad nasaditi nekateri ljubljanski tovarnarji v bližnji okolici. V poštev pridejo nekateri travniki na Barju, kjer je zemlje še dovolj in je pripravna za gojitev cikorije. Ako se bodo nasadi cikorije v Ljubljani obnesli, je verjetno, da se bodo naši kmetje oprijeli te precej dobičkanosne kulture ln jo gojili tudi po vojni.
*	Povpraševanje po semenih je v Ljubljani že sedaj zelo živahno. Semenarice dobro prodajajo, kar Imajo. Za Ljubljano in okolico so semena iz severnih krajev ugodnejša kakor z Goriškega in iz Furlanije, ker je naše podnebje precej ostro. Vrtnarji in sploh obdelovalci zemlje v Ljubljani se letos še bolj kakor prejšnja leta trudijo, da kjerkoli dobe kakšno leho, kjer bodo skušal) pridelati kaj solate, krompirja ln fižola.
*	Ljubljanski sadjarji, katerih ni malo, so v teku februarja pridno obrezovali sadno drevje ter ga pripravljali za pomlad. Goje po večini nizka in hitro rodeča drevesa. Ker lanska sadna letina v splošnem nI bila ugodna, pričakujejo, da bo letošnja zopet dobra; seveda, če ne bo kake posebne nesreče.
*	Med najstarejše škofjeločane se uvršča ugledni trgovec Valentin Debeljak, po domače Imenovan Jamnikov ata, ki je nedavno praznoval 80-letnlco. Njegova trgovina v sedanji Mostni ulici je postala zopet ena najboljših v škof jI Loki, kakor je bila v časih, ko jo je vodil še s svojo pred 9 leti umrlo soprogo, s katero sta imela 11 otrok. Zdaj jih živi še 9, ki so že vsi preskrbljeni ter v najrazličnejših poklicih.
*	Šolska oblast opozarja starše ln varuhe, da Je sedaj pouk na vseh ljubljanskih ljudskih šolah ln da morajo šoloobvezne otroke redno pošiljati v šolo. šolska oblast bo poklicala na odgovor vse zanikrne starše ln njih varuhe ter jih kaznovala, če ne bodo mogli opravičiti Šolskih zamud svojih
Ljubljano !n Novo mesto, kjer se pridružujejo domobrancem.
V	tistih krajih, kjer še gospodarijo komunisti, je sol taka dragocenost, da marsikatera kmečka družina žrtvuje pristradano kilo masti za kilo eoil. Običajna zamenjava je: 2 kg fine pšen:čne aH ajdove moke za 1 kg soli. Po nekaterih dolenjskih vaseh dele komunisti po 6 dkg soli na osebe ln na mesec. S to količino si kmečko prebivalstvo lahko enkrat skuha krompir v oblicah, saj drugega skorajda n'ma. Ne manjka pa soli ln tobaka komunističnim poglavarjem.
V	Novem mestu so 14. t. m slovesno pokopali domobranca Rafka Ržena in Janeza Hrvata. Oba sta se bila z drugimi vred prostovoljno prijavila v patruljo, ki je odrinila na neko področje, ogroženo od komunistov. Res je prišlo do spopada. Čeprav so b'll komunisti v veliki premoči, so Jih mladi domobranci odbili ln jim zadali precejšnje Izgube. Junaško sta padla Rafko Ržen ln Janez Hrvat, ki so ju tovariši pripeljali v Novo mesto In ju pokopali ob častni udeležbi nemške in domobranske vojske in številnega prebivalstva.
šoloobveznih otrok. Zato naj starši in varuhi obiščejo vsaj enkrat na mesec šolsko upravltelf-stvo, da se prepričajo, ali njih otrok ali varovanee res hodi v šolo, aH pa se morda potepa in zahaja po krivih potih. Obenem lahko poizvedč, kako otrok v šoli napreduje. Mestna občina Je pri vseh svojih ljudskih šolah ustanovila ljudske kuhinje, kjer dobe revni učenci vsak dan hrano, ako "edno obiskujejo šolo.
*	Visok življenjski Jubilej je v nedeljo praznoval ugledni ljubljanski gostilničar Josip Mrifek. Kljub 801etom je še zelo krepak in živahen, k čemur je poleg zdrave narave pripomogla tudi njegova velika ljubezen do prirode. Saj Je gospod Maček že dolga leta na glasu odličnega ribiča. Želimo Se mnogo zdravih let!
*	Zdravstveni tečaji za pomočnice za hišo« prvo pomoč ob letalskem napadu so uvedeni t Ljubljani in so zbudili zasluženo zanimanje med ženami ln dekleti. Katerakoli se za to še zanima, naj se prijavi pri mestnem fizikatu v Mestne« domu, 2. nadstropje, dopoldne od 10. do 12. uro. S prijavami pohitite!
*	Smrtno ranjen, ker se ni odzval klicu straže ter se nI ustavil, je bil nedavno noč v Gorici neki neznanec. Nočna straža se je hotela prepričati, kdo je, mož pa je skušal zbežati. Streljali so za njim ln ga je nekaj krogel tako ranilo, da Je kmalu nato umrl. Pri njem niso našli nobene listine in še danes ne vedo, kdo je. Bržčas ni iz goriških krajev.
*	žrtev razbojniškega napada je postal pek Anton Buda lz Komna. Peljal se je s kolesom iz Štanjela domov v Tomaževlce, spotoma pa bo ga napadli neznani razbojniki ln ga težko rani* v trebuh in nogo, nakar so mu vzeli kolo ta suknjo. Sorodniki so ranjenca prepeljali v tržaško bolnišnico.
*	Prvi letošnji sneg v Trstu je zapadel 6e!e prejšnji četrtek. Pobelil je tržaško površino d* sv. Alojzija m do viSin hribovite škorklje. T splošnem je zima v Trstu letos zelo m'la, samo tu ln tam precej nagaja burja. Najhujša zima v sedanjem stoletju je bila v Trstu menda pred 15 leti, ko je živo srebro padlo na 17« pod ničts in Je burja razsajala z neukrotljivo silo.
*	V Trst se Je peljala neka Ljubljančanka, da bi nakupila razno blago. Med kupovanjem JI Je zmanjkala ročna torbica s 13.000 lirami. Tatvine je bila osumljena neka Tržačanka, pri kateri ao kmalu nato napravili preiskavo. Res so našli torbico z denarjem, vendar je že manjkalo 4000 Ur, ki Jih je tatica brž porabila za sebe.
*	Na smrt obsojen komunist. Železničar Jakob Vrečko in žena Marija, ki sta stanovala t Mariboru na Meljskl cesti, sta sprejela štiri komunistične bandite na svoje stanovanje in v popolno oskrbo. Ti so si v sobi uredili tiskarno ln so V nepolnih treh dneh natiskali znatno množino komunističnih brošur in letakov. 17-letna hčerka Sonja je pri tiskanju celo pomagala. Jakob Vrečko je bil pred vojaškim sodiščem obsojen na> smrt ln 14. februarja usmrčen. ženo ln hčer so odvedli v koncentracijsko taborišče, premoir. r družine pa zaplenili.
*	Potresni sunek so prejšnji petek čutili ▼ Ga lovcu, Beljaku in še nekaterih drugih krajih aa Koroškem.
» Najbolj napeta povest, kar jih je v seda,-... vojni izšlo v Ljubljani, je gotovo mladini .a knjiga »Brzonožec tn Puščica«, ki pride ▼ ->■ četku marca na naš knj'žni trg. Ker je nakh da zaradi vojne omejena, priporočamo čitate!Ji* »Domovine«, da si to knjigo zagotovč s p red naj o-čllom osebno ali z dopisnico na naslov: Uorav* »Domovine«, LJubljana, Narodna tiskarna. Knjig* stane samo 20 lir, vezana 28 lir.
NAJLEPŠI SPOMIN — FOTOGRAFSKA POVEČAVA, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEBf, LJubljana, Wolfova ulica 6.
hu Mazl:
V prvi
Danes spim pod lastno streho in trije otroci mi doradčajo v skromnem domu. Z ženo pa si želiva le to, da bodo mogli naši tičkl ostati pri nama, dokler ne bodo postali godni in dokler ne bodo sami radi poleteli v življenje. Mene je življenje prehitro pahnilo iz toplega gnezda.
Daleč je to že za mano ln vendar — če se poDoči nenadno prebudim, se ml včasih zazdi, da nisem doma, da sem se zbudil na tujih svislih, da sem še pastir pri botru — in spet me prevzame bridka žalost kakor takrat, ko sem opravljal svojo prvo službo.
Bilo je v soboto pred velikonočnimi prazniki 1918. Iz bližnjih cerkva se je čulo zvonjenje in pritrkavanje. Ležal sem na peči in si grel bolni trebuh. Kar je stopila moja mati v sobo. Ostro me je pogledala ln mi rekla: »Sedaj ti Je odpin-kalo: ▼ ponedeljek boš šel služIt za pastirja v Kamnik. Saj drugače še botra ne dobiš.t
Premišljeval sem in ponavljal sam pri sebi materine besede: »Sedaj ti je odplnkalo...« Zvenelo je tako nenavadno trdo, da jo slišim še danes po pet in dvajsetih letih, kakor bi bilo včeraj. Takrat sem prvič začutil v svoji notranjosti neko doslej neznano grenkobo ln zaslutil sem, da je res odplnkalo moji brezskrbni mladosti.
Ko me je mati v ponedeljek zjutraj odpravljala, ml je še enkrat zabičala, naj bom priden in naj rad ubogam. Odšel sem — ln pozneje sem jo videval samo še takrat, kadar sem JI prinesel hlače zaš>at.
Pastirjeval sem pri botru. Pasel sem dve kravi: eni je bilo Ime »plavka«, drugi »bela«. Na paši nisem bil sam. Ugajalo mi je, ko smo se pastirji igrali različne igre, zbijali kline, se zabavali s »svinko« in »kozo« — tako nam je čas prav hitro mineval
Prišle so težko pričakovane binkoštl. Radoveden sem pričakoval birmo v upanju, kaj vse bom dobil, kajti vsi so mi vedeli povedati, kaj bodo oni dobili. Le jaz nisem nič vedel, kaj bom dobil, samo želel sem si dobiti Isto kakor drugi.
BInkoštna nedelja je naposled le zazorila ln 8 prvim vlakom sva se z botrom odpeljala v Ljubljano. V razburjenju nisem videl ne mesta ne ulic, samo velikansko stolnico, okoli katere se je gnetlo vse črno ljudi. Tudi v cerkvi sami je bilo tako polno, da jaz, drobni deček, nisem videl mnogo drugega kakor hrbte ljudi ln svilene bluze, ki so mi obdrgnlla lica. Blrman sem bil, da sam ne vem, kedaj ln kako.
Po birmi sva šla z botrom k stojnicam pred stolnico. Stopicala sva mimo mnogih stojnic — težko sem že čakal, ko sva se slednjič le ustavila. Okrog naju je bilo polno veselja: botri so pripenjali svojim birmancem ure, nakladali jim različne darove ln sladkarije, od vsepovsod se je
službi
t
čulo preizkušanje orglic. Tedaj pridem na vrsto tudi jaz.
»Koliko stane tale ura?« pokaže boter prodajalki. »šest kron,« sem čul odgovor. Ni dolgo pomišljal, vzel je uro in potem še orglice, ki so bile nekoliko dražje. Potem sem pa moral hitro z njim.
Ustavila sva se v manjši gostilni, dobil sem kos komlsa ln rdečo pokallco. Med potjo nisem preizkušal orglic in tudi na uro nisem pogledal, saj sem vedel, da ne teče. Srečen in ponosen sem bil prej ob misli, da si bom botra zaslužil in s tem odvzel materi vsaj eno skrb. Po sprejemu darov pa se ml je usiljevalo prepričanje, da sem pač manj vreden kakor drugi in mnogim ljudem odveč. Da ml je oče kmalu umrl, to še ni bilo zame, otroka, tako hudo — toda to, da sem bil nezakonski, to je bilo pač zame in za mojo mater težko breme, katerega bridkost sva vedno znova občutila
še tistega popoldne sem bil zopet s kravama pod starim klancem na paši. Tam sem v samoti natančno pregledal svojo uro ln orglice. Oboje se je dalo lepo razdreti, toda skupaj spraviti se nI dalo več. Zabaval sem se s tem, da sem metal v zrak okrogle pločevinaste delce, iz katerih je bila ura sestavljena. Toda naenkrat ml je padel obroček med kujavčkove hojce, kolesce Je padlo drugam — ln tako sem izgubil drugo za drugim. Ostale so ml le še orglice In še te brez žebljičkov na koncu. Tako sta se ml v kratkih dneh moji birmanski darili razblinili med prsti.
Ko sem bil zopet raztrgan in sem tekel k materi, da me zašije, jI nisem imel kaj pokazati. Okregala me je še bolj kakor po navadi ln zaključila: »S teboj ne bo nikoli nič!«
Hudo mi je bilo. Vrnil sem se s trdno voljo, da se poboljšam. Hitro so minevali dnevi. Prišla je zima in vsak dan me je bolj zeblo. Obleke nisem zaslužil, čevljev tudi ne. Mati ml je dala svoje že precej stare škornje. Ko sem nekaj dni pred
božičem prignal krave z vode, nisem smel v ko-
vačnico k staremu očetu, kakor je bilo to v navadi.
Stari oče me je imel rad. Ce je videl, da ma zebe, me je dvignil kakor dojenčka ln me posadil na ješo poleg ognja. Ker me je pa boter tožil, da sem len in neposlušen, za kazen nisem smel nekaj časa k dedku. Zavedal sem se, da nisem storil prav nič nepravilnega, zato me je krivica dvojno bolela, zlasti še, ker se ml je zdelo, da stari oča verjame botru. A ker nisem smel k dedku, sa niti opravičiti nisem mogel. Sicer pa ne vem, ča bi bil to storil; ker sem bil toliko prepuščen sa* memu sebi, sem rajši potrpel, ko da bi se komurkoli zaupal. Bolelo pa me je vendarle, morda ša bolj ko druge, ki se lahko razjočejo ln na gla* potožijo.
Tisto jutro ml je boter precej strogo ukazal, nasekati dračje ln butare, češ: »Ne gre, da bi samo Jedel!« Ubogal sem molčč, vzel sekiro ia začel sekati vejo za vejo. Veje pa so bile vsa zaledenele od ivja, kar ml je delo zelo otežkočila ln povrh me Je kmalu začelo bridko zebsti v gole^ ozeble roke. Kmalu sera od bolečin začel hlipati in solze so ml tekle po mrzlih Uclh, ne da bi al jih utegnil obrisati. Cez čas sem zajokal na glaa. Zaslišal me je boter, ki je sedel v sobi ln popravljal staro kolo. Prišel je ven ln ml na kratka ukazal: »Noter!« Boječe sem šel za njim. Nisem še Iztegnil premrzlih rok proti peči, ko zasllšha drugi ukaz: »2akelj ln stol!« Takoj sem razumela da me pošilja ob devetih zjutraj spat in ml hoče tako dokazati, da nisem za drugo ko da spim la jem. Jaz sem se med tem vsedel k peči v najboljšem namenu, da se le malo pogrejem, potem pa grem spet na delo. Toda boter ml je sezul škorenj in ko je zgrabil še za drugega, sem aa uprl ln začela sva se boriti zanj — ali za šalo ali zares, danes res ne vem več. Naposled sva oba padla po tleh in botru se je prikazala kri na komolcu. Tedaj Je zaklel, potegnil denarnico, ml dal pet kron In rekel: »Kar domov pojdi!«
Tako se Je končala moja prva služba. Za prvo je prišla druga ln za drugo tretja Zdaj pa sent kar sem, zadovoljen v službi in zadovoljen v tihi sreči svojega skromnega doma
Slovenci v fronti evropske družine narodov
Kdo bo imel na koncu tega boja v Evropi glavno besedo? To Je poglavitno vprašanje, k! si ga v sedanjem orjaškem spopadu zastavlja ves svet. In tako vprašujemo tudi Slovenci« Prav na to vprašanje je nedavno odgovoril Adolf Hitler: »Ali evropska družina narodofl ali pa boljševiški kolos!«
V evropsko družino narodov smo nemlnovno vključeni tudi Slovenci. Majhen narod smo, toda usoda nam je naklonila silno važen prostor. Zaradi tega nam bo po sedanji vojni pripadala prav pomembna vloga. Vendar si moramo svojo veljavnost priboriti. S čim? Z odločnim sodelovanjem v borbi Evrope proti boljševiškemu kolosn in proti njegovim rovarjem na slovenski zemlji. Naš odpor je utelešen v domobranskih četah, ki jih je od dne do dne ved ln zasedajo vse važnejše postojanke, koder so doslej gospodarili komunisti.
27
»Kako sta vam všeč moja otročička?« me je vprašala Linda. »Ali ni čudno? Tako sta si podobna, da ju sama komaj razločim, vendar je eden pravcati angelček, drugi pa taka hudoba. Eli, prosim te, stopi notri in mu prinesi drugo copatko. Tako težko jih je šivati, da nobene ne bi rada pogrešila.«
Ko je Eli odšel v hišo, mi je Linda šepnila: »Opekline na otrokovi roki sploh ni opazil in zdaj je skoraj že zaceljena.«
Boječi pogled, ki je spremljal te besede, me ja navdal z občutkom, da sva združena v nekakšno zaroto zoper Elija in skoraj proti svoji volji sem se tega veselil.
»James je resnično malopridnež,« je menil Eli, ko je spet pristopil. »Treba ga bo še kaznovati. Ko sem ga prej naše šk al, se mi je zdelo, da se je menda na roki opekel. Gotovo se je speit igral 3 ognjem.«
--Kateri izmed obeh je prav za prav James in kateri John?« sem naglo vprašal, da bi zasukal pogovOr.
»Tale je John,« je razložila Linda ln pokazala na dečka, ki je sedel na tleh in je bil ves zadovoljen, da je lahko trgal prve cvetke. »Tale pa je James. Le tako ju lahko naglo razločim, če ju različno ublečem.«
Ko sta se Eli in Linda kmalu nato poslovila in odšla proti domu, je mali porednež, kraljujoč na očetovem ramenu, mahljal in se smehljal vsem, ki smo še ostali pred občinsko hišo.
Bilo je eno izmed tistih svetlih pomladnih juter, ki jim po prijaznem sijaju niti poleti ni enakih. Vsi ljudje so bili videti bolj Vwek> razpoloženi in bolj polni življenja. Celo Keziah! Kajti zdaj je pritekla k meni Cila Cambodyjeva in je vprašala na svoj ljubko boječi način: »Ali lahko danes obedujemo pri gospe Piklejevi? Povabila je Edvarda in mene.«
Edvard, ki mu je bil spet enkrat račun prekrižan a tem, da ga Je bratranec postavil pod moje nadzorstvo, je nekoliko uporno stal ob atranL Kljub temu je pričakoval moje odločitve boječe' in zaskrbljeno, kakor je to izdajal njegov obraz.
»To se vč,« sem prikimal, »le dobro se zabavajta!« — Kako naj bi se kdo s Keziah dobro zabaval, tega seveda nisem mogel razumeti.
Cila se je vsedla poleg Mary na zadnji sedež voza, M je takoj nato odpeljal. Mozes Pikle in Edvard sta smeje se in aopihajoče tekla za njim. Obe deklici sta sedeli oklenjeni in sta se veselo smejali. Kako mladi sta pač, sem si mislil. Mračna zborovalna hiša, strašljiva pridiga, bližnja nevarnost — vse je bilo pozabljeno, ker je sijalo sonce, ker je bilo leto mlado, kakor oni dve.
Ko smo prišli domov, smo našli Geoffreya Montpelierja, ki J« pravkar z odejo pokrival svojega trudnega konja.
»O, blažena nebesa!« nas je pozdravil. »Kaka sreča, da Indijanci niso poučeni o cerkvenih opravilih kristjanov! Kako sijajno bi lahko kakšno lepo nedeljsko jutro, kakršno je danes, oplenili hišo za hišo!«
»Na to še pomislil nisem,« sem prizadeto odvrnil.
»Po navadi mislimo na take reči šele tedaj, ko je prepozno. Nič zato! Rdečekožci še niso napadli Ziona in sodim, da tega ne bodo več utegnili. Andy, srček dragi, ali hočeš odvesti konja v hlev...? Prisrčna hvala! Pojdite, Filip, marsikaj vam moram sporočiti.«
Stopila sva v hišo. Tako toplo je prigrevalo sonce, da sem okno na široko odprl. Geoffrey je bil že odložil suknjič. Zdaj je sezul škornje in se udobno zleknil po klopi pri peči. Prav tako udobno si je prižgal pipo in ko se je naposled dvignil velik oblak dima, je začel pripovedovati:
»Imel sem preklemano srečo, da sem odkril taborišče naših sovraž« nikov in sem izvohal tudi bojne načrte teh zlodjev.« Krepko je po« tegnil iz pipe. »Predvsem morate tole vedeti, gospod 011enshaw« Pojemajoči mesec je bil zvedel, da je tod nekje naselbina Zion — mogočno velik kraj s tolikimi bojevniki, da del njih ponoči budno straži svinje. Kratko, poglavar ima povsem napačno in pretirano predstavo o Zionu, in to je prav dobro. Manj dobro pa je, da na* kani kljub temu napasti prihodnji torek ali sredo. Prepričan je o svojem poslanstvu, da mora pokončati bleda lica ter zasesti vso deželi med jezeri in morjem. Za Dixonvilleom prideta zdaj na vrsto Žic«
Tašča naj to zstu druga mati
21ahta sicer od nekdaj velja za raztrgano pian-to, vendar nikomur v sorodstvu po spiosn' ljudski sodbi ni odkazano tako neprijazno mesto Kakor taSči. Pisatelji vseh Časov in narodov eo se ukvarjali z njimi, a bele vrane med vsemi so tisti, k', bi bili povedali kaj dobrega o njih. Po vecim opisujejo taščo kot nekakšno potrebno zlo pn hiši, nikoli nimajo laskave besede zanjo. Zato ni čudno, da je v svetu nastalo ie toliko posrecemn, a morda še več neslanih dovt pov na račun tašč.
Ako se na tihem pobilže pozanimamo za stvar, si moramo zastaviti resno vprašanje, ali so taMe v resnici zaslužile tak sloves.
Glejte, tudi tašča je bila nekoč mlado dekle, potem se je poročila, postala mat! in je dolga leta vzgajala svojo deco. Pa leta naglo teko, zdaj je že hčerka godna za možitev. Prišel je čas, ko se bo mati spremenila najmanj v taščo, potem, če bog da, v babico. Da bo zmogla takšna nova dostojanstva, pa mora kajpak imeti sebe nekoliko v oblasti. Prevzgojiti se mora in priprav'ti, da bo novim naiogam v hiši kos. Tiste, ki ne znajo tega postanejo v mnogih rodbinah kamen spotike in potem gre po svetu tak sloves o njih.
V uanašnjih časih vsak mlad moški sedemkrat in sedemdesetkrat premisli vsako malenkost, preden se odloči za ženitev. Razume se, da je v pre-tehtavanju razlogov za in prot' dobršen del njegovih misli posvečenih dekletovi materi. Vsaka mati, Ki ima za mož tev godno dekle, se mora dobro zavedati, da jo ženlnovo oko opazuje in primerja od vrha do tal — da, mnogo je dandanes tako pr"sebnih mladih ljudi, da z večjo stro-
gostjo tehtajo mater kakor dekle, kadar mislijo na poroko. Pogosti so primeri, da ima tašča takoj po poroki zeta bolj v rokah, kakor mlada gospa, in taki neprijetni, moževega dostojanstva nevredni zakoni so resno svarilo vsem, ki še pr'hajajo. Bodoča tašča naj bo zato previdna in naj se skromno zadrži v ozadju, a n koli naj se ne da zavesti misli, da je njena hčerka edino dekle na svetu. Nikar naj ne naseda veri, da bo njen otroK nesrečen zato, ker zet njej ne ugaja. Zdavnaj j« že namreč pre'zkušeno pravilo, da je lahko najslabši zet najboljši mož.
V mestu tašče po navadi ne prizadenejo toliko sile kakor na deželi, ker v mestu st mladi zakonci takoj poiščejo lastno stanovanje.
Teže pa je na deželi, kjer ostane ves baoilon v hiši. Tam s' tašča pogosto obleče kar dvoje hlag. moževe ln zetove, in potem v resnici gerje vsemi — Idealna tašča pa je takšna, ki se mladim, čo ž njima biva pod isto streho, čim bolj umakne. Naj ne bo vsiljiva z ljubeznivostjo, Se manj s dobr'mi nasveti. Naj živita mlada dva, kakor sta si sama postlala. Vsakdo naj bo sam svoje sreiia kovač. Tašča je mladima potrebna šele takrat, ko se j ma rodi prvo dete ln ona postane dobi a, zaželena babica Vse pa zavisi od tega, kak vtu je naredila na zeta že pred poroko. Simpatično taščo bo zet vzljubil že samo zato. Ker je mati njegove žene.
Tašča je lahko trdna vez med mladim' zakonci, a je vendar mnogokrat razdirallta mlada sreč«*. A to se zgodi samo tistim ženam, ki poslanstva tašče ne razumejo.
Ženski vestnik
Nekaj nasvetov ®a opremo dojenčka
Tudi v času vojne bodi ln mora biti dojenčkova oprema popolna ln vzorna. Predvsem Je treba tnnogo plenic, da jih je mogoče večkrat preme-Djati ln nato koj oprati ln prekuhat'..
Oblač.la iz blaga ki prenese kuho, kot so to irrajce, nočne srajce itd. so uporabljiva za dojenčkove srajčke. Ce imaš na razpolago samo manjše kose, potem Je potreben v sredini šiv. Tudi jopice te pleten'ne more mati iz obnošenega spodnjega perila sama prikrojiti. Ce Imaš bele dolge ali kratke nogavice, jih razparaš ln s to nitko skvač-kaš jopice.
Za vrhnje volnene Jopice Je treba pregledati Vao našo zalogo: Tu imaš nočno Jopico, k' je Stikoll ne oblečeš; dalje ruto, ki Ima nekaj lukenj od moljev. Oni volneni pulover je premajhen, ta telovnik ni več moderen. Sličnih reči Je v sleherni družini nekaj. Spet je treba vse to razparat' in oprati, ali pa le oprat1 ln razrezati. — Tudi za plenice uporabimo obnošeno perilo. Jako primerni ■o gladki, tanki zastori, stare srajce, rjuhe, prt'., brtsalke.
Tudi hlačke skvačkaS iz starih pletenin, prav tako st priskrbiš blago za v košaro ali voziček in sa blazine, ftele potem, ko že res nimaš doma n'česar več uporabnega vzameS Izkaznico m ■topiš v prodajalno.
Za kuhinjo
Ohrovt s kromirjem ln fižolom. Sestavine: velika ohrovtova glava, en debel kromp'r, osmlnka litra fižola nekoliko žlic olja aH masti, žlica moke, drobno zrezan peterš'j, čebula, česen ln poper. Posebej kuhaj zrezam ohrovt, na kocke zre-*ani krompir m fižol. V vročo mast vsuj moko. Ko prav malo zarumenl, dodaj peteršllj, strok česna, kočček čebule, odcejenl ohrovt, krompir s krompirjevko vred, odcejenl fižol, poper in sol ter kuhaj vse skupaj Se dobre četrt ure.
Postna riževa Juha. Sestavine: koreničje (1 koren, 1 peterSilj ln % zelene), 2 zrni celega popra, 10 dkg riža; prežganje; po 2 dkg masla in moke ln 1 vode, sol Kot rezance pripravljeno koreničje kuhamo s celim poprom v slani vodi. Ko Je akoraj mehko, dodamo še riž in kuhamo naprej, dokler ni vse mehko. Kuhano vsipljemo v pre-iganje, dol'jemo Se vode (ali juhe) in IzboljSamo • pridatkom dušenih gob.
Gallški rezanci. Tenko zvaljano testo zrežl na kratke rezance, skuhaj jih v slani vodi, odcedl !n
prilij z mrzlo vodo; nato jih stresi v ponev z razbeljenim maslom in jih dobro pretresi. Ce moreš, Se tole: na eno Jajce v testu primešaj rezancem dve žlic! kisle smetane in tri žlice zdrobljenega sirčka, zmešaj dobro ln potresi Se s sirčkom. Povrhu potreseS 6e lahko z ocvirki.
Drobni nasveti
Kako očistiš čopiče. Čopiče, ki jih rabiš za oljnate barve, osnaži takoj s terpentinov'm oljem ali lugom. Ce se ti Je pa le pripetilo, da se je barva v čopiču strdila, je treba pač več truda ln časa ,da se čopič zopet očisti. Tak čop:č vtakni v močno raztop'no sode, kateri prilij malo petroleja. Od časa do časa pregneti čopič. Toda treba je čakati nekoliko dni, da se barva popolnoma raztopi.
Za ribanje belih kuhinjskih miz in st v se
poslužuj sledeče zmesi: 25 dkg mila 25 dkg belega peska, 1 dkg apna. Iz tega namešaj gost sok, namažl nekoliko na mizo, zrlbaj temelj to z ne pretrdo krtačo les in poplakni skrbno s čisto, mlačno vodo.
Neprijetno kajenje petrolejk preprečiš, ako pomočiš stenj v močan kis In pustiš, da se ga oar pije. Toda preden rablS stenj, se motu popolnoma posušti.
Preizkušnja vlažnih zidov. Da preskusiš zid ta
stene glede vlažnosti, položi na z'd zelo tanko plast ledellne (želatlne). Ako niso stane popolnoma suhe, se bo ledel na kmalu skrivila
Svetla parketna tla dobiš, ako suha obriSe* prahu, zbrišeš s krpo, namočeno v bencin, in na-mažeš z loščilom iz «/g kg cerezina m nekaj nad kg terpent na. S tem namažeš tla ln čez dv« url zdrgneš s krtačo.
Madeže od stearlna najh'treje odpravimo iz blaga in preprog, če položimo čeznjo pivnik in j"ih prelikamo z vročim likalnikom. Nastale robov« odpravimo s kolonjsko vodo.
Kakao se ne sprime v kepe, če ga pomešamo m sladkorno sipo, preden ga vsujemo v mleko.
Lesk odpravimo iz suknj'čev, če Jih dobro z drgnemo skrpo, ki smo jo pomočili v kis ali pa v salmiak.
in nato Fort Outpost. Upa, da bo pri nas nadel mnogo konj. Toda on nikoli ne napade ob polni luni in ta bo v noči od ponedeljka na torek. Zato je torej trideset milj od tod postavil taborišče, kjer pričakuje prihod svojega spremstva, starcev, otrok in žena, ki niso za orožje. Ko bo začel mesec pojemati, bo napadel. Dotlej se bojevnikom dobro godi. Z obilnim pečenim mesom in ognjeno vodico praznujejo dixonvillesko zmago.«
Geoffrey je medtem pokadil pipo tobaka, premolknil je, da jo je nanovo prižgal.
»Dovolite mi vprašanje, gospod Montpelier,« sem rekel. »Nemara Vam je Pojemajoči mesec vse te reči kar sam pripovedoval ? Ali kako »te mogli drugače...?«
»Kako sem vse to izvohal, bi radi vprašali? Nu, spet sem enkrat Imel čudovito srečo. Tik taborišča je gozdič e potočkom. V zavetju dreves sem se priplazil in mirno opazoval početje rdečekožcev. Le redki prebivajo v šotorih, drugi taborijo na prostem. Predvsem sem skušal dognati, koliko je bojevnikov. Naštel sem jih kakih dvesto. V petek popoldne je naenkrat nastalo v taborišču veliko razburjenje. S'lno vpitje in rjovenje se je razlegalo; nato so se nekateri od njih, ki so vodili s seboj zvezanega moža, odpravili na prostor izven taborišča. Tam so zabili štiri močne kole v zemljo in so k nj'm privezali moža, vsako roko in, vsako nogo h kolu, tako da je z navzdol visečo glavo lebdel kak meter nad zemljo. Nato so pod nj!m zažgali ogenj, plesali in poskakovali so kakor nori okrog njega, rju'i in dvgaJi eulice v zrak. Bal sem se, da ostanejo tam, dokler ne bo žrtev zgorela. Toda ko se je stemnilo, so se odstranili, ker se je v taborišču pričela velika požrtija. Cim je divja drhal izginila, sem siromaka rešil trpljenja ln ga odvlekel s seboj v gozdič. Strašno ga je bilo pogledati. Toda, ko sem ga okrepil z rumom, je lahko izpregovoril. In to je tisto, kar sem želel. Bil je eden izmed BUTkovih ljudi iz Dixon-Villea, ubegril je pokol ju,, ki ga je Pojemajoči mesec izvršil med njimi. Govori! je nekoliko angleščine, da sem ga prav dobro razumel. Iz njegovega jecljanja sem razbral, da ga je skušala neka žena iz sovražnega rodu skriti. Pa so pa iztaknili. 2ena se je morala za svoje dejanje pokoriti skoraj že na hujši npčin kaikor on.« t »In kaj se je nato zgodilo? — Govorite, Montpelier!«
»Ko sem od Indijanca izvedel vse, kar sem vam zdajle povedal, sem sklenil, da ga rešim trpljenja. Rad bi ga fcil otel. toda to ni bilo mogoče, kajti s seboj ga nisem mogel vzeli. Njegove opekline so bile grozne. Če bi ga bil pustil ležati, bi umrl za ranami ali pa za lakoto. In tako sem ga usmrtil naglo in usmiljeno z udarcem po glavL Ko se je docela stemnilo, sem položil truplo na žerjavico. Sodim, ali vsaj upam, da njegovih ostankov niso preveč natančno preiskovali.«
Občutek groze me je prešinjal, ko sem razmišljal o neusmiljeni grozoti, s katero mučijo rdečekcžci svoje žrtve. Nato pa je mrki srd naenkrait pregnal bojazen. Kaj naj poglavar počne s to deželo, če bi jo res osvojil ? Pod njegovo oblastjo puščava ne bi nikoli cvetela, medtem ko bi pod našim plusrom rodila za nas in za bodoča poko-lenja...
Toda Geoffrey je prekinil moje razmišjanje. Skočil je pakoncu in rekel vneto: »Cujte moj predlog, 011enshaw! Pojemajoči mesec namerava napasti, toda ne računa s tem, da kdo lahko njega samega napade. Jutrišnjo noč bo polna una. Zaradi tega poglavar gotovo ne bo ničesar pokrenil, kajti noč polne lune je po njegovem nesrečna. In bo res nesrečna zanj! Po jezdil bomo tja. 011enshaw, in napadli njegovo taborišče sredi noči. Dovolj svetlo bo, da bomo lahko merili, in sovražniki bodo vsi zaspani ali pijani. Kaj pravite?«
Iz Geoffrevevih sinjih oči je sijalo navdušenje za tak načrt Vsa trudnost ga je minila.
»MenUe. da bo to naipravilnejše ?« sem vprašal s preudarkom.
»Najpravilnejše? To je edino možno, ljubi prijatelj! Ali pa nemara mislite, da bo bo\ie, ako počakamo, dokler ne bomo tičali v mišnici, dokler ne bodo drevili proti nam od vseh strani rjoveči rdeče« kožci. žejni naše krvi! Preminite vendar spmi, 011enshaw!«
Nabasal je pino, si posrladl! lase s čela in je nadaljeval nekoliko t;še in preudarneje: »Seveda, devetnajst mož... to je prek'eto malo. čudno, da je nevarnost vselej takrat največja, kadar mislimo, da je že minila. Pred petdesetimi ali šestdeset'mi leti so bili ljudje, ki so nriiadraH na ta kos zemlje, že pripravljeni, da se bodo borili S Indijanci. Takrat ne bi b'l noben nametmk s komai devetnajstimi za borbo sposobnimi možmi ustanovil naselbine v tako odročni pokrajini. Danes, ko se predajamo goHufivi varnosti, ie nevarnost dosti večja kakor takrat, ko so za vsakim grmom slutili Indijanca. Toda
Marijan:
^Doživetje
Domov je šel. Ravnokar je bil pri secirnih vajah v bolnišnici. Vse, kar je danes novega slišal ln v'del, vse je še enkrat preletel v mislih. Tako zaverovan v svoj svet se Marko ni menil ne za levo ne za desno.
»Kam pa tako zamišljeno?«
»O, oprostite!»
Bil je njegov profesor slovenščine iz gimnazijskih let. Vedno sta si bila dobra prijatelja. Z njim se je Marko vedno najboije razumel, z nj'm se je lahko pogovoril, kakor se pogovori človek s človekom, ne pa na tak način, kakor je v navadi med profesorji in študenti: on tam zgoraj — ti — rev še daleč spodaj.
Vse mu je zaupal; svoje težave in bridkosti. Jn ta mali prijazni možiček, s precej lepo rejeno bradavico na sredi 1 ca. z katere je poganjal cel Sop ko oglje črnih korin, ta možiček je dobro razumel mladega študenta in mu vedno prav svetoval. Pričel ga je seznanjati z domačo in tujo literaturo, podrobneje ga je poučeval — in ne brez uspeha. 2e v sedmi mu je Marko- prinesel prvi zvežček novel 'n kratk h sp;sov, o katerih je profesor trdil, da niso čisto brez soli. Tudi v osmi se je tak dogodek večkrat ponovil in profesor — študenti so mu rekli Gadek — je bil kar ponosen na svojega gojenca. Potem je prišla matura In po nlej sta se malokdaj v dela.
»Kaj pa, al' še kaj pišeš?« ga je takoj pobaral Gadek.
»Bolj malo. Uredniki se branijo z vsemi štirimi originala in med tem ko bi moledoval in prosjačil okoli njih, b' si strgal že najmanj za toliko podplatov, kolikor cvenka bi ml spis navrgel. Sem in tja še vseeno kaj zabeležim, bo pa pozneje prav prišlo.
Gadek si je kar oddahnil. Torej se le ni zgubil, le a' bila zaman njegova vzgoja. Sedaj b' pa rad dobil te spise v pregled ne iz gole profesorske strasti, da bi iskal napeke, ali obračal besedni red, ampak za slog tn vsebino mu je šlo.
»še ta mesec bo nagradno tekmovanje za najboljši spis nafiih najmlajš h. Moraš se ga udeležit'! Kar prinesi mi kaj. Čakaj, kar jutrj, v šolo, med glavnim odmorom,« — in že je odjadral. Morda zato, da mu Marko ne bi ugovarjal, mogoče se je spomnil na zvezke, kl so ga čakali še nepopravljeni na pisalni mizi, ali pa se mu je prikazal pred očmi obraz boljše polov'ce. ki je bil vedno kisel kakor nezrela limona in naguban kakor pajkova mreža — posebno, kadar Gadek Bi prišel točno h kosilu.
Nekaj dni nato je šel študent po tisti poti, ki jo Je premeril vsak dan vsaj enkrat 'n to celih »sem let, kar je hod'l v gimnazijo, v višji tudi dvakrat: Šel je proti šoli
S čudnimi občutki je stopil v veliko svetlo vežo, po kateri se je podil kol prvošoiec in se iuoai po paricetu, za kar je dooil pi vi u«^, Kateremu je sledila še revolucija doma. In to je tisto okno, na katerem je s črniln.kom razbil steklo pri splošnem pretepu. Tam pri onih vratih je zlom>l kljuko in v onem stran šču je pokadil I »pipico miru« po krepko zasluženi »fajfi«. Ah, kako je lepo v gimnaziji! Danes je že dokaj let od vseh teh pripetljajev, danes je Marko že študent medicine, ki gre h Gadku, da mu odkrito pove sodbo o njegov'h delih. B.i je pripravljen na vse.
Ali bo »sicer« dobro, vendar da za tekmovanje ne pride v poštev? Cel6 to se lahko primeri, da mu b^ profesor prijateljsko svetoval, naj se nikar več ne sprehaja s peresom po papirju; za vsak primer je bil pripravljen še na to, da ga bo Gadek nahruHl, česar je bil že navajen od drugih, ki so brali njegove rokopise.
»Le dol se vsedi, kaj boš stal,« mu je zabrundal Gadek veselo in z globokim basom. Marko se je pogreznil v mehak naslanjač in mirno čakal, kdaj se bo vsulo; čakal je kdaj ga bo Gadek — pičil.
»Sicer je stvarca Se kar dobra,---«
že spet tlst' preklemanl »sicer«, da je Marku kar kri š nlla v glavo.
»— — — da celo tako dofc»a, da ti lahko ča-stitam. Upam, da se boš postavil, le« — tu je Gadek omolknll, malo poemekal m pristavil: — » le tisti razdor med zaljubljencema boš moral še malo popraviti. Op sal ga boš bolj doživeto. Si me razumel ? Dož veto, ti pravim. Nekam puhlo je na t:stem mestu in sicer prav tam, kjer bi moralo biti največ ognja. Nu, da. pa to boš že znal popraviti, saj menda veš. kako se v takih primerih dogaja Saj si bil že kdaj zaljubljen, ali ne?« Gadku so oči hudomušno zas jale
»Ta je pa dobra, navsezadnje bo to hotel, naj mu naštejem svoje bežne ljubezni, začenši s petošolsko, ali pa še prej. Potem pa si bo eno Izbral in to mu naj opišem.
šolski - zvonec, ki je v zadnjem trenutku že tolikokrat rešil Marka, mu ie pri?k-č'l tudi tokrat na pomoč, ko se je renčeče oglasi z bl'žnje.fira hodnika. Gadka Je kar odneslo s stola ln že se je odpravljal k pouku.
»Sedaj pa na delo! Doživeto, ti pravim. Koncu tedna se pa oglasi.«
♦
Marko je hodil po mestu kakor polit kuža. Ni ln ni mogel najti rešitve, da b' ustregel Gadkovl želji. Tovariši so opazili njegovo zamišljenost pri delu ln nekateri so menili, da se je znova zaliub'1. Drugi pa, kl so poznali njegovo deklico, niso temu verjeli, ker je bila lepa ko angel. Ime ji je bilo Alenka. Vsi so mu jo zavidali, kako tudi ne. saj je bila res — nebeška! Srednje velika, s postavi-co, ki je kazala vso očarujočo dekrško lepoto, z zasanjanimi očmi, kl so včasih povedale \»J kakor pet romanov, tn s čudovito obl kovan'mi j ustnicami. — taka je bila Alenka. Nič čudnega.
da je bil zatreskan vanjo. Ko je spoznal njo, Js Seie vedel, kaj se pravi Diti srečen.
Teden se je nagiuai h kraju. Marko pa še vedno n". opsal razdora bolj »doživeto«. Postajal je še bolj nasajen in jezen na ves svet, najbolj pa nase. Da je bila mera njegove Jeze Se polnejša, je srečal včeraj Gadka, ki je že čakal na prispevek^ Povedal je profesorju, da ne gre in ne gre 'n ds naj kar odda spis v prvotni obliki.
»Le čakaj, če ne moreš, ti Jo bom pa zagodel tako, da boš mogel. Boš videl, da me niste zaman krstili za Gadka. Tudi pičiti znam, je brundal sam vase profesor, ko se je vračal precej pozno ponoči domov.
*
Jutri ga pričakuje Gadek. Vse popoldne se j« Marko trudil, da bi ustregel profesorjevi želji, a vse zaman. Vrag naj vzame vse skupaj, je naposled zaključil prem.šljevanje in se odpravil V mesto, kjer je bil domenjen z Alenko.
Vso pot se mu je zdela precej zamišljena, kar ga pa nI preveč motilo, saj tudi sam ni bil ravno najbolj rožnate volje. Ves čas sta hod'la skoraj molče. 2e se je hotel na koncu poti »slovesno« posloviti od nje, toda tedaj Je opazil na njej nenadno spremembo. Dobro jo je poznal ln vede) je, d» se bori sama s seboj. Ko pa je že prešel k »slovesnemu« poelavljanju, ga je kratko in malo od-b la, mu lepo na kratko povedala, aa je med njima vse končano ,da ga ne mara več videti in ji naj zato ne hodi več pred oči
V osuplosti je plan'l za njo, a zaprla mu je vrata pred nosom, tako da je komaj rešil prste, ki so bili v nevarnosti, da mu jih pripre.
To je bila hladna prha!
šele v tem trenutku se je prav zavedel, kaj mu je b la ln kaj je izgubil z njo Kolika ljubezen ga je vezala do nje in še mnogo drugih reč! mu Je postalo jasnih!
Kako je prišel domov, ne bi vedel nikomur povedati. Sam vase je brundal ln počasi kolovratil, ne meneč se za okolico. Na vogalu je zabel ob starejšo damo; niti pogledal Je ni, kaj še, da se ji bi oprost'1.
»Nesramnost,« je zaropotala užaljeno svoji ao-Bedi, tako mlad in že pijan. Poglej, kako ltje, on pa ti gre z zaprtim dežnikom!«
Na križišču bi ga bil povozil tramvaj, da ga ni nekdo še pravočasno potegnil za rokav.
Dan'lo se je že, ko se je oblečen prebud'1 na postelji. Luč na pisalni mizi je še vedno gorela Pribl žal se jI je. V seju svetilke je videl nekaj popisanih listov. Vse svoje gorje jc ovekovečil na teh revnih t st'h.
Zopet je zaspal — z listi v rokah.
*
Popoldne se je oglasil pri Gadku. Ta si Je kar roke mel, ko je vse to bral, in je požiral vrstico
za vrstico.
Potrepljal ga Je po rami: »Res pravi umetnik si! Vld'š, kaj zmoreš, če hočeš. To si pa res napisal doživeto, čeprav si ml še pred kratkim pra-
to spoznanje nam kaj več ne pomaga___Tam zunaj lahko sami
za počnemo borbo. Složno lahko napademo in sovražnika pregazimo. Lejte, 011enshaw, v Dbconvdleu smo bili poraženi. To se tu ne sme ponoviti. Nu, kaj pravite? Ali greva k starešinam, da jim razloživa tak načrt ?«
»Sodim, da jih bova pustila najprej v miru. da končajo nedeljsko pojedino,« sem rekel. »Sicer pa ste gotovo tudi vi lačni, Montpelier.«
»Zdaj, ko ste me tega opomnili, bo morda res tako,« se je smejal in segel po svojih škornjih
Pri kosilu sem z Mikejem in Andyjem razpravljal o Geoffreyevem načrtu. Andy ga je sprejel tako mirno in udržano, kakor vse drugo v življenju. Ako napademo, bo napadel z nami; ako ostanemo doma, ostane tudi on. čemu zapravljati besede, ko je dobro kosilo na mizi! Mike pa je samo mrmral: »Že ko sem prvikrat čul o tei deželi, so jni rekli: .Imenitna pokrajina, toda tam kar mrgoli Indijancev; v teku naslednjih petdesetih let ljudje tam ne bodo varni! Če bi si bil to zap sal za ušesa, bi mi ne bilo treba na stara leta igrati junaika.«
»Nu, se boste vsaj zopet enkrat lahko temeljito urili v šivanju,« sem se šalil, čeprav mi v resnici ni bilo veselo pri duši.
Ko je bilo predstojništvo zbrano, je Geoffrey razložil možem svoj načrt prav tako kakor prej meni. Prva dva sta izrekla svoje pripombe Pikle in Grane in sicer sta zastopala nenavadno stališče, da načelno nikogar na svetu ne marata napasti. Kadar sta ogrožena, udarita v lastno obrambo, toda napadalca nočeta biti.
»Saj to tudi nista!« je Geofrey roteče vil roke. »Indijanci so vendar že napadli Dixonville in bo trajalo le še nekaj dni, ko pridejo tudi nad Z'on.«
»Ako poznaš sveto pismo, moraš vedeti, da je bil Kajn prvi napadalec. ko je ubil brata Abla, in Kain ie ravnal zoper božje zapovedi,« Je resno razložil Crane. »Da je bil Dixonville napaden, da si izgubi hišo in prijatelje, to obžalujemo od vsega srca. Toda to nam še ne daje pravice, da bi prvi nastopili proti sovražniku.«
Domislil sem se, kako je pobledel Crane, ko je čul o kugi v Fortu Outpostu, in vendar je bil na naši strani, ko je bilo treba bolnikom pomagati. Ta mož ni strahopeten. Ima načela, ki so morda nelogična in nevarna, ki pa vkljub temu zaslužijo vse spoštovanje.
Geoffrey je menda sprevidel, da obeh kvekerjev ni mogoče spreobrniti Zato je mirno vprašal: »Kaj pa vajini sinovi?«
»Ti so polnoletni in lahko sami odločajo,« je prav tako mirno odvrnil Pikle.
Zdaj je izpregovoril gospod Thomas; maziljeno je govoril: »Nekdo pač mora ostati pri ženah in otrokih, da jim bo pri roki z nasvetom in dejanjem. Tu je moje mesto! Tudi jaz sem miroljuben mož in nikak bojevnik.« Videti je bilo, da iz strahu jeclji, in čeprav tudi meni ni bilo zaradi bližnjih dogodkov posebno prijetno pri duši, mi je bil gospod Thomas vendarle zaničevanja vreden.
»Dobro, gospodje, pa čakajte kakor dolgo hočete, toda brez mene in mojih,« je trpko in ostro rekel Geoffrey. »Nikakor me ne veseli, da bi me rdečekožci še enkrat zasačili. Zdaj, ko polegajo leni, nič hudega sluteči, pijani v svojem taborišču, jih lahko pokončamo, nakar bomo mirno spali, če pa hočete še nadaljnji teden trepetati in obu-pavati, da se boste dali potem pobiti, vas pri tem nikakor nočem mot:ti.«
Zdajci se je dvignil Eli, ki je doslej molčal. Pač prvič v življenju se ie glasno obrnil proti gosoodu Thomasu. »Ne morem se spomniti, da bi bil kdajkoli bral v svetem pismu, da b! bil Gospod vojnih trum prepovedal svoj;m bojevnikom napasti pogane. In kar je veljalo takrat, bo veliavno pač tudi še danes. Jaz sem z vami, gospod Montpelier. Tudi Filip je z vami. Mike tudi. Vi ste doslej molčali, Lomax. Na kateri strani ste pa vi?«
»Ali morate šele vprašati?« je odvrnil Oliver Lomax s svojim hladnim nasmeškom. »Nikakor nisem pozabil Harryja Wrighta in tudi ne svojega pridnega psa Adama. Jaz grem z vami!«
»Tedaj bomo sklicali vse moške in se pripravili na pot.« je predlagal Geoffrey. »Pam prevzamem nalogo, da krenem proti prelazu.« Razumel sem pač, da hoče pozvati mtode kvekerje, naj gredo z nami, preden so mogli vedeti, da to nemara nasprotuje načelom njihove vere.
Ostanek tega lenega pomladnega ponoldne je minil večii del V tem. da smo se potikali po vsej naselbini in klicali vse moške k orožiu. Našli smo Marka Pikleia. ki se ie snr*h«rial s Ci'o OamHo-d^ievo čez gričke. Boie^e so niegovi prsti iskali r^Ve Hubke devoike. Malo pozneje smo srečali Edvarda, čigar prizadevanje okrog MarjJ
vil ln mi na vse pretege zatrjeval, da ne moreš,« se je poredno režal Gadek. V odgovor mu Je bil žalosten smehljaj, ki je povedal vse.
»Kaj se pa držiš kakoi kisla Jera? Vesel bodi! Sicer pa, da ti ne pozabim povedati. Čudovito deklico imaš. Tvoja Alenka je ree zlatega denarja vredna. Rečem ti, dobro, oh, kaj dobro, odlično je opravila uslugo, ki sem ji jo dal. Nu, pa nI treba da buljlS vame, kakor bi me prvič videl.«
»Torej, — torej, le ni vsa--—«
»Kaj nI vse! Tisto včeraj zvečer se je zgodilo po mojem naročilu. Zdaj pa le pojdi, pričakuje te na običajnem mestu. Da ne zamudiš!«
Marko je planil h Gadku, ga krepko objel ln poljubil na veliko rjavo bradavico sredi lica. In že Je zginil kakor kafra.
In tekmovanje? Dobil je prvo nagrado.
Stev. 8 ' mi
MisH
Denar je žlahtna kovina, ako pride v prava roke.
Duh Išče vedno popolne resnice, srce Išče vedno popolne ljubezni.
Marsikdo Je vljuden do nesramnosti.
Najhujši Je tisti vrag, Id Ima angelski ob ras,
Ljubezen Je košček sladkorja v grenki čašl življenja.
Marsikateri zakon Je boj žene za obstoj mož*.
Laž je hotela biti salonska. Oblekla Je lepo obleko ln se Imenovala — laskavost.
lijonov mark v obliki podpor za bolnike z zaprašenimi pljuči in njihove družine. Poleg tega pa so uvedli v obratih obsežne varnostne ukrepe, ki so se izpopolnili v zadnjih letih. Znanstveniki so sistematsko raziskovali tudi vrste prahu, ki jih prej niso upoštevali. Tako so ugotovili, da je skrajno nevaren tudi prah iz Tomažev^ žlindre, ki jo pridobivajo, kakor znano, kot odpadek pri izdelovanju jekla in ki sestoji iz foa-forno kislega apna s primesjo železa, mangana, kremenčeve kisline itd. Število smrtnih primerov v obratih, kjer meljejo Tomaževo moko, ja 20 do 30krat večje nego v rudnikih. Tudi prah rjavega manganovca ima podoben učinek. Med 200 primeri smrti v kakšnem rudniku rjavega železovca jih odpade 115 na posledice upadlih pljuč. Takšna dejstva so imela za posledico, da so začeli v civiliziranih državah smatrati obolenja zaradi zaprašenih pljuč za obratne nesreča in so podvržena podporam kakor druge nesreče.
Kar se pa tiče zaščitnih ukrepov, spada med glavne ta da se n. pr. v Nemčiji v prašnih obratih smejo zaposliti le osebe z zdravimi pljuči. Posebne pripravo vsesavajo nadalje prah že na kraju njegovega nastanka, ga vežejo z brizganjem vode in mu tako onemogočajo razširjeva-nje po obratu. Stroji, ki pri delu še posebno radi razvijajo prah, se po možnosti popolnoma prekrijejo, a kjer se ti ukrepi ne dado uporabiti, so delavci dolžni nositi med delom posebne maske na obrazih. Maske so poznali ljudje sicer že davno prej, a jih niso uporabljali pri delu, ker so bile pretežke, ovirale so dihanje in so prožile končno le nepopolno zaščito. Nova, tako imenovana Kollixova maska, ki so jo uvedli v Nemčiji, pa tehta le 170 g in ščiti človeka dovršeno proti vsem škodljivim vplivom prahu in kovinskih dimov, dihanja pa ne otežuje.
Pripomočki zoper prah v delavnicah se bodo še izpopolnili, vendar pa razpolagamo že danes s takšnimi, da bi obolenia zavoljo prahu ne smela več spadati med obolenja, ki delavstvo pri izvrševanju vsakodnevne dolžnosti nalbolj ogražajo.
Papir proti mrzlim nogam
Vprašanje kurjave, kakor vemo. ne zavisi eamo od peči ali drugih kurilnih naprav. So prostori, ki se dado z malo kuriva ogreti brez težave, in drugi prostori, za katere ne pomaga noben trud in ki ostanejo mrzli, pa naj porabimo v njih še toliko kuriva V takšnih primerih je treba najprvo ugotoviti vzroke. Takšen vzrok je lahko n pr. v tem, da je pod 9obo mrzla hišna veža, ali pa da je soba prosto pod streho, ali pa da se okna in vrata ne zapirajo tesno in uhaja hladni zrak v prostor. V vseh teh primerih se moramo lotiti temeljnega zla, kolikor je pač mogoče. S sobo pod streho ali s sobo, ki jo omejujejo neposredno prosti hišni zidovi, sicer ne moremo dosti napraviti, pač pa nam Je morebiti mogoče, da je za zimski čas ne uporabimo kot bivalnico. Pogostoma je bolje, da prenesemo in preložimo vse pohištvo in si toplo uredimo v drugem prostoru, nego da bi vso zimo zmrzo-vafi.
Ce ima stanovanje mrzla tla. je to gotovo tudi neprijetno, kajti v tem primeru nam večinoma ne pomagajo niti še tako tople copate.
Toda pomagamo si lahko s »preprogo«, ki je ni težko pripraviti in ki se je izvrstno obnesla p-otj mrazu: s preprogo iz časopisnega papirja. Na prostor, kjer po navadi sedimo, položimo pod
preprogo debelo plast večjega časopisnega papirja in takoj bomo čutili, da nam mraz ne prehaja več iz tal v noge ali vsaj ne več v takšni meri kakor prej. Na isti način se da časopisni papir predelati v izvrstno vznožno blazino, kakršne se dobro obnesejo tudi v hladnih zakloniščih. Kup starih časopisov všijemo v vrečo iz poljubnega blaga, da bo stvar videti lepša. Ce postavimo noge na to blazino, nam mraz s tal tudi ne more do živega
Taki mali ukrepi se obnesejo posebno dobro v najhladnejši zimski dobi, drugi pa so važni že tedaj, ko zadelamo okna in vrata. Mraz, ki vdira v sobo skozi reže pri oknih in vratih, je najčešči vzrok, da se kak prostor ne more prav ogreti in da nas zebe v noge, pa čeprav nam je gornje telo nemara toplo. Pri oknih, ki se slabo zapirajo, lahko na zavesah opazujemo, kako jih prepih napihuje. Takšno okno zadelamo najbolj z ozkimi kosi klobučevine, ki jih prilepimo na okenski ovir Ce klobučevine ni na razpolago, nam pomaga spet časopisni papir. Zadelamo ga med okvire aH pa ga zatlačimo v podobi debele klobase med dvojna okna. Tudi »okenski plašči«, ki jih Izdelamo morebiti iz starih zaves ln podobnega, so zelo primerni ter nam pomagajo štediti s kurivom.
Bm*ba proti prahu v delavnicah
Medtem ko je navadni poulični prah sicer skrajno neprijetna, toda zdravju manj škodljiva stvar, je prah v delavnicah in obratih vzrok pogostih, tudi življenju nevarnih obolenj. V vseh industrializiranih državah poznajo tako imenovana »zaprašena pljuča« kot eno najnevarnejših bolezni. Prah je bil že od pamtiveka spremljevalec mnogih vrst dela. toda v prejšnjih ča^ih se ga niso znali ubraniti in so ga smatrali za nekaj, kar je treba prenašati kot nepremagljivo usodo Prašna Dljuča. pljučnica, naduha in podobne bolezni so bile nekaj, kar je bilo skoraj 6amo ob sebi umevno. S 45. letom in še prej so delavci padali kot neozdravljive žrtve svojega dela.
Te nevarnosti so bile znane že v davnih časih. Plinij govori na primer o tem. kako škodljiv je prah ob pridobivanju cinobra in žvepla in kot
zaščitni pripomoček nasvetuje ljudem pri teh delih, naj si na obraz privezujejo ribje mehurje. Tudi Hipokrat in Paracelzus opisujeta muke takšnih delavcev.
Naša doba je prinesla še trše vrste jekla, nego so jih poznali nekoč, močnejše stroje z večjim številom obratov in hitrejšim delovanjem. Povečala je delovne uspehe, a pri tem Je povečala tudi prašnost. Strašne bolezni, ki se začenjajo z vnetjem pljučnih vršičkov in naduho ter končujejo lahko z zaprašenimi pljuči, upadlimi pljuči, pljučnim rakom in smrtjo, bi zahtevale še vse večje število žrtev, če bi jih ne skušali zajeziti z vsemi mogočimi zaščitnimi ukrepi. Toda šele v novejšem času so našli zanesljive pripomočke zoper nevarnost vsakovrstnega prahu v obratih.
V Nemčiji so I. 1920. Izplačali že preko 60 mi-
Piklejeve je očitno bilo bolj uspešno. Ropotajoča kolesa voza so nam oznanjala, da pelje Ralf iz mlina. Hano, sveženj obleke in vse njeno štirinožno premoženje je imel s seboj.
Splošno smo sodili, da bodo žene in otroci skupno v občinski hiši bolj na varnem kakor po samotnih hišah. Toda, ko smo jim pomagali spravljati tja njihovo premoženje, sem brž sprevidel, kako nepotrebna je prav za prav ta selitev. Napadli bomo nadmočnega sovražnika. Če se nam ne posreči zmaga, bo tudi ta ubožna trdnjava kmalu razdejana. Pomoči ne moremo pričakovati od nikoder. Naši najbližji sosedje, prebivalci Forta Outposta, so daleč, daleč in najbrž ne bodo nikoli zvedeli, kakšna je bila naša usoda, tudi če bodo morali sami biti deležni njene trpkosti.
O teh svojih malo razveseljivih opombah nisem utegnil kaj dlje razmišljati, ker sem poleg sodelovanja pri splošnih nalogah moral rešiti še nekatere osebne zadeve. Nameraval sem napisati pismo Lindi za primer, da bi zionski možje dobili bitko in rešili naselbino, jaz pa bi padel. Gnalo me je, da ta trenutek dam prosto pot vsem čustvom, ki sem jih za ljubljeno ženo že toliko časa občutil in jih bom občutil do svoje smrtne ure. Zvečer sem napisal osnutek pisma, ki sem ga pa -takoj spet raztrgal. Ko ga bo Linda brala, bom že mrtev in zazdelo se mi je naenkrat nesmiselno, da bi me preživela moja skrivnost. Ako pa ostanem živ, ako Zion ubegne pogubi, ako me čudežno naključje združi z Lindo, tedaj — da, tedaj ji bom vse to lahko sam zaupal. V nasprotnem primeru pa naj moja ljubezen mirno umre z menoj. In tako sem torej napisal docela drugačno pismo:
»Ljuba Linda! Ako padem, bi želel, da dobite vi mojo hišo in vse, kar Je moja last. Naj pripada samo vam. Morda bi radi stanovali v tej hiši. Prosim, bodite dobri z Andyjem, in ako hoče, mu dovolite, naj nadalje dela za vas. Mike ima svoj poklic, ki mu vedno zagotavlja prijatelje in obstanek. Toda, če bo moja kobila Bluey odnesla življenje, želim, da jo dobi Mike. Bilo bi ml tudi zelo všeč, ako bi Judita ostala tu, ker potrebuje dom. Ako pa se omoži, ji, prosim, dajte kakšno kravo ali par telet ali mojo najboljšo posteljo, da ne bo Sla praznih rok od hiSe. Ce prav pomislim — tisto posteljo Ji dajte na vsak način, in Se kaj zraven. Upam, da boste dolgo živeli ln da boate zelo srečni.«
Menda še nikoli nisem bral kakega bolj okornega in nespretnega pisma, toda je pač tako, če je komu vse tisto, kar bi rad napisal, prepovedano. In ker sem sprevidel, da vendar le ne bi bil zmožen napisati kakšno boljše pismo, sem se podpisal »vaš vdani prijatelj Filip Ollenshavv« in sem zgrnil list.
Potem sem obiskal Dixona, ki je kljub vsemu nasprotovanju moral ostati v naselbini, še vedno ni smel zapustiti hiše, rana v njegovih prsih še ni bila zaceljena. Prevzel je pismo, in ko sem mu razložil vsebino in naslov, je ganjen rekel: »Prav gotovo bom poskrbel, da pride v prave roke. Upam vendar, da boste pismo sami terjali od mene nazaj.«
Ko sem to opravil, sem šel v svojo sobo in odprl skrinjo, kjer sem hranil smodnik in svinec. V roke sta mi prišli dve pištoli, ki sta pripadali Nathanielu. Vzel sem ju iz skrinje, ju preizkusil in nabasal. Potem sem odložil pražnjo obleko in oblekel staro, zakrpano oblačilo, kakršno sem nosil pri delu. Dobro volneno blago je bilo tu, daleč od sveta, dragoceno in ga je bilo težko dobiti. Ako ostanem živ, bom mašno obleko še potreboval. Skrbno sem jo obesil v omaro.
Ob takih opravkih je minila noč in po malem se je svitalo. Sklenili smo bili, da se zberemo ob sončnem vzhodu in odrinemo na pot. Že se je okno svetlosivo odražalo od temne stene. Se enkrat sem se obrnil po spalnici. Tam v kotu je stala moja dobra postelja z grobo belo posteljnino, ki jo je Judita ob vsakratnem pranju tako skrbno belila. V mislih sem še nekrat preživel užitek, ki sem ga občutil, kadar sem zvečer položil lice na hladni vzgalvnik in zaslutil bližnji spanec. Moja žjvljenje ni potekalo posebno razburljivo, uspešno ali koristno, toda bilo je polno majhnih, skromnih radosti. K tem sem prišteval spanec. Kako čudna misel, da sem šel sinoči morda poslednjič spat ..
Stopil sem v kuhinjo. Judita je pripravila vročo kavo, spekla ja bila tanke, z medom pomazane kolaoke. Geoffrey, Andy, Mike in Ralf so sedeli za okroglo mizo, jedli so, pili in se smejali pri tem, bržčas zavaljo kakega Geoffreyevega dovtipa. Spet enkrat se je v meni vzdramilo staro čustvo, da sem manj vreden, kakor drugi moški, in tokrat ni bila kriva moja kratka noga. Vsi tu zbrani moški — sivolasi Mike, krivonogi Andy, brezskrbno se smejoči Geoffrev — vsi ti so bili pač neprimerno hrabrejši in mnogo manj samoljubnl kakor jaz.	(Nadaljevanj
•vi
MESTNA
HRANILNICA LJUBLJANSKA
FUPILARNO
»A VISTA VLOGE« VSAK CA8, »NAVADNE« EN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZITN1 ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RACUNL — ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
hSsmsKME
svetu|
X Kochov zavod. 2e nad 50 let deluje v Berlinu zavod Roberta Kocha. Zavod je nastal lz Kochove potrebe po specialnem zavodu, ker dotedanje Kochov o področje nI zadostovalo. Ustanovljen je bil leta 1891, leto dni po objavi odkritja tuberkulina, zavod za znanstveno delo z obsežnimi kemičnimi in bakteriološkimi laboratoriji s foto-ateljeji in stajami za poskusne živdli. Institut Je bil določen v prv! vrsti za borbo proti tuberkulozi. Toda kmalu se je delo Kochovih tovarišev razširilo tudi na proučevanje odpornosti proti vsem nalezljivim boleznim, zlasti davici, tetanu, koleri ln legarju. Tu so bili položeni temelji modernih metod cepljenja. Kochov zavod v Berlinu je bil nazvan glavni stan moderne borbe proti nalezljivim boleznim. Roberta Kocha so klicali povsod, kjer so izbruhnile velike epidemije. Malarijo, spalno bolezen, teksaško mrzlico in gobavost so pobijali povsod, kjer se je pojavila. Koch ln Pfeiffer sta se udeležila ekspedicije proti kugi v Indiji. Koch je potoval tudi v Južno Afriko, kjer je pobijal kugo med govejo živino. Kochov zavod kmalu ni več zadostoval po svojem obsegu za ogromne naloge in treba je bilo zgraditi velike zgradbe v bližini bolnice Rudolfa Vlrchowa. Zdaj Ima zavod med drugim obširno, 300.000 zvezkov obsega-jočo knližiVco samega gradiva o nalezljivih boleznih in nfhovih povzročiteljih. Zavod, ki Je v njem delalo mnogo tujih raziskovalcev, je znan po vsem svetu. V njem je pokopan tudi njegov ustanovitelj.
X Nova uporaba helija. Helij je zelo lahek, negorljiv plin, ki se je uporabljal doslej v prvi vrsti za polnjenje velikih zrakoplovov in registracijskih balončkov, s pomočjo katerih proučujejo učenjaki visoke zračne plasti.. Zaradi velikega pomena za letalstvo je helij seveda drag zlastA še, ker ga je na svetu malo. Zdaj so pa jeli helij uporabljati tudi za dela pod vodo, bodisi da gre za kesone pri polaganju temeljev novih mostov, ali pa za potapljače ki morajo delati pod vodo. Zraku primešajo helija in ta zmes Ima velike prednosti pred navadnim zrakom pod pritiskom, v katerem je dušik. Dušik se namreč pri večjem pritisku v krvi razkroji. Ko pa pritisk preneha, se izloča v obliki mehurčkov ln lahko žile povsem zamaši. Tako nastanejo omedlevice in težko dihanje. Nasprotno se pa helij v krvi le neznatno razkroji in zato zrak, ki mu primešajo nekaj helija, ne vpliva tako škodljivo pod pritiskom, kakor zrak, v katerem je dušik.
X Zakaj bombni napadi na Evropo. Pariški Časopis »La France« Socialistes« pravi, da zasledujejo Angloameričani z bombnimi napadi na evropska mesta točno določene cilie. Na vsak način hočejo namreč preprečiti, da bi morali po vojni še enkrat občutiti vso težo brezposelnosti. Zaradi tega hočejo v Evropi vse porušiti, da bi si zagotovili kasneje velik trg za proizvodnje svojih tovarn. Ti nameni angleške vlade se popolnoma skladajo z nameni londonskih denarnih mogotcev.
X Zakaj je bil poljski list v Angli.fi ustavljen. Angleški informacijski minister je povedal v parlamentu vzrok za prepoved poljskega lista »Wiadomoscy Polskie«, ki je izhajal v Londonu. Ta list, tako je dejal minister, je prinašal številne srdite napade proti sovjetski vladi. Navzlic ponovnim opozorilom je zlorabljal še kar naprej angleško gostoljubje ln nadaljeval svoja prizadevanja, da zaseje neenotnost med zaveznike. Minister je odklonil, da bi dopustil novo presojanje njegovega sklepa. S tem je ugotovljeno, da so Sovjeti zahtevali prepoved lista. Istočasno znova potrjuje angleški informacijski minister angleško poslušnost Sovjetom. Anglija si enostavno ne more več dovoliti, da bi se postavila po robu kaki sovjetski zahtevi.
X Avstralija potrebuje več prebivalstva. »Z naravnim naraščanjem orebivalstva utegne Avstralija šele v 60 letih šteti 11 milijonov ljudi«, se bere v nekem poročilu avstralske vlade k vprašanju povečanega vseljevanje. Poročilo pri-mava. da Je bilo vseljevanje omejeno in odpada v zadnjih 40 letih od porasta prebivalstva zgolj 18 % na vseljevanje. Avstralija pa potrebuje, da se lahko ohrani na Pacifiku, najmanj 20 do 30 milijonov prebivalstva. Gospodarstvo dežele lahko brez težkoč prehrani toliko prebivalstva.
X Cene iivil v Ameriki so poskočile za 47 %. Kakor javlja poseben washingtonski odbor za nadzorovanje indeksa cen, so cene živil do konca leta 1943. poskočile za 47 %. cene blaga in tkanin za 32 Vo in cene za gospodinjske potrebščine za 26 %. Vendar pa delavska strokovna združenja ugotavllajo, da so bile te povprečne cene samo teoretično izračunane. Resničnost je
V Indiji primanjkuje kinina zoper malarijo
*>oleg lakote razsaja v Indiji mal'4'ija in njene posledice so tem težje, ker primanjkuje kinina. Po zasedbi Jave je namreč dobila Japonska v roke 59°/» proizvodnje kinina, brez katerega si učinkovite borbe proti malariji sploh ne moremo misliti.
Malarija najbolj razsaja v Pandžabu in Združenih pokrajinah Indije. Deloma je ta nevarna epidemija posledica izredno močnih monsumov in velikih poplav, zaradi katerih niso mogoči Učinkoviti ukrepi proti malariji. Moskiti so se zaredili v milijonih. V normalnih letih imajo v Indiji letno okrog 100 milijonov primerov malarije in od teh je povprečno 1,000.000 mrtvih. Letos se pa zdravniki boje, da bo zahtevala malarija nad 1,250.000 žrtev, ker primanjkuje kinina. Tudi drugod po svetu, tako v Afriki in Južni Ameriki, kjer sami ne pridelujejo kinina, se število žrtev malarije znatno veča. Epidemija malarije se širi tem bolj, ker so mnogi prebivalci indijskih vasi imuni proti malariji in prihajajo v mesta, kjer nevarno epidemijo širijo. Vojna industrija je namreč privabila v mesta mnogo kmečkih mož in sinov, ki so bili že njihovi predniki okuženi z malarijo, tako da samim ne more do živega, pač pa jo prenašajo ne drug«.
Indija rabi letno 210.000 funtov kinina, a ga pridobi samo 80.000 funtov. Zato mora vlada dati vsako leto iz svojih zalog 195 tisoč funtov kinina, ki ga razdele med prebivalstvo lekarne. Ker pa lekarnarji iz dobičkaželjnosti zadržujejo kinin in ga prodajajo pod roko pp oderuških cenah, ni mogla ta akcija doslej doseči zaželenega uspeha. Cena za 100 tablet kinina je poskočila v kratkem od 5.5 na 32 šilingov. Oblasti so prepričane, da imajo lekarne še znatne zaloge kinina, ki ga pa nočejo prodati, ker računajo še z višjimi cenami. Tako mora zaradi požrešnosti in dobičkaželjnosti peščice brezvest-nežev umirati na tisoče ljudi.
Anglija in Amerika pošiljata zdaj v Indijo letno okrog 28 milijonov tablet mecaprina in 15 milijonov tablet pamequina, dveh učinkovitih nemških sredstev proti malariji. Ti nadomestki pa še daleč ne morejo nadomestiti kinina, ker jih smejo bolniki jemati samo pod zdravniškim nadzorstvom, kar ie v Indiji, kjer imajo na leto, kot rečeno, do 100 milijonov primerov malarije, praktično nemogoče. V pokrajinah Madras in Bengalija so poskusili saditi drevo, ki daje kinin. Toda doseženi uspehi so bili neznatni, tako da pomanjkanja kinina nI bilo mogoče omiliti.
popolnoma druga. Celo kapitalistični dnevnik »New York Times« mora v uvodniku priznati, da je upravičen očitek delavstva, da so stroški za življenje bolj poskočili, kakor to izkazuje indeks cen. Predvsem so izginil s tržišča skoraj vsi ceneni predmeti, ki jih ljudstvo lahko kupuje za ogromne cene na Črni borzi.
X Zdravnikova hudomušnost. Slavni berlinski kirurg Bier je rad pravil: Vsak ud človeškega telesa je bolan, čim opazimo, da ga imamo. — Moški mora prenašati hrano, ki mu jo nudi domača zemlja. Stari Vikingi tudi niso jedil pomaranč, razen če so jih slučanjo nakradli v Španiji. — Ne velja samo za ženske, da so najboljše tiste, o katerih se najmanj govori. To velja tudi za stvari. Ljudje hod:jo k tako zvanim zdravniškim avtoritetam. Tudi mene smatrajo za tako avtoriteto. V resnici pa ne vemo več od drugih. Mi smo samo žrtve hipohondrov. — Po mojem mnenju bi zdravn'k, ki samostojno misli in hodi svoja pota, v mladosti ne smel toliko Citati. Naj počaka s tem do starosti, ko mu to ne bo moglo več škodovati. — Noben katar nI tako hud, da bi ne mogel dober specialist nekaj nap 'iti iz njega.
X Zaušnica za zaigrano posestvo. Na livadi blizu stare lovske hoče med Podivlnom ln Ledni co na Moravskem stoji visok kamenit spomenik, ki ga je postavil knez Lichtensteinski. Zgodov'na tega spomenika je zelo zanimiva. Pribl'žno pred 150 leti je priredil knez Lichtensteinski neke jeseni za svoje odlične goste lov. Udeležili so se ga
samo plemiči, dame so pa ostale v ledniškem gradu. Ker Jim je b'lo dolgčas, so vrgle karte. Najmanj sreče je Imela kneginja Lichtensteinska. Neprestano je izgubljala in nazadnje jI je zmanjkalo gotovine. Igralska strast jo je zapeljala tako daleč, da Je zaigrala še vse posestvo Nlkulov. Potem so dame nehale igrati in v kočijah so se odpeljale k svojim možem. Našle so jih na livadi blizu lovske koče. Ko je kneginja Lichtensteinska povedala svojemu možu, da je za'grala vse posestvo. se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Knez je prisolll svoji ženi zaušnico, na po-vratku jo je pa pognal s kočije, tako da se je morala vrniti peš v grad. Pozneje je svojo grobost obžaloval ln z ženo se je pobotal tako, da je postavil na livadi pri lovski koči spomenik, na katerem Je opisal ta dogodek.
X Huda vročina ni vedno nevarna. V splošnem velja naziranje, da so temperature nad 42° smrtno^ nevarne in to v glavnem tudi drži, vendar pa ne smemo misliti, da povzroči visoka temperatura vedno smrt. V nemški medicinski reviji »Mlinche-ner medizinisehe Wochenschrift« Je stalo, da je neko dekle nenadno dobilo visoko temperaturo, in sicer 43.5. Človek bi mislil, da je v takem primeru smrt neizogibna, toda tu se je izkazalo, da n'ti tako visoka temperatura, kakor je 43.5° C, nI vedno smrtno nevarna. Cez nekaj dni je namreč vročica popustila in dekle je povsem okrevalo. Zdravniška veda pozna celo temperaturo 47.2®, ne da bi nastopala smrt. Človek torej ne sme obupati nad življenjem, če dobi visoko temperaturo.
| smešnice
PREIZKUŠENA METODA
V nekem ameriškem listu Je Izšel tale oglas: »Nič več raztrganih nogavici Kdor želi. da mu Svetujemo, kako naj dela., da ne bo nobenih nogavic več raztrgal, naj pošlje pol dolarja in svoj naslov na šifro »odkritje* v upravo lista.«
Dosti ljudi se Je oglasilo Nogavice niso preveč poceni In pol dolarja se prihrani že pri treh parih.
Pa so dobili na svoja vprašanja kratek odgovor:
»Hodite bosi!«
NI MU PRAV
—	Obsojeni ste na pet let Ječe In na pet let tagube častnih državljanskih pravic. Ali bi radi kaj pripomnili T
—	Mislil sem, da bi namesto sedenja dodali rajši le pet let izgube pravic T
BO-" *E
Podatki: »Rojen? Kje, kdaj, kakor... Ože-*Jen?«
Obtoženec se zgane:
»Ali mislite morda zaradi svoje hčere?
SENU IN MARLJIVOST
Napoleon je bil pač eden najbolj delavnih ljudi, kar jih pomni zgodovina. Rad Je zatrjeval, da je marljivost neizbežna za uspeh v življenju ln da bi brez nje tud* ženljalen človek ne opravil kaj prida. Zato Je tudi čebelo stavil na svoj ščit
Nekoč so se v družbi razgovarjali ln znamenit Učenjak Laptace Je dejal*
—	Zmerom bolj me izkušnja prepričuje, da ta-Mj ni nič drugega kakor marljivost.
—	Tudi marljivost1 ga Je na kratko poprav!! JVapnipnn veliki poznavalec lludl
POMIRJENJE
—	Marička. ki je bila lani v službi pri nas. le zdaj tvoja služkinja?
—	Da. toda bodi pomirjen, zaenkrat jI ne verjamemo niti polovico tega, kar pripoveduje o tebi
TAJNOST
—	Evo nekaj vzorcev Izvrstnih vin In žganja.
—	Obžalujem, toda Jaz sem predsednik abstl-nentskega društva.
—	Bodite brez skrbi, tajnost j« zajamčena s častno besedo.
s
»Vsako jutro ste moja prva misel, gospodična Olga.«
»Tako isto mi je dejal prej vaš brat.«
»Je že mogoče. Toda Jaz vstajam redno pol ure pred njim!«
•
»Kako je mogoče, da al tako prehlajen? Kaj takšnega se meni ne more zgoditi. Imam preizkušene pripomočke proti temu. /sak večer, pre-.en ležem jpat, si privoščim .edeno mrzel obkia-di ., zjutraj se spet mrzle odrgnem, jem zelo malo, namesto tega pa popljem na Jan najmanj liter tople vode, popoldne si okopljem noge v vroči vodi. popijem kakšen čaj, da se spotim, po potrebi si privoščim tudi pošteno masažo ln nato pričnem na novo ..«
»Ne. veš kaj: pod temi pogoji pa sem ju tu
tam rajši malo prehlajen!«
•
»Prejela sem 18 strani dolgo pismo, ki ml ga Je napisal Jure,« je pripovedovala Tončka prijateljici.
»To ni malo — kaj ti piše?«
»Da me ljubi!«
s
»Hej, natakar, zakaj ste t'stega moža postavili pravkar pred vrata?« je vprašal gost
»Zato. ker je bil pijan.«
»Tako? Tega nisem opazil. Kako pa to veste?«
»Ker je položil časnik na kolena ln je poskusil prebrati servieto.«
Prometni (tražnik je bil aa vesellčnem prosto*
ru. Prišel je domov ves divji. »Kako je bilo?«
»Jezii sem se, da sem bil zelen.« »Zakaj pa?«
»Stal sem pred avtodromom.« »Ali ni to tam, kjer se mali električni avto« mob ilčki vozijo kr'žem kražem?«
»Da, križem kražem. Cisto proti prometnim predpisom. A Jaz nisem smel nobenega zapisati!«
Domače zdravilne rastline
Kako iih nabiramo in rušimo
4L DIŠEČA VIJOLICA
ali ljubica je vsakomur znana in priljubljena rast« lina. Ze meseca marca odpre prijetno dišeče cvet« m jih pomalja na precej doigih stebelcih preko listov. Vsak cvet Ima zeleno čašo ln peterolistea venec. Spodnji venčni list je navzad izvlečen v votlo ostrogo. Od petih prašmkov Imata dva vsak pi en Izrastek, ki sega v ostrogo. Edini pestič js pri vrhu kljukasto ukrivljen. Listi so o kroglasto srčasti, po robu nazobčani In imajo pri dnu pecljn po dva bleda, navadno narezljana prt listka. — Razen listov ln cvetnih stebelc poganja korenite« še dolge, pa tanke (1H mm) priti'ke. Id leže na tleh ln se ukorenlnjajo v nove rastline.
Dišečo vijolico so rabili v starih časih za mnog« zdravila. Pozneje so jo Izpodrinile druge rastline, toda med svetovno vojno so jo zopet začeli rabiti. Iz cvetov kuhajo čaj za potenje in proti kaši j iz korenlk ln listov pa prirejajo zdravila pri obolenju dihal. Vsa rastlina strupena, zato naj as Je ne rabi v domačem zdravilstvu!
Kjer raste dišeča vi Jo i'ca v množinah, se nabiranje izplača. Cvetje je sušiti posebej. listje pa • korenlko vred. Objedene. ovele ali orumenele listo moramo odstraniti. Sušiti moramo v senci.
Suho cvetje hranimo v zaprtih posodah, list j« pa navadno v vrečah.
Ftt? daš Konsortium — /.a konzorcij »Domovine«: Josip Retsner. Direktor I. R. — direktor v p.. Igriška 3. — Sehrlftlelter — urednik: Davorin Ravljerv 4o«rnallst — novinar. Stari trg 7. — FUr dle Druckerel — Za tiskarno »Narodna tiskarn««; Fran Jeran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — Alls
ln Lalbach — vsi v Ljubljani.
Križanka št. 8
Besede pomenijo:
Vodoravno. 1 opravljati poljsko In vrtnarsko delo, 6. trden, nepremičen, trajajoč, 12. s. .»roda, 18. kulturno zabavišče, tudi delo. ki se v njem :zvaja, 19. opominjevalen. opozarjajoč na posledice. 21. dobra mesna pečenka. 22. vozilo, 23 igra na karte. 24. egipčanski bog. 26. del telesa. 27 okregan, posvarjen, 28. Kazalni zaim t. M), prebivalec velike celine, 31. osebni zaimea. 82. reka v Srbiji, 36 kazalni zaimek, 37 kratica Sa označbo starosti, 38. mesto ob rusko-estonskl meji. 39 okence, odprtina. 41. del kolesa, 43 pamet. razum, 44. del drevesa, 45. svečana slavnostna (obleka, predstava), 48. kulturna rastlina, 60 predlog, 52 cerkveni dostojanstvenik, 53. um-ficnje. smrt	. 54 češki kralj v srednjem
Veku, 55 okrajšan veznik. 56. del obleke 58 enota utežne mere, 59 žensko ime, 60. pritok Urala •2. medmet, 64. žensko 'me (množ ). 69. okus časa, 68 kratica za označbo plemstva, 70 v barvi, 72 ljudožerci, 75. veznik. 76 naprava, pristroj, 79. medmet, 80. umetnik, 82 dvojici, 83. gršk' bog vojne. 86. jutrnja svetloba. 88 tibetanski duhovnik 89 država v USA, 91 turist, hribolazec, 94. dan v tednu. 95 nikdar, 96. madžarsko moško Ime. 97 vrtno orodje.
Navpično: l po izročilu svetega pisma pogubljeno mesto, 2 pripovedni pesniki, 3. žensko Ime, 4. gora v Armeniji, 5. kazalni zaimek. 6. slovanski bog, 7. zlonameren posestn'k tuje lastnice. 8 ploskovna mera, 9. vprašalna členlca, 10. 33 okrajšan podrednl veznik, 14 Italijansko mesto. 15. omama, 16 zlatnik. 17 medic'-nec. znanstvenik, k' se bavl z grodnjo telesa, 19 športna kratica, 20 medmet. 21. francoska kratica za Društvo narodov 25 predlog, 28 krajevni prislov. 29 predlog, reka v Sibiriji, 82 pojem iz višjega računstva, 33 nenaporen, lahek. 34 država v USA. 35 pripadnik 'zumrlega Slovanskega plemena. 37 drzno, poeiimno. 38 verski reformator (fon.). 40 prijeten duh ln okus. 42 planinska ptica, 43. enota časa. 44. izmišljotina. 46. mogočneži turškega fevdalstva. 47 čebula, 49. oblika pomož"esra srlaeola. 51 brezplačna prepu-gtftov slišno oh n^^dnem ^'lovltTn vzvalo-vanlu zraka. 50 nkralšano moško Ime. 61 Az<-jat (srbhrv ). 63 svetopisemsko mesto. 6* brez nje led nI Izdatna, malo zaleže. 67. anglpf*i mo-
JV«	rnoct^i v »»nlro^oriMI. fiO rozina Sta-
novanjska stavba, 71. vdori, prekinitve, 73. vezn'k, 74. oblika pomožnega glagola, 75. je boljša kakor žamet, 77. riževo žganje. 78. kazalni zaimek, 80. kratica za označbo starosti, 81. okrajšano žensko Ime, 84. kratica na receptih. 85. prenašalec sporočil. poštar, 86 močna želja, poželjenje, 87. v Nlc1. 90. stara beseda za pivo. 92 predlog, 93. latinski predlog (k, h), 94. predlog.
«
REŠITEV KRIŽANKE ST. T
Vodoravno: 1. miza, 4. tlak, 7. eter, 10. pivo, 13. aleja, 15. apis, 18. pozen, 20 ko, 22. tla, 23. enoten. 24. jak, 25. Ba, 26. Abo, 28. Skalan. 30. dan, 31. asi, 33. slok, 34. kip 36 Don 37. krt, 38. sir, 40 Im. 41 polič, 43. žar. 45. Ra, 46. petek, 48. Ibar, 50 Ren. 52 ti. 53. lov, 54. krajeven. 57.
bič, 58. vi, 60. red, 62. uran, 63. napet, «5. ml, 66. ara, 68. renta, 70. eh, 72. dar, 73. V'č, 74. en% 75. Le a, 76. očak, 78. kol, 79. Una. 81. Prtzad, 83. laž, 85. Ba, 86. oda, 88. urejen, 89. beg, 91. ne, 92. Ikona. 94. uhan, 95. vezir, 97. jeza, 98. trot, 99. Ares, 100. bosa.
Navpično: 1. moka, 2. za, 3. alt, 4. tja, 5. Is, 6. kanali, 7. Esen, 8. ep, 9. roj, 10. pek, 11. la 12. Oran. 14. Ela, 16. polomija, 17. Itak, 19.- zal, 21. obara, 23. eks, 25. Banat, 27. ost, 29. mil. 30. dož, 32. mit, 34. koren, 35. plr, 37. krava. 38. sever. 39. rek. 41. pav, 42. čeber. 44. rib č, 46 por, 47. kruta. 49. Benečija 51. n't. 55. ara, 56. nad, 59. Irena. 61 del, 64. pat. 65. Milan, 67. Ana, 69. Nen, 71. hazena. 73. vol, 76. oreh, 77. kan. 79, uboj. 80. kdo, 81. Prut, 82. vez. 84. žena, 86. Oka, 87. Ant. 89. bes, 90. gib, 92. Iz. 93. ar, 95. ve, 96. ro.