it, s. V Gorici, dne 10. januvarija 1901. Tečaj XXXI. Ishaja trikrat na teden r Šestih izdanjtli, in sioer: vsak torek, frtrtek in soboto, zjatranje tedanjo opoldne, večerno tadanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-jemana ali v Gorici na doni poailjana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-r»0 pol leta ... .....6 , 60 , , , 3-30 Cotrt. leta . T"-' :**."*. . S~; »v--. 'V !•*>¦• ¦¦— TosainiSne številke stanejo 10 vin. Naročnina sprejema npravnistvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški T\skarni» A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brest done 'lune naročnin? ge ue oziramo. „PRI5f UKEUi izhaja jtfodvisno od >Soče> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. tSoča» in »Primorec* so prodajata v Gorici v to-baiarni 8chwarz v Šolski nlici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponta della Fabbra SOČA (Večerno izda nje.) UrednlStro se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do i2. dop, UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le / upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne ' upravništvo. ______ Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — vsčje črke po prostoru. Naročnino iu oglase Je plavuti loco tiorlcm. „Gorlška Tisk ar na" A. GabrSček tiska in zalaga razen »Soče* in »Primorca* še -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vistica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slava Vam, volilci! Izvrševali« odbor narodno-napredne stranke, zbran v sejo takoj po današnji zmagi, da se posvetuje glede na nastop stranke pri nadaljnili volitvah, je glasoval soglasno iskreno zahvalo vsem onim hrabrim somišljenikom po deželi, ki so po neravni, težki borbi izbojevali v V. in IV. kuriji zmago naši stranki. Ako tudi naš kandidat v V. kuriji, naš neustrašni voditelj gospod dr. Henrik T u m a, ni bil izvoljen, ker so hiteli proti njemu na volišče vsi klerikalni volilei v Furlaniji, nas to nič ne moti, kajti on je zmagal in zmagala je naša stranka na domačih tleh. Ako so klerikalci tekli v Furlanijo po pomoč, jim ni v čast in izvolitve v V. kuriji se ne smejo veseliti; nasprotno pa mora navdajali naša slovenska večina 17 glasov z opravičenim ponosom v akega naprednjaka. Danes v Četrti kuriji pa so bile zaman vse klerikalne spletkarije, in po trdem boju je bil izvoljen naš kandidat g. Oskar Gabršček. Resnica je, da bi naša stranka prav lahko zmagala z veliko lepšo večino, ako bi bili vsi naši zaupniki in somišljeniki izvršili le svojo dolžnost. Toda ves ta volilni boj je bil njim in nam vsem najboljša šola, ki nas uči za bližnjo prihodnost, da se nam ne bo več bati nikakih iznenadenj. Z današnjo zmago je vsemu svetu javno dokazana premoč narodno-napredne stranke med Slovcn i na (ionskem, česar niso hoteli verjeti vsi raerodajni činitelji v deželi in državi. Danes pa priznavajo polno zmago vsi — in izvrševali« odbor narodno-napredne stranke izpolnuje le prijetno dolžnost, ako mijtopleje zahvaljuje vse zaupnike in somišljenike v deželi, ki so pripomogli na kakoršenkoli način do tako krasne zmage na celi črti. Slava Vam, junaki, ki sle se borili kakor levi za narodno-napredno idejo ter dokazali, da Vam je globoko v srcu zapisano krasno geslo nepozabnega očeta dr. Lavriča: Vse za omiko, svobodo in napredek! Slava Vam! Po tej poti dalje — in zmaga bo vsikdav naša! Bog in narod! V Gorici, 9. jan. 1901. IssvrSovaliil odbor narodno-napredne stranko. Zmaga narodno-napredne stranke. Pred osmimi dnevi jo beležila naša narodno-napredna stranka na volišču svoj prvi vspoh. Pri volitvi v poti kuriji jo premagal na slovenski strani dr. T u m a samoga dr. G r o g o r či 6 a, ki si je nadeval ime »ljubljenec naroda «, kateri pa jo ostal v m an j-S i li i z znatnim številom 17 glasov. Premagan jo bil torej dr. Gregorčič od kandidata narodno-napredne stranke, proti kateremu je šla na vse strani s svojo znano peklensko zlobo vsa klerikalna banda, in da jo bil izvoljen on konečno državnim poslancem, zato je moral že poprej romati v Furlanijo na posodo po laške glasove, s katerih pomočjo pride nazaj v državni zbor. Dr. Gregorčič je bil doslej slovenski poslanec na Goriškem, današnji dan pa on ni več slovenski poslanec, ker slovenski narod na Goriškem jo dal 17 glasov več kandidatu narodno-napredne stranke, tako izkazal nezaupanje dr. Gregorčiču, kateri pa se je potrudil, da ostane vsejedno državni poslanec, k sosedom Furlanom po pomoč. Zato on današnji dan ni več slovenski poslanec, marveč je le »doputato friulano«, kakor ga je krstilo ljudstvo, katero mu je prideio tudi ime Gredolčič, ker je romal dol v Furlanijo po glasove, ki so mu rešili mandat, ter ker njegova »slava« radi tega tudi gre dol. Na dan, kateri je bil izvoljen sicer državnim poslancem, je doživel dr. Gre-gorčic velikanski poraz, kateri mu je prizauola narodno-napredna stranka na slovenski strani dežele. Ta poraz je pokril deloma s furlanskimi glasovi, dejanski pa ni bil dr. Gregorčič izvoljen od Slovencev v državni zbor. Skupina pote kurije v Slovencih je govorila pred 8 dnevi jasno besedo ter obsodila glavarja spletkarjev dr. Gregorčiča. Da pa je izvoljen, se ima zahvaliti glasovom iz onega naroda, ki je prizadjal doslej največ nesreče in trpljenja našemu ubogemu ali dobremu ljudstvu. Narodno-napredna stranka je do-] živela tisti dan svoj prvi volilni vspoh. Včeraj je dozi >a drugi vspeh. Volile so kmečke občine, katerih volilni možje so oddali največ glasov kandidatu narodno-napredne stranke Oskarju Ga-brščeku, županu v Tolminu in deželnemu poslancu. Največ glasov jo <1obil on, in tudi izvoljen jo za državnega poslanca. Tu pn ni bilo Furlanov, ki bi pomagali klerikalcem, proglasiti našega kandidata, nobeno oporo niso imeli, iu zato so pogoreli korenito tudi v čotrti, kakor v poti kuriji, kjer jim je le nepoštena kombinacija vrgla dr. Gregorčiča na površje kot poslanca za državni zbor. Kmečke občine so govorile jasno in glasno ter obsodilo po svojih volilnih možeh vse tiste grde klerikalne spletkarje, ki so zlorabljali vse, kar je našemu narodu sveto, v to svrbo, da bi oni premagali ter tlačili ljudstvo še naprej, kakor so to delali doslej. Kmet jo govoril včeraj in izvolil iz svoje sredo moža za poslanca v državnem zboru, klerikalcem pa je obrnil hrbet. Naši klerikalci niso nikdar mislili, da morejo propasti v kmečkih občinah, marveč so si bili svesti zmage, zlasti še, ker so prodrli, sicer na izdajalski način, v peti kuriji s svojim kandidatom. Težak je bil boj v tej skupini, ali naš kmet se je otresel srečno farovške komande ter povedal včeraj, da je iste do grla sit. Kandidat, katerega so postavili duhovniki z dr. Gregorčičem na Čelu, ni bil izvoljen, marveč je ostal v manjšini, izvoljen pa je kandidat narodno-napredne stranke. Nič ni pomagal ponujani žvenk in cvenk, nič nista izdala teran in rebula iz polnih farovških kletij, nič ni pomagala zloraba cerkve iu spovednice ter zlobno poseganje v družbiusko življenje, nič niso zalegli tisti hudiči iz pekla, katere so klicali po naših cerkvah nad ubogega kmeta v takem Številu, da bi jih bilo kmalu zmanjkalo, nobena spletka ni rodila nameravanega vspeha, marveč vzdignil se jo naš kmet ter povedal včeraj, da noče nikakega Statista za svojega poslanca, da noče videti na Dunaju za svojega zastopnika moža, ki bi dr. Gregorčiču le kuto držal, povedal pa je tudi spletkarjem v Črnih suknjah, da jim ne verjame nič več. Če ne krenejo na'.aj na pravo pot, pa nastopi naš kmet — drugo! Ne bomo so spuščali danes v daljšo razmotrivanje o včerajšnjih volitvah, ker si to prihranimo za nastopne številko, konstatovati pa moramo, da se je zjasnilo mod našim kmečkim ljudstvom, katero je včeraj strgalo klerikalnim sleparjem in izkoriščevalcem krinko raz obraz, ter izkazalo zaupanje narodno-napredni stranki, katera edina tudi po svoji organizaciji more pomagati kmetu in stati ob strani poslancu kmečkih občin. Obča pohvala doni od včeraj dalje vsem tistim volilnim možem, ki so stali trdno kakor hrast za narodno-napred-nega kandidata ter pomagali tako do prve vspešne zmage narodno-napredne misli. Slava Vam, vrli možje, ki ste storili svojo dolžnost. Slava Vam in živel naš poslanec-naprednjak Oskar GaMdck! DOPISI. Iz Gorice, dnč 7. januvarija. —• Na božični praznik smo imeli tako lepo vreme, da bi Dilo res Skoda, preživeti ta dan v za-duhlcm mestu. Zato je napravila tudi mladina »Goriškega Sokola" skupni izlet v no vadiš Roman. Poljski spisal Henrik Sienkievriez. (Dalje.) - Poslovenil Podravski. »Poslušam, služabnik Jagnjetov.« Na delavčevem licu se prikaže zadrega. Še pred nedavnim je ubil človeka, nemara celo dva, toda Kristusov nauk prepoveduje ubijati. Ubil ju je, ker se je branil, toda tudi to ni dovoljeno; ni ju pa ubil — Bog obvaruj — radi dobička. Škof sam mu je dal ljudi, da naj pomagajo mu, toda zabranil jim je, koga ubiti; on pa je vendar-le ubil, toda nehote, ker ga je Bog oblagodaril s preveliko močjo... A sedaj pa to odkritosrčno obžaluje... Drugi tovariši prepevajo pri svojem delu, on pa je nesrečen in misli na svoj greh in na to razžaljenje božjega Jagnjeta. Koliko je že premolil, koliko prejokal ter prosil tega božjega Jagnjeta, naj mu odpusti! Pa vendar še Čuti doslej, da se še ni kesal dovolj... A sedaj pa je obljubil znovič, ubiti izdajalca... Nii, dobro. Oprostiti se more samo ona krivica, ki jo Človek sam pretrpi — torej ga tudi ubije bodisi celo pred očmi vseh bratov in sester. Toda Glauko mora biti poprej postavljen pred sodnijo svojih bratov, škofa in apostola. Ubiti ni težko, in ubiti izdajico, to je človeku tako prijetno, kakor ubiti volka ali medveda, toda kaj, ko bi Glauko umrl nedolžen? Kako naj prevzame na svojo vest novi uboj, novi greh in novo razžaljenje božjega Jagnjeta V »Za obsodbo ni več časa, moj sin,« odvrne Kilon, kajti izdajalec pojde iz Ostrijana naravnost k cesarju v Ancij, ali pa se skrije v koči nekega patricija, kateremu služi. Dam ti znamenje, katero pokažeš, ko bo Glaukov ubit, pa te še Škof in veliki apostol blagoslovita za to.« Po teh besedah izvleče iz žepa droben novec, na kar seže po nož, ki mu je visel za pasom, načrta ž njim na novcu znamenje križa in ga poda delavcu. »To je obsodba za Glauka in znamenje za tebe. Umoriš Glauka, znamenje pa pokažeš škofu, in on ti odpusti ta uboj, katerega nisi izvršil prostovoljno.« Delavec stegne nehote" roko po novcu, toda ker mu je prvi uboj še preživo ostal v spominu, radi tega začuti pri tem nekak tajni strah. »Oče,« reče s prosečim glasom, *ali vzameš to dejanje na svojo vest; ali si slišal sam Glauka, da namerava izdati brate?« Kilon je razvidel, da je treba priti na dan z dokazi, spregovoriti nekatera imena, kajti sicer se v orjakovo srce prikrade dvom. Nakrat se mu srečna misel zasveti v glavi. »Ouj, Urban,* reče, »prebivam v Korintu, toda moj rojstni kraj je otok Kos ter učim tu v Rimu Kristusov nauk neko služabnico iz mojega kraja, kateri je Eunikaime. Ona služi kot ,vestiplika* v hiši cesarjevega prijatelja, nekega Petronija. V tej hiši sem torej čul, kako se je Glauko ponudil, da hoče izdati vse kristijane; vrhu tega je obljubil drugemu cesarjevemu zaupniku, Vinieiju, da mu med kristijani poišče neko! deklico...« ! Tu umolkne ter začuden pogleda delavca, čegar j oči so se nakrat razsvotlile, kakor oči divje zverine m i čegar lice je postalo nekako divje in grozno. »Kaj ti je V« vpraša ga prestrašen. »Nič, oče. Jutri ubijem Glauka!...« Grk se zamisli. Čez trenutek prime delavca za roko ter ga obrne tako, da mu je mesec svetil na ravnost v obraz. Gledal ga je dolgo, dolgo. Bilo je videti, da omahuje, ne znajoč, ali ga naj še kaj vpraša, ter poizve vse, ali pa naj ostane pri tem, kar je poizvedel, ali si domislil. Naposled je vendar-le prevladala v njem prirojena mu previdnost. Oddahnil se je globoko enkrat, dvakrat, na to položil zopet roko na delavčeno glavo ter ga vprašal s slavnostnim, resnim glasom: »Torej pri svetem krstu so ti dali ime Urban?« »Da, oče!« »Nil, mir bodi s teboj, Urban!« XVII. Petronij Vinieiju: ... »Slabo je s teboj, carissime! Venera ti jo oči-vidno zmešala vse misli, odvzela ti razum, spomin in moč, da ne misliš na ničesar drugega nego na ljubezen. PreČitaj šo enkrat to, kar se mi odgovoril na moje pismo, in takoj spoznaš, kako je tvoja misel postala malomarna do vsega, kar se no tiče Ligije, ker se tvoj spomin bavi samo ž njo ter se neprestano vrača k njej in kroži nad njo kakor jastreb nad svojim plenom. Pri Poluksu, najdi jo že vendar, ker sicer te tvoj ogenj spremeni v pepel ter se nemara celo spremeniš v egiptovskega Sfinga, ki se je, kakor pripovedujejo, zaljubil v bledo Izido ter postal za vse drugo gluh in slep in sedaj samo čaka po noči, da 'more svojo drago zagledati s svojimi kamenitimi očmf. (Dajje pride.) Sovodnje. Sokolom se je pridružilo Se par dragih goriških družin. V krčmi g. Kodermac-a je postalo kmalu prav živahno, ker se je zbralo tudi lepo Število domačih sovodenjskih pevcev. Slišali smo lepo ubrano petje mladih Sokolov in tudi domačih pevcev, kateri so izvrstno peli, kar kaže, da so tudi Sovodenjci izprevideli, da se z lepim petjem goji tudi narodna zavednost. V tej veseli družbi smo se spom- j nili tudi nesrečnega Živca, žrtve zdivjanih klerikalcev, ter sme na predlog gosp. B. nabrali zanj par kronic. To pa dolgojezični »Norici* ni prav, zato se je morala obregniti v zadnji številki tudi ob naše Sokole. Iz svojega vira je zvedela, da so Sokoli uganjali burke z ubogim Živcem, ter so na pikantno opazko in z velikim smehom nabrali dotično svoto. To pa ni res, ker smo vsi pritrdili predlogu g, na-biratelja in takoj zložili mali dar. Najbrže pa je g. »Luka* slišal tisto pikantno opazko in smeh v svojem krogu ne pa med izletniki! Z mrakom se je vrnila cela družba proti Gorici. Ustav li smo se v Št. Andrežu pri g. Lutmanu. Tam smo zopet zapeli par pesmij, in kmalu je bila soba polna tudi domačinov. Med njimi je bil tudi gosp. župan. Pozneje je spet predlagal gosp. B., naj bi se spomnili tudi našega toliko potrebnega »Šolskega doma", in res, kmalu je nabrala g.čna Gostiševa okoli 6 kron. V sobi je bilo tudi nekoliko klerikalcev, katerih eden je bil tako .nabit", da je komaj stal na nogah, ter je vedno vpil: »živio Gregorčič"! Ta pa ni dal za ,ŠoL dom" nič, kakor tudi večina drugih klerikalcev ne. Ko je nekdo rekel tistemu navdušenemu sladkoginjencu, zakaj da ni dal za »Šol, dom", ker že tako upije »živio Gregorčič*, mu je oni odgovoril: »Jaz da bom dajal, saj vem, kakšni gospodarji so pri »Šol. domu". . . Nabrano svoto je izročila gospodična nabiralka g. županu. Ta znesek pa je bil izkazan v ravno isti številki .Gorice", v kateri se zadira v naše Sokole, z dostavkom, da je bil nabran v veseli družbi v Št. Andrežu. — Tako torej! Tukaj, ko je Šlo za »Šolski dom", so bili Sokoli vesela, torej omikana in poštena družba; v Sovodnjah pa, ko je šlo za Živca, so bili suroveži in neomikanci, ker le taki se morejo norčevati iz ubogega nesrečnika, česar pa Sokoli niso storili. Tako lagati in blatiti ime našega vrlega društva, pa znajo menda samo gospodje pri »Norici*. Eden v imenu tistih Sokolov. Iz Ktnala. (Sprejeli smo važen dopis o oskrbništvu in vpravništvu farne cerkve kakor tudi o razmerah dekanije. Dopis je • prav obširen, ojster, ako ravno po vsem resničen, ali ga mi kot liberalci ne objavimo v celoti — ampak le odlomek.) Gosp. kaplan Pečenko! Kaj ste znoreli, ali vas je hudoba prijela, da ste v nedeljo 30. decembra 1900. v zakristiji tako nizko padli, falotsko ravnali, kaj ? Ali je bila morda to dobra roka za rovo leto? »Kri«. Res žalostne razmere! (To se nanaša na okolnost, da je kaplan Pečenko udaril v obraz 65 let starega mežnarja, kakor je bilo že povedano v .Soči". Ur.) Ugledni mežnar v cerkvi kakor zunaj, ta se je cerkveni službi za vas odpovedal, odpovedal se tudi marljivi organist, ljudstvo je zelo razburjeno. Kaj je temu krivo ? Cerkev nima pravega gospodarja, cerkveno oskrb-ništvo ni postavilo zvežbanega voditelja, popravljanje farne cerkve, glavna moč, koman-diral je vroči kaplan, zlorabil dobroto opra-viteljev, in odkar je ta sitni kaplane, ni bilo več miru med cerkvenim oskrbništvom. Nevedno otročje nadzorstvo je po nemarnem zapravilo velike zneske, po nemarnem pri delu popravljanja farne cerkve. To bi bili dokazi, s katerimi bi se dalo veliko popraviti, ne le veliki zvon ki je počil že meseca maja in še ga ni. Kako stoji lepo stolpna ura! Cerkev še ni dovršena, vse to in veliko drugega še manjka, kdaj bo vse dovršeno? N? čudili se torej, da je taka nejevolja, jeza, celo preklinjanje, obrekovanje ključarjev, žu-ganje, pa tudi milo zdihovanje! Bog pomagaj ! Trkajte, in se vam odpre! Prosile, se vam bo dalo ali — vse to ne velja več I Vse prošnje, pritožbe, torej predstojniki, Emi-henca, so zaman, farmani tirjajo njih pravice!.— Ricmanje, to je splošni glas Iz Ccrkna, dne 7. januvarija 1901. — Volitev v peti kuriji je torej končana. Zopet smo se prepričali, da je klerikalcem narod deveta briga, in da ga lahko z mirno vestjo zatajijo, kakor so nam sedaj pokazali laski klerikalci. No, prepričani bodite, da bi bili naš: klerikalci isto storili, če bi bil prišel dr. Turna z laškim kandidatom v ožjo volitev. Tudi ti so bil? pripravljeni izdati narod, kar nam svedoči klerikalni volilni mož, ki se je izrazil na dan volitve v Cerknem, da v omenjenem slučaju raje glasuje za Laha, kakor za Turno. — Sramota! Toda vzlic vsem spletkarijam bi bil lahko zmagal dr. Turna, da niso bili na dan prvotnih volitev naši naprednjaki v Cerknem tako — »zaspani«. Le poglejmo nekoliko podrobnejše volitev v peti kuriji, kjer imamo v Cerknem če2 1000 volilcev in volimo 12 volilnih mož. Zmagali bi bili prav lahko, če bi se bili gotovi možje naše stranke le malo pobrigali za volitev; toda tega ni bilo, in sedaj vidijo sad njih brezbrižnosti in zaspanosti. Kako bi bil dr. Turna lahko zmagal s temi 12. volilnimi možmi, če bi jih ne bili Cerkljani tako »zapucali". Rad bi pojasnil tudi vzroke te malomarnosti, toda — raje molčim. Povedal Vam pa bodem, kako so delali naši klerikalci z vsemi silami in močmi. Pričnimo pri »najvišjem", z vsemi agitatorji in agitatorčki se no bodem bavil. Gotovo na gospod nadnunčevo željo so bile po naših podružnicah nekaj tednov pred volitvijo zelo pogosto maše, med tem, ko se drugače naši gosp. nunci le jako neradi potrudijo v kako podružnico maševat. Toda, saj se razumemo? Kaj ne, gospodje, takrat v novembru je bila vera v nevarnosti, no, sedaj je zopet rešena — mirna Bosna! V nedeljo pred volitvami pa je čutil naš generalissimus potrebo, tudi na prižnici udrihniti po naši stranki. Izrazil se je med drugim sledeče: »Pridite v obilnem številu i na volišče, da premagamo te brezverne ljudi !* Vprašam Vas, g. dekan, ali ste se takrat zarekli, kar je v Vaši navdušenosti za izgubljenca naroda" lahko mogoče, ali ste z namenom izrekli omenjene besede? Če je prvo, ' no, potem se razumemo, in vidimo, da ste prišel zopet po svoji navadi nepripravljen na prižnico, če je pa drugo, potem Vas pa ne razumemo. Povejte le enega brezverca v cerkljanski fari, ki pripada naši stranki, in molčali bodemo; dokler nam pa tega ne poveste, j pridevamo vam vtem slučaju ime, ki vam pritiče. Morebiti pa imenujete one farane »brezverce", ki ne plazijo kleče za vami, ki vam nečejo verjeti, da ste v Cerknem preslabo plačani. No, takih »brezvercev" je pa zadosti, in le | radoveden sem, kakšne obraze bi rezal gosp. dekan, če bi mu vsi ti brezverci odrekli biro, in bi denar, ki mu ga nesejo k ,ofru», j obrnili drugam, kjer bi v resnici koristil! (Presneto, kaj če bi ga dali za si. mlekarno; ta ga potrebuje bolj kakor mleka). Pa za- I dosti! Pribito je, da je vzlic pritisku od gotovih stranij in agitiranja 9. (reci devetih) nuncev, ki so bili na dan volitve vsi v Cerknem, vzlic agitiranja klučarjev in najzvestejših podredpnikov našega, (ne ljubljanskega Kun-čical) slavnega preganjalca megle in klub * :,e politike našega Bismarka in drugih agitatorjev, volilo le nekaj čez sto (niti 10L) volilcev klerikalno. (Opomniti je, da je tudi med našimi klerikalci nekaj mož, ki niso za Gredolčiča in niso volili klub pritiska gosp. nuncev. Čast jim !) Nasprotno pa je prišlo mnogo volilcev naše stranke, brez najmanjše agitacije, iz sosednjih vasi na volišče. Prišlo jih je toliko, da bi bili z volilci v Cerknem prav lahko premagali z vso silo skupaj zbobnane nasprotnike, toda naši voditelji niti listkov z volilnimi možmi niso imeli in so se morali volilci, nejevolnji nad vodstvom stranke, vrniti, ne da bi bili volili. Razvidi se iz navedenega, kako Iahko-mišljeno, da ne rečem drugače, so zapravili cerkljanski naprednjaki zmago cele stranke nad združenimi klerikalci! Upamo, da je bilo to zadnjikrat, in da ne napravijo nikdar več takega političnega greha. , Rad bi spregovoril tudi o naši mlekar-nici, o naši »Hranilnici in posojilnici" in tudi o marsičem, kar ni tako, kakor bi moralo biti, toda za danes naj zadostuje to. Še nekaj bi, vam rad povedal, toda prav po tiho na uho, namreč to, kako sta naša dva kaplančka, zmage pijana (zmagali so v vojski brez nasprotnika!) in skrivnostno sladko-ginjena zvečer ob 11. uri plesala. Povem Vam le, da je bilo veselje gledati, kako so frčale črne suknjiče po zraku. »Ta čem*, pa brez suknje. Pltskoviea, dne 6. januvarja 1901. — Zopet stalna rubrika radi neumestnih pridig! Danes ob 10. uri smo imeli tiho sveto mašo in dve pridigi, eno tiho s pomočjo sv. Dha od zgoraj in drugo zelo glasno s pomočjo duha od spodaj. Da od spodaj, zakaj toliko obrekovanja, podtikanja, osra-motenja in lažij gotovo ne podpira sv. Duh. Izražal je naš gospod nune veliko veselje zmage klerikalne nadutosti nad našo napredno stranko. Sramotil je našega volilca V. kurije s »ti nesrečni človek" itd. In zakaj nesrečni? Ali ni volil on, kakor tudi mi, po svojem prepričanju? Saj ste nam ravno Vi zabičali tik pred volitvijo,-da- izvolimo- moža,-ki bo stal kakor skala kraška. Ali ni ostal mož beseda, kakor nam je obljubil? Slava mu! Takih mož potrebujemo! In dalje je zopet agitoval zaIV. kurijo, rekoč: še je čas popraviti. V sredo bo še ena volitev drugega poslanca za slovenske kmečke občine. Premislita tbta dva moža in popravita sramoto, katero so napravili pijani in zapeljani volilci, in volite na našo stran za katoliška načela t Vi volilci imate pravico, zahtevati, da naj vaša dva moža volita za katoliško stran. (Oprostite, ne za katoliško, ampak za klerikalno besnost!) Tako nam je pridigal ta zviti gospod nune. Pa čemu toliko prhanja na naše vo-lilce, ako ste gotovi zmage tudi zdaj! Pa mi vemo, kam pes taco moli. Ne damo se opla-šiti ne, gospod nune! Pliskovica je napredna, b ostane tudi tak«, tudi če se na glavo postavite. Pomislite, da klerikalne podrepnike v naši vasi lahko na prste seštejemo. Še manj pa jih bode, ako bodete svoj poklic tako opravljali. Kje je cerkveno petje? Kje je lepa cerkvena slovesnost? O moj Bog! Kam pridemo, ako boste osebe, katere so Vam dozdevno na poli, v jodnijo vlačil, kakor ste pričel? In to so take malenkostne stvari?! Oh! Kje si ubogi zamorec išče perila. Za vse kaj druzega bi iehko šel tožit, pa Vam ne diši lepo! Kdo Vam more še kaj verjeti, ko ste govoril neresnico, celo v pričo Boga, ko ste rekel, da Gregorčič ni zmagal s pomočjo Lahov ?! Koga boste slepil, ko je stvar jasna ?! Ne omajamo se na vse Vaše grožnje, in volilni možje naši ostanejo trdni kot skala kraška, kakor ste se sam izrazil. Še veliko bi ?e dalo pisati, zato pa drugikrat še kaj. Nekdo, ki ni liberalec. Domače in razne novice. Hovi poslanec gospod Oskar Gabršček je včeraj popoldne brzojavil v Gorico: »Kviško srca, napredni možje goriške dežele! Vse xaomiko, svobodo in napredek ! Srčna hvala F Brzojavke včeraj. — Za volitev v IV. kuriji so se silno zanimali napredni rojaki v deželi. Na mnoge kraje je bilo treba sporočiti izid brzojavno; vprašali so celo s plačanim odgovorom. Brzojavne čestitke se glase: Ljubljana: Goriška je narodna in napredna. Slava Vam, Vašemu trudu, čast tudi „SočH Dr. [van Tavčar. LJubljana: Iskreno čestitamo na zmagi. Slava naprednim voliicem ! Živio poslanec Gabršček! »Slovenski Narod". Sežana: Zbrani napredni volilci sežanskega okraja presrčno pozdravljajo prvi vspeh narodno-napredne stranke. Napredni volilci. Rihemberg: Živel Turna, Gabršček, slava voliicem, prokletstvo iz-dajici naroda! Rihemberški narodnjaki. Iz Vrtojbe: Čestitamo iz dna srca narodno-napredni stranki na sijajnem vspehu pri volitvah. Živio novoizvoljeni poslanec Oskar Gabršček! Živio narodno-napredna stranka in nje prvosednik dr. H. Turna! Živio Gabršček! Naprednjaki vrtojbensM. VčeraJSnja volitev. — Velikanska napetost je vladala včeraj v celi deželi. Na voliščih mrzlična agilnost. Nunci so letali kakor brez uma. Mi smo bili zmage gotovi. Rečemo pa odkrito, da nam je bila zmaga večja zagotovljena nego je v resnici. Na Krasu smo zgubili 5 glasov na doslej nepojasnjen način. — V Gorici ni prišel na volišče g. Makove c Alojzij iz Brjij. Zakaj ne? Po težki borbi je zmagala naša stranka v Rihembergu, a konečno zgubimo en glas, ker so naši možje preveč zaupali — spokorjenemu grešniku, ki nas je pa zopet izdal. — Kompromis v Renčah je tudi splaval po vodi! Zdaj možaki vedo, kako se je sleparilo od klerikalne strani. Ali za danes v stran vse rekriminacije. Večina je stala trdno in je tudi zmagala. Slava zavednim voliicem! Razmerje glasov: Gabršček*. Rutar: T. Goricr T~~T~~~. 53 86 2. Tolmin..... 41 26 3. Sežana..... 38 26 4. Bole....._,_____10 | Skupaj . 142 139 Volilni možje iz Ločnika (Italijani) so šli v. Gradišče in so bili tudi pripravljeni, iti v Gorico volit. Kakor hitro bi bili vsi slovenski glasovi, ki volijo pod Gradilko, za Zanettija, bi bili prišli volit Gabrščeka. Nismo jih ne prosili ne potrebovali; naj so le ostali, kjer so bili, ali škandal bi zopet bil, ako bi bili prišli volit za slovenske klerikalce. — Mi smo torej zmagali s čisto slovenskimi glasovi, dočim je don Gredolčič furlanski poslanec! Voliicem v Gorici In v trgih. — V petek 11. t. m. ste poklicani volilci v Gorici, Bolcu, Kobaridu, Kanalu, Ajdovščini, Sežani in drugih furlanskih mestih, da volile enega poslanca v državni zbor. — Ni sicer misliti, da bi bil izvoljen Slovenec, vendar je sklenil izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, naj se postavi samostojen kandidat. Takoj in drage volje je posodil svoje ime gospod dr. Henrik Turna, odvetnik in deželni odbornik v Gorici. Volilci! Pojdite torej na volišče in oddajte njemu svoje glasove. S tem činom bodi javno naglašano dejstvo, da imamo Slovenci tudi v tej skupini odlično število mož, katerih beseda bi utegnila priti svoj čas do veljave. Na volišče! V Gorici, 9. jan. 1001. Izvršcvnliil odbor utirodno-nnprcdne stranke. Veleposestniki! — 15. t. m. boste volili državnega poslanca. Društvo, ki je iz Vas in za Vas, Vam priporoča iz važnih razlogov g. Andreja Kocijančiča v Podgori. Prejeli ste oklic, ki Vam vse pove. Pridite torej osebno v Gorici, kdor le more. Drugi pa pošljite izkaznico, glasovnico in pooblastilo predsedniku g. A. Jakončiču — tudi izvrSe-valncmu odboru ali našemu uredništvu, ker tu Slovenci nastopimo zjedinjeni. — Noben glas naj ne gre v zgubo 1 NaŠa zmaga včeraj bi bila morala skončati prav za prav po najčistejšem računu s 17 glasovi večine, kakor je bilo v peti kuriji oddan:h za narodno-naprednega kandidata 17 glasov več nego za klerikalnega. Izvršiti pa so se morala neka izdajstva, katera še niso pojasnjena ta hip, ali že pridejo na dan. — Dr. Gregorčič je tudi zatrjeval, da ima klerikalna stranka — 17 glasov večine. To je povedal tudi dr. Pajerju. Število 17 je igralo torej usodepolno vlogo pri letošnjih volitvah. V furlanskih kmečkih občinah je bil izvoljen včeraj po hudem boju inžener Antonelli, ki je dobil 65 glasov. Don Zanetti je dobil 47 glasov. Darovi za Živca. — Darovali so nadalje : Gospod Fran Pirjevec nabral pri Rebku m?d zbranimi Podčavenci K 4. — Pevmskt naprednjaki nabrali v gostilni g. Komavlija in Fiegla K 5*60 — Gospod Urban Gruden daroval 1 krono. — Rodoljubi iz Lokve na Krasu darujejo K 10. — V žalostni, toda upajoči naprednjaški družbi (z vštetimi ital. prisotnimi poštenjaki) se nabralo kron 7*12. — Livški naprednjaki nabrali pri »Goiobu* kron 5*15. — Po volitvi v V. kurijo nabralo društvo v gostilni pri »Petelinu* kron 26'17. — Skupaj kron 59'04. Smrtna kosa. — Na Livku je umrl dne 29. decembra 1900. tamošnji e. kr. poštar in posestnik Andrej Hrast Naj v miru počiva I Na Izzivanje odgovor. -- Molčali smo o misijonu, ki je bil v Stolni cerkvi pred časom v slovenskem jeziku. Slovenci so se ga udeleževali v obilem številu. Sedaj pa prihaja »Prim. List", ki pravi, da vsakega pravega Slovenca je veselje navdajalo ob pogledu tolike množice, zbrane v srcu goriške dežele, a »Soča* ni našla za ta dogodek niti najmanjše besedice. Zakaj, ni težko uganiti. — Na to.izzivanje ta-!e odgovor: Boga zahvalite, da smo molčali, ker sicer bi bili morali pripovedovati, kako so zarudevale mlade gospodične, ko je pripovedoval neki izmed tistih misijonarjev na leči pikantne do-godbice altro che »Tutti friuti8, potem bi bili morali povedati, kako se je zlorabljala spovednica za časa sv. misijona v politične svrhe, proti »Soči" in »Primorcu". Znan nam je namreč slučaj, kako je neki spovednik obdelaval neko odlično slovensko damo, ki je šla k spovedi ob misijonu, naj spreobrne moža,', ker je liberalec. Dama je tudi naprednega mišljenja in živi s svojim možem v najlepšem sporazumevanju, v srečnem zakonu. Nameraval mu jo je spovednik odtujiti, ker je hotel, da bi ga »spreobračala*. Duma pa se ni dala ujeli na take limanice, da bi iz spovednjLce, zanesla ^prepir v sreCni zakon, marveč j e 'Ta^j a r j ena" za-"" pustila spovednico iti odšla domu. — Ako je bila udeležba velika, to pa kaže, da misijonarji tu in tam znajo še napraviti kako pridigo, kakor tiče, domači pa so v tem pogledu prekomodni inzanič! Tako; ako'še-lir-dosti? pa še kaj povemo. S to notice pa imate zopet gradiva za »Primorski List", kako strašno ta , brez verska" »Soča* napada sv. misijon! — Tudi od drugod z dežele imamo poročila, kako so misijonarji polilikovali na leči in v spo-vednici. Nekje v gorah je šel k spovedi odličen zaupnik narodno - napredne stranke, a je razjarjen odšel; kutar v spovednici mu je odrekel odvezo, ako ne obljubi, da opusti »Sočo*. Proti takim rokovnjačem bo treba res drugače nastopili ! Ali doslej ni paragrafov za take vrste bojkotov od farovške strani?! Ako ga ni, bo treba skrbeti, da se napravi! Mauočilo je novo stoletje 5 V njem naj se stori kaj v varnost obrtnikov in trgovcev pred bojkotom iz — cerkve, iz spovednice! Mi ne priznavamo države v državi, marveč zakoni, ki veljajo za nas, morajo veljati tudi za politikujoče sleparje v črnih suknjah in kutah. Capito?! Učitelji t .brezverskem* taboru. — Letos so se udeleževali, poleg drugih stanov, ponekod prav živahno, volitev tudi gg. učitelji. Prav rievitraino so nastopali nekateri, dasi sta jih napadala in denuncirala na naj-surovejsi način »Gorica* m »Prim. List". Tiste učitelje, ki sloje" v klerikalnem taboru, so klerikalci hvalili na vse moči po svojih listih, in če so kje nastopali in agitovali, so vršili le »sveto misijonsko delo", kakor imenuje dr. Pavlica agitovanje. Napredni učitelji pa so bili »ferdamani* po lečah, po shodih in po naših klerikalnih listih. »Prim. List* piše celo, da sme trditi, da so se prav gg. učitelji najbolj odlikovali v ostudnem boju proti čast. duhovščini, ki jim ni nikdar nič slabega storila. Kaka predrznost! Koder so nastopali letos napredni gg, učitelji pri volitvah, bo so vedli povsodi dostojno kot omikani možje ter niso prav nič izpostavljali nevarnosti svojega ugleda. Drugače pa je bilo to pri duhovnikih. Koder so nastopali, so lagali in obrekovali, da se je kar kadilo. Profanirali so vero in cerkev, zlorabljali lečo in spovednico, upijančevali so volilce, jih podkupovali, podpihovali bližnjega proti bližnjemu, in slednjič so jih spravili cel6 do toSovajslva! Taka je britka islina. Sedaj pa primerjajmo, kako je nastopal pri volitvah učitelj in kako nune! Nunci imajo v tem pogledu na kopice smrtnih grehov, in zraven Se neodpustljivih, naši učitelji pa stoje tukaj čisti l Ničesar jim ne morete očitati, niti jed-nega nespodobnega dejanja jih ne more nikdo obdolžiti, dočim moremo razne politikujoče nunce dolžiti grdih nepoštenih dejanj in hudodelstev, katerih so se pregrešili pri volitvah. Ostuden boj so vodili duhovniki proti učiteljstvu in ne učiteljslvo proti njim. Duhovščina je storila že veliko slabega učiteljem. Dokler je Lila šola v njenih rukah, so bili učitelji rcežnarji in ministranti, odkar pa je duhovščina izgubila svojo nekdanjo moč nad šolo, od takrat pa preganja učitelje, jih denuncira in spravlja ob kruh, ako nočejo plesati tako, kakor piska kak pijan kurat v vasi. Ni zajeme brez izjeme. Izjeme so tudi tu, ali malo jih je. Omeniti moramo še, da dokler je bila šola v rokah duhovnikov, je tavalo ljudstvo v nevednosti, v kateri hočejo isto še vedno obdržati. Ko se je pa to spremenilo ter preorganizovala šola, se je jelo ljudstvo buditi. Da se v naši deželi toliko Čila, da imamo med našim ljudstvom toliko politično zrelih mož, in da je naš narod tako krepko in zamozavestno nastopil pri volitvah, to se imamo zahvaliti v glavni meri okolšeini, da imamo med Slovenci najdalje narodno šolo, za to gre hvala v nemali meri učiteljem! Kje zadej so duhovniki v tem obziru! In tisti učitelji, ki se drže napredne šole ter popolnjnjejo pouk današnjim raz-mernam primerno, so kar nakrat »brezverci*, v »brezverskem" taboru, in šola je v nevarnosti ! Da so učitelji v »brezverskem" taboru, to je laž, tega Vi, naprednjaki, po deželi ne verjemite duhovnikom! Kdaj le so zapeljevali Vaše otroke v brez verstvo ?! Nikdar! Podla laž je taka trditev, za katero se skriva še podlejši namen: nahujskati neuko ljudstvo proti učiteljem. To je namen take pisave v »Prim. Listu*. Saj verska stran v ljudstvu je najbolj občutljiva, radi t«ga pa tudi vedno drezajo vanjo. »Prim. List* laže o učiteljih kot o celem stanu ter hujska ljudstvo proti njemu, aH kljubu temu se predrzne prav v isti številki poživljati drž. pravdpištvo, naj čuva duhovščino. Oni smejo delati, kar hočejo, in kličejo drž. pravdnika, da naj jih čuva, ko se jim pove v obraz kaka bridka resnica ali se svari veljake pred pogubonosnim delovanjem kakega zbes-nelega kurata, češ, da se piše proti celemu stanu. Parkrat že jo bila res »Soča* zaplenjena, da smo se morali čuditi temu. Ali čudimo se tudi, da je dopuščeno, obirati učiteljski stan kot tak na tako grd način, kakor to dela. »Prim. List". »Milost državnega pravdnika je velika", pravi »Prim. List". Mi dostavljamo: da, res, velika jel — Naše napredno učiteljstvo pa se ne straši klerikalnih mahinacij, temveč deluje naprej po začrtani poti, in na narodno-napredno stranko smejo vedno računati, da jim bode stala ob strani v njihovem težavnem poklicu in v težki .borbi. što nekaj o ftrcdolčičovl izvolitvi. *— Zafffje glasovalo 11 Kormincev, ki šole vladni trobci. Kakošni dobrotniki pa so našim Bricem, je izdal »Friuli" (glej na drugem mestu). — Ti poštenjaki so zahtevali večjo svoto denarja le za to, da bi tudi drugič ne volili Gredolčiča. Koliko so dobili pa za to, ker so zanj dvakrat glasovali ? Ogorčenost med Lahi, da je 22 njihovih mož volilo Slovenca že pri prvi volitvi, je velika. Vsi časopisi, razun klerikalnih, udrihajo po tej nenaravni zvezi, a klerikalni se niti ne upajo povedati resnice. Da so liberalni Lahi pomagali Gregorčiču do zmage, opravičujejo Pajerjevi agentje s tem, da Gregorčič je zmeren, spravljiv, njega se Lahi nimajo nič bati, — a dr. Turna je Italijanom nevaren, ker je jako uadarjen, priden, delaven, brezobziren. Veliko jih je, ki to odobrujejo, ali zopet je veliko drugih, ki ostro obsojajo Pajerjevo pobratimstvo z Gregorčičem. Zveza in pogodba med dr. Pajerjem in vitezom Gredolčičem glede na te volitve je bila sklenjena v soboto 15. decembra. Nad eno uro sla delala načrte in kombinacije ter konečno popolnoma dogovorila bojni načrt. Dr. Gredolčič si je zagotovil Pajerjevo pomoč pod težki mi pogoji, katere plača slovensko ljudstvo. — Mi smo vedeli za to pogodbo, storili tudi primerne korake, da bi se zrušila, — toda dosegli srno le to, da — da se nam je utajila, češ, vse je !o gola govorica. Danes pa tu javno zatrdimo, da sla sklonila Gredolčič in Pajer v soboto 15. decembra zarotno pogodbo o volitvi v V. kuriji. Tu je igral dr. Pajer zopet &**ojo osebno politiko, kar radi verujemo, pa ni črhntt o tej pogodbi niti besedico laškemu volilnemu odboru. Naposled pa se je dokazalo, da je imel Pajer svoje posebne zave/,e, katere je tudi znal držati, ker on je — diktator v laški stranki! Ali dr. Pajer ve dobro, kaj dela, on vd, da si je s tem še bolj navezal poslušno deklo —• Gredolčič«. Sramota vsa jo na strani našega viteza, škoda pa bo edino našega naroda, ki je s tem činom ponovno izdan! Dr. Pajer računa i zanaprej, češ: rad bi imel na slovenskih sedežih v deželnem zboru deset marijonel. Ali mož se hudo vara ! Vspeh volitev v januvarju lani in letos je dokazal, da bodo izvoljeni le kandidalje narodno-napredno stranke; da, upamo celd v goriškem okraju — in oni obračunijo z dr. Pajerjem. Vi rojaki pa, ki vidite, kako nesramno je bila naša stranka osleparjcna za mandat V. kurije, stopajte odločno na noge, da bo zmaga naša na ceh črti! Proč s klerikalnimi brezdomovinci, ki so narodu le v nesrečo! Itazpis službe deželnega tajnika. — Deželni odbor poknežene grofuvine goriške in gradiščanske razpisuje izprazneno mesto deželnega tajnika z letno plačo 2100 kron, in dokler se ne prekliče, s 25 odstotno dra-ginjsko priklado. — Če bo po preteku ednega leta deželni odbor s službovanjem zadovoljen, ukrene stalno podelitev službe ter zadobi tajnik pravico tudi do 10 odstotnih plačilih poviškov do dopoljnjenega 25. leta službe in se mu bodo vštevala leta za pokojnino po določilih veljavnih zakonov. — Prosilcem je dokazati, da so končali politično pravne študije, da so popolnoma vešči italijanskega, slovenskega in nemškega jezika in da so si v dosedanjem službovanji prisvojili sposobnost v konceptu in pisarničnih poslih. — Prošnje je podati deželnemu odboru v 4 tednih od one razglasitve, — Državni uradniki, ki bi se hoteli oglasiti za službo, naj pošljejo svoje prošnje po načelnikih dotičnih uradov. Razglas je datiran z dnem 2. januvarja 1901. Osleparjcn Brlc. — Nekega ubogega reveža v Kojskem so bili oslepili z denarjem pri volitvah v peli skupini. Dali so mu na roke po znanem L. 10 gld. gotovega denarja z opombo, da kar še več potroši, dobi povrnjeno pozneje. Z unemo je šel v volilni boj in revež je potrosil seveda še večjo svoto denarja, katere pa mu sedaj nočejo povrniti. Pravijo, da tisti desetak je prišel iz nunčevih rok. Revež M. stoka in joka, ker ne dobi denarja, da bi plačal klerikalno »eeho* za volitve. Praska se za ušesi, kakor tudi njegov sodrug G., ki je romal ž njim okoli kot agitator. Taki so, vidite jih! Brici, obrnite hrbet klerikalnim sleparjem, da ne padete v nesrečo ! — Da je res vse, kar je pisano, za to stoje priče na razpolago. Ogenj. — V ulici Cipressi štev. 6Je v nedeljo in ponedeljek v jutro gorelo. Ogenj je nastal v kukinjskih prostorih drugega nadstropja ; tleti je začelo n ajbrže že okolu 9. zvečer, ker je okolu It. in pol bruhnil iz strehe že gost dim s plamenom. Stanovniki iste hiše ognja niso opazili in so jih šele glasni »ogenj »-klici s ceste prebudili v strašno gotovost, da jim gori hiša. Dva topničarja sta s silo vdrla v vežo in odtod v prvo in drugo nadstropje, ter pomagala prestrašenim hišnikom spraviti na varno, kar mogočo. Obvestilo se je o ognju ognjegasce, ki so »takoj" prihiteli na lice mesta. Začelo se je rešilno delo, kije trajalo v zgodnje jutro. Na veliko srečo so imeli na razpolago mnogo vode, ki ni ves čas zmanjkala. Škoda je precejšnja, ker se je na mestu, kjer sta stali kuhinji ena vrh druge vdrl, strop obeh nastopij ter zagrebel pod seboj vse, kar je bilo spodaj. Vzrok ognju ni znan. ' > ^Borba za slovensko narodnost. - Kot drugo točko svojega programa navaja »Prim. L»st''V »borba za slovensko narodnost*. — Klerikalci so b r e z d o m o v i n c i, in kakor klerikalcem drugodi ni dosti za narodnost, baš tako jim ni pri nas. V »Prim. Listu*, ki izhaja že deveto leto, je bil kak članek o narodnosti, ki bi bil navdušil slovensko ljudstvo, za katero je vendar pisan, le bela vrana. Nasproti temu pa je širil »Prim. List" prav pridno klerikalizem, zlasti v zadnjih letih. Imena Dermastija, Knavs in Pavlica nam zadosti pričajo o tem. Na shodih, katere so prirejevah ti možje, takrat le še »krščanski socijalisti", so se skrbno ogibali točke o narodnosti. Govorili pa so tim pogostejše o pokorščini proti duhovščini, cerkvi in proti posvetnim oblastim, s katerimi smo imeli mi drugi že toliko borb prav za slovensko narodnost. Ko je kaj pogostoma pred tremi leti prirejal shode v Gorici in okolici dr. Pavlica ter na istih nikdar ni omenil narodnosti, smo ga moral« celo pozvati na to javno v listu. Mož je videl, da je grešil, in drugo nedeljo Že je dal Citati na shodu v Podgori govor o narodnosti. Klerikalci so breznarodni ljudje, Kdaj poprej bi se bil dr, Gregorčič spozabil tako daleč, da bi bil govoril v deželnem zboru laški? Odkar je prijadral v klerikalno luko, je to storil. Ali se pravi to borba za slovensko narodnost, na tako izpostavljenem kraju kakor dež. zbor zapostavljati materinski jezik?! Breznarodci so, brezdomovincil V »borbi za slovensko narodnost* menda je dr. Gregorčič »drsal* po furlanske glasove, da je prodrl v peti kuriji kot »deputato friu-lano*. V »borbi za slovensko narodnost* je kapituliral lani pred dr. Pajerjem v deželnem zboru, da vsako reč od tam dobivamo le kot miloščino iz laških rok! Taki so ti »prvo-boriteiji" sa narodnost!— Da, res v zadnjih 10 letih smo bili na Goriškem hude narodnostne boje, ki so rodili tudi vspehe, katere nam sedaj klerikalci podirajo, ali v vrstah hudih takih bojev ne dobiš nfkjcri »ljubljenca naroda" in drugih mogočnih gospodov. Kadar je bilo treba nastopali odločno, takrat so zlezli v svoje brloge in se poskrili kakor krti v zemljo, borili pa so so d r u g i m ožje, katero prav naši sedanji klerikalci hočejo kar Čez noč ugonobiti, V vrstah prvoboriteljev za slovensko narodnost v zadnjih 10 letih se svetlo" druga imena, in zaman iščeš tam Gregorčiča, ki se jo grel le ob vspehilt drugih, niti dr. Pavlice in še manj tistih naših »kuuštnih" c. kr. polilikonov. Drugi možje so bili, ki so se žrtvovali ter izpostavljali celo svoje življenje za narodnost. Na čelu pa je stal A. Gabršček s »Sočo", oba preganjana na vse možne načine. Današnji dan pa vodi boj za slovensko narodnost narodno-napredna stranka, dočim so klerikalci srečno prijadrali do narodnih izdajte, ki iščejo v skrbi, ali ne za slovensko narodnost, marveč za svoj trebuh, pomoči pri naših najhujših nasprotnikih. Prcdnjači pa bivši »ljubljenec naroda* dr. Gregorčič, sedaj »cavaliere don Gregorcig, deputato friulano* ! — Iz tega razvidi vsakdo, kako slepar! »Prim. List* občinstvo z »borbo za slovensko narodnost!*. Za Brlee. — »II Friuli* prinaša iz Krmina dopis, v katerem navaja imena onih, ki so glasovali za dr. Gregorčiča. Potem pa pravi: »Ako so mislili ti gospodje s svojim laži-glasovanjem, da se sprijaznijo z delom Slovencev ter se jih poslužijo pri prihodnjih občinskih volitvah, se motijo, kajti Brici se gotovo ne dado oslepiti od smradljivega dima, ki jem je bil puhnjen v oči, marveč se spominjajo, kdo jim daje denar na oderuške obresti, kdo jim je delal in jim dela rožnate obljube, ne da bi držal le jedno, kdo podkupuje tržnega komisarja, da oslepari ubogega slovenskega prodajalca sadja, kdo išče končno vse načine, da bi zatrl in oskubil prav Slovenca.* Tako piš* »II Friuli*. Tisti možje, katere imenuje, so: Bain&t Gius. Avian Gius., Burdin G„ Čusutti D., Gibeu A., Ferlat M., Lavorian Ck, Persa A., Panzera G., Sachet F., Silvestri D. Ti torej so prijatelji naše črne bande, ki, žal, po naših lepih Brdih še tako prevladuje. Brici, mislite na marsikaj, čemur vam dajejo povod te besede! V ostalem pa se mora začeti intenzivno delati na to, da se Brda otresejo črne komande ter da stopijo ije, kamor tičejo. Dokler bodo drli pa le za črno suknjo, se ne spremeni nič. Drugodi po deželi se svita, le v svetlih Brdih je tema. Čas bi bil, da bi tudi Bnci stopili v oni velik krog, kateri tvorijo v deželi naprednjaki, da ne bodo le slepljeni iz farovžev in izsesavam od sosedov-lujcev! Zjasni se! Zahvala prijateljem. — Z novim letom se je še bolj razširil krog naših naročnikov, posebno na »Primorca*. Prosimo, le tako naprej! — Opozarjamo pa, da pravi prijatelji naši so taki naročniki, ki v redu plačujejo naročnino. Veliko je še dolžnikov za pretekle čase, a za letos je tudi še premalo poslane naročnine. — Naj bi se vendar naučili reda tudi naročniki slovenskih listov l O domovinski pravici. —SI. januarjem leta 1901. je uveljaven del novega domovinskega zakona z dne 5. novembra 1896, ki Je gotovo jako važen in vreden^ da se nekoliko pomudirao pri njem. Oni avstrijski državljan, ki je,od 1. januarja 1901 počenši prostovoljno in nepretrgano celih deset let bival v kaki avstrijski občini, ne da bi potreboval javnega ubožnega preskrbljenja, se mora brezplačno sprejeti v občinsko zvezo.' Dotične prošnje so koleka proste. Seveda so v tem slučaju izključeni oni, ki so bili morda deset let v norišnici ali v zaporu, nasprotno pa se ne upoštevajo po« setne počitnice, trgovska potovanja, uporaba kopališč itd., kakor tudi, če je kdo moral med tem časom služiti pri vojakih. Kdor to bivanje pretrga pred pretekom desetih let, izgubi domovinsko pravico dotične občine. Prosilec ne sme ves čas prejemati nobene javne podpore, izvzete so seveda posamezne podpore pri nujni odpomoči, oproščenja šolnine, ustanove, miloščine itd. Otroci, ki so še mladoletni, spada;c v listo občino, kakor njih oče. Kdor je deset let bival v kaki občini, ni samo on opravičen do domovinske pravice, temveč tudi vsi, na katere preide domovinska pravica: žena, zakonski in vza-konjeni otroci, ki niso dovršili 24. leta. Ako je imel kdo domovinsko pravico v kaki občini, a jo je ostavil prostovoljno ali neprostovoljno, tedaj velja taista zanj ali za njegove naslednike še dve leti po odhodu. V slučaju, da ae prizadeta občina Se ni odločila tekom šestih tednov sprejeti prosilca v občinsko zvezo, akoravno je dotlčnl popolnoma opravičen, tedaj odločuje predpostavljena politična oblast, Inozemci ali osebe, ki se ne morejo izkazati kot avstrijski državljani, morajo si najprej pridobiti avstrijsko državljanstvo, Šele potem morejo biti sprejeti v občinako zvezo, Prošnjam za sprejem jo priložiti krstni list prosilca, oziroma poročni list, krstno listo mladoletnih otrok, dosedanja domovinska dokazila, policijsko potrdilo o desetletnem bivanju in o ubožnem potrdilu po oblastvu, da prosilec ni užival nikakega ubožnega pre-skrbljevanja, Dvorni, državni, deželni, občinski uradniki, uradniki okrajnih zastopov in javnih zakladov in sluge takih uradov, kakor tudi učitelji, duhovniki in e. kr. notarji dobe ma-vinsko pravico takoj z nastopom svojo službo v dotičnem kraju, kjer so stalno nastavljeni. Nazadnje naj še omenimo, da veljajo dosedanje naredbe tudi še zannprej pri osebah, ki bivajo manj kakor deset let v kaki občini in ima o tem, kakor dosedaj, odločevati edino le občina. Ustnica. — Gosp. dopisniku iz P, Dopis dobrodošel. Le naprej tako! Pozdravljen v krogu naših sotrudnikov! BlitgaJiilČarleo tfičo tvrdka K o n j e d i c & Zajec v Gorici, Pismene ponudbe naj se pošiljajo direktno na tvrdko. Razgled po svetu. V Istri jo propadel v kmečkih občinah zapadne Istre hrvatski kandidat Mate Mandič. Izvoljen je Lah Rizzi. V iztočni Istri je izvoljen Spinčič. Tako bo v ogromni večini slovanska Istra zastopana na Dunaju le po enem svojem poslancu. Volitve v peti kuriji. — Volitve na dan 3. t. m. v peti kuriji na severu so skon-čale z izgubami za socijalne demokrate in krščanske socijaliste, pridobili pa so nove mandate nemški radikalci in češko-narodni delavci. Socijalni demokralje so izgubili de-finitivno 8 mandatov in to v Litomericah, Hebu, Žatcu, Trulnovu, Gradcu, Smichovu, Plznu in Olomucu. V zameno zato pa sf» dobili na novo socijalni demokratje 4 mamLia, in sicer 2 na Dunaju, 1 v Dunajskem Novem Mestu in 1 v Opavi. Dejanska izguba socijalnih demokratov tu je torej 4 mandati, in ako prištejemo 2 izgubljena v Galiciji, znaša zguba 6 mandatov. — Krščanski socijalisti so izgubili 3 mandate na Nižje-Avstrijskem. Mladočehi so izgubili 2 mandata, katera so jim odvzeli češko-narodni delavci. Na štajerskem v slovenskem delu so bili izvoljeni v torek 3 slovenski poslanci in sicer v kmečkih občinah. Ti so vit. Berks, dr, Pioj in Fr. Robič. Dipauli, znani prvak kat.-nar. stranke, v svojem volilnem okraju ni bil več izvoljen v državni zbor. Ker je bil on tako rekoč duši omenjene stranke, se bavijo z njegovim padcem vsi politični listi. Čehi trde, da je bil zvest pristaš konservativnega avtonomnega prhama ter je vspešno odbijal vse napade na solidarnost desnice. Ker ni bil izvoljen, , delajo razni listi različne kombinacije na račun kat.-nar. stranke. Morda je pa to še prezgodaj, ker Dipauli je izvoljen v bolcan-skih kmečkih občinah s 4 glasovi večine. Vprašanje je, ali sprejme mandat. O Izprcmembi ustavo so pisali te dni mnogi avstrijski listi, ki so sklepali iz uspehov dosedanjih volitev, da bo parlament zopet brez koristi, ker bodo pomnoženi radikalci vseh narodnostij parlamentovo delovanje onemogočili. »Gaz. Nar." se izreka proti izpre-membi ustave le pogojno. Poljaki niso bili nikdar hvalilci decemberske ustave in tudi danes niso. Kot avlonomisti za to delo nemških centralistov niso navdušeni. A bodi ustava kakoršnakoli, bol.ša je kot brezustavnost, ki se ne da popraviti in izboljšati, in ki daje i vso moč birokralizmu, ki Slovanom ni na-! klonjen. 2 Rumunsfceg* odhajajo, kakor čkamo v Češkem delavskem listu ,V boj*, delavci kar v calih trumah na Ogersko; to radi neznosnih domaČih gospodarskih razmer tamkaj. Na Rumunskem je tudi vee delavcev iz naše dežele. T tretjem stoletju. — V Novem-gradu v Slavoniji živi žena, ki je stopila z novim letom v tretje stoletje. Rojena je bila dnč 3. maja 1799. v Novemgradu, to je v predmestju Oseka. Žena se imenuje Lehner. Slarica je slaba. Koliko velja vojna ladija. — V Pu^ju se je nedavno na morje spustila vojna ladija »Szigetvar*. Ladija je veljala 1,600.000 gld.; notranje priprave stanejo 170.000 gld.; vojno orodje in druge reči stanejo 260.000 gld. Torej celo vojna ladija stane 2J/8 mil. gld. Število umorov. — Na Laškem, kjer je 32 milijonov prebFvalcev^je bilo lani 4000 umorov. Na Nemškem pri 55 milijonih prebivalstva je bilo 550 umorov; na Francoskem, kjer je 38 milijonov prebivalcev, je bilo 609 umorov; na španjskem pri 18 mil. prebivalcev je bilo 849 umorov. 8 slovenske umetniške razstave v Zagrobu. — .Hrvatska- porofia, da se pripelje po sv. Treh kraljih iz Sarajeva večja družba na umetniško razstavo v Zagrebu, •— VseufliliSki profesor dr. Isldor Kršnjavi je objavil v 22. Številki »Narodnih NovJa* obširno oceno o delih slovenskih slikarjev na razstavi v Zagrebu. Zlasti se bavi s slikami gg. Vesela, Ažbeia, gdC. Santel, g. Jakopiča, g. Franketa, gdc. Kobilce, gosp. Gvaiza in g. Koželja. Profesor Kršnjavi je strokovnjak na polju umetnosti; bil je sam slikar, potem šef kulturnega oddelka hrvatske vlade ter si kot tak pridobil za hrvatsko prosveto in umetnost največjih zaslug. Rusko-kltajskii pogodba, po kateri so Kitajci prepustili Rusom mandžurijsko pokrajino Fengtlen v upravo, katera se pa da še drugače tolmačiti, je umevno grozno zbodla poželjive Angleže. Londonski listi se z začudenjem vprašujejo, kako daleC bo segala pohlepnost Rusije, »Globe" pa preti kar naravnost z odporom, Ceš, prej ali slej bodo prisiljeni angleški državniki, da se energično upro ruskemu prodiranju. Cim dalje bodo odlašali s tem, tem neugodneje bo njih stališče* „St. James Gazette" se tolaži a navzočnostjo nemške armade, ki bo Rusiji prekrižala račune, »Pall Mali Gazette* se pa že udaja v neizogibno usodo in pravi, da radi Mandžurije pač ni vredno pričenjati boja. Anglija naj pazi samo na to, da se nihče ne bo vmešaval v njene interese, ki jih ima v do • lini Yangtse. Rusi si pa seveda kljub vsemu zadovoljni manejo roke. Prvo odškodnino so že dobili in si odprli pot za nadaljni načrt. Narodno gospodarstvo. Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu dne 1. januvarja 1901, s kojim se vnovič razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov kakor tudi posledice zanemarjanja istih. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. štev. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih plačevati: a) zemljarina v mesečnih obrokih in to: prvega vsakega meseca naprej; b) bišno-razredni kakor tudi hišno-najemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to: prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trsta in okolici pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5% davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih kakor hišno-najemni davek to je v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in l. decembra, zunaj Trsta pa prvega meseca naprej plačati; d) obča pri-dobarina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih jednakih 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih: e) v kolikor se prihodarina ne plača na naCin označeni v § 133 zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 t. j. potom odbitka, treba je poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih: f) osebno dohodarino je plačati s pridržkom določeb § 234 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 oziroma cesarske naredbe cd 8. julija 1898 drž. zak. št. 120 v dveh jednakih L junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 167 ter 168 gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in piačariuo, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in .v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka, določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, Ce preseže posamezni redni davek vred za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačanje do dne plačila, tako da pride po ls/10 vin. na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja. Slednjič se opozarjajo plačale! še na sledečo določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23: ,Če bi se o začetku novega davčnaga leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je potem, všteti že izvršena plačila*. Banka , Slav Jja\ — Življenski oddelek tega zavoda izkazuje vedno vsčje vspehe, o* čemer se lehko prepričamo iz nekaterih številk, katere je vredno upoštevati: od 1. januvarja do 30. novembra 1900. se je predložilo oglasil5Qg4"Ta zavarovanilEapTtaT 13,887.830 K, od teh pa je bilo sprejetih 4528 oglasil za zavarovani kapital 12,111.710 K. — V dobi 11 letošnjih mesecev se je izplačalo 933.93322 K zavarovanega kapitala. — Ker gSlavija* razdeli ves čisti dobiček med svoje člane, se je izplačalo do sedaj 706,541'28 K dividente. — Izdatne rezerve in fondi izkazujejo 20,579.494*88 K, med temi pa je v pupilarni vrednosti varnostno naloženih 20,198.125-18 K. r^arol j)raščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z« birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogebrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Mnjižcvnosl »Prosfjeta". — Že lani smo imeli priliko konstatovati velik napredek v zunanji obliki in v vsebini. Poleg lepih hrvaških originalov je prinesla tudi prestavo slovečega Sienkiewiczevega romana »Quo vadiš?*. S svojimi ilustracijami pa je mogla konkuro-vati z marsikakim znanim in razširjenim nemškim listom. Tudi prva številka letošnjega letnika kaže korak naprej. List je počel prinašati sloveče Sienkiewiczeve »Križarje*, s krasnimi ilustracijami v tekstu. Vidi se, da so dobili Hrvatje v Nemcu Scholzu velikega in podjetnega podjetnega pospeševalca svoje literature. »Prosvjeta* je paC vredna, da izpodrine v slovenskih družinah nemške ilu-strovane liste, ki stoje daleko za „Prosvjeto". »Nada*. — Sicer jo izdaja bosenska vlada, toda kljub temu je pristno hrvaški list, s kakršnim se more ponašati malokter narod. Celo v Nemcih se more primerjali z »Nado* jako malo listov, zlasti kar se tiCe ilustracij. Vsaka številka ima dve podobi v prilogah v velikosti lista. V tekstu' pa prinaša reprodukcije raznih, zlasti slovanskih umetnikov. Tudi dela slovenskih umetnikov smo videli v »Nadi*. Zlasti dobro je zastopana Kobilca. Z ljubljanske razstave je prinesla mnogo podob. Znani hrvaški književnik Milakovič pa jt priobčil v prvi letošnji številki opis »Književne in kulturne črtice iz Slovenije* u god. 1900., v katerem razpravlja o književnih in kulturnih pojavih prošlega leta pri nas. Jako laskavo se izraža zlasti o Ketteju. Jako hvaležni moramo biti g. Mila-koviču, da je seznanil hrvaško občinstvo z najnovejšimi proizvodi slovenske muze. Priporočamo »Nado* vsem ljubiteljem umetnosti, kajti tudi cena je v razmerju z vrednostjo majhna. ^ Fran Wilhelmov odvajajoči čaj od Frana Mfilhelma lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zuvoj stane L 2 kroni av. velj. L rfvwwwwrrYrrwwwrwwTwrfrA m Potatzky v Gorici. Na sredi RaSteiju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališoe nirnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Sretinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae,- pristni kranjski- brinje« vee, domaČi tropinovec, fini rum, različna vina, gornžice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgdvea v Seaenlfki uliti it. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Anton Obidič, čevljar v Semeniškt ulici štev. 4 KHT- v Gorici, ~WfH priporoča se za raznivrstna naroČila p meri za gospe in gospode. Naročila s« izvršuj« hitro. DobFe ure in po eenl! s .1-lfttnirn pismenim jamstvom rnzpoAiljsL n;i zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobri ura f{em. iz niklja fl..') 75; flrebrna ura Hm fl. 5*80; srebrna verižica fl. 1 '20; budilnik iz niklja ______ a. 1-95. Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizonlnih pisem. Ilustrovan cenik zastonj! retjistrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. ---------****--------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4V*$. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57*%. Uradaje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315. mm- VELIKA ZALOGA -i« ŠIVALNIH STROJEV IN DVDKOLES 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munlelplo it 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 18. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokelesa prvih tovarn kot avstrijskih in Brez konkurence!) inozemskih. mm- Cene so od gld. 90 naprej. -*+m Z nami j« vsak* konkurenca nanogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani _________SAUHIG & DEKLEVA. c- kr. ^_J^fafc^ vsakterenut privilfgirani ***%lHfr**' koj razum- kroji, V«JP4 IJlvi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikost! in mode. Y Gorici, civilni in vojaški krojač, z zalogo najfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22. J. nadstropje. Ima svojo taborno zuloiro rttabe vrsta blaga za obleke iz Inozemskih lu avstrijskih to*aru in fo- toiih oblek, deJnlkov in isobnih »la&Sev m vsako sezono, Velika izb<§r: za »nit nlc in ovratnikov, gotorega perila in srajce Jiigcr ter vseh drugih k oblekam spadaj o M h priprav za vsaki stan no najnlijl canl. Sprejemajo se naroČila za izdelov. raznih oblek jaket, pelegrin, dežnih plaščev, tudi za dame, po najnovejši modi. ŠpcdicIJska poslovnim G. v ulici Mirelii it 11 Priporoča se toplo Slovencem v mestu in rojiikom n;i deželi za prevažanje vsakovrstnega blagu in pohištva v vse kraje. Ker ima nove zaprte vozove za prevažanje, 2agotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček priporoma ravnokar izšle knjige: „Marco ViSCOnti", ital. spisal Tommaso Grossi; cena s poštnino vred K 2*60. »Odiseja" II. izdaja; po Homeru proste M-evel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K 1*40. „Venec SlOV. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slo van. jezikov; cena s poštnino vred K 1*40. M zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj. [ »Ljubljanska kreditna knka* v Ljubljani Špitalske ulice it. 2. 0 vseh (I piaei Nakup in prodaja n POS.JH- . •>«-*»>•••* P-« «. 0 „. JSnSBSS SffSMFS , »reck, novcev, riilut itd. po najkulitiit- i| neJSih pogojih. K Zavarovanje proti kanmi IzgaM. Fromese k vsem žrebanjem. do dne Tzdlga. Eskompt menjic nujkulantnejo. Borzna naročila. ia glro- H ie vloge ¦