.. k. Hofbibliothek "Wien «^, ,.... V Gorici, 30. oktobra 1885. „So6a" isshaja vsn'k potok in velja po poiti prejemana all v ftorici '"t«.« dom poSHjann: Vse leto ...... f. -l.ls» Pol leta .-....,. :'-'; 6etyrt Iota . . . . ,. ! '¦¦¦ Pri ostuauiUU hi uAa Midi (.: ..y,n. tlanicuh" se placuje ¦/.«, mivntino »rsstop tt«rvratfr: — 8 kr. ce se tiskn 5 krnf 7,-i. , a ,. « •: , » » 3 „ Zavefie drke po prostora Tecaj XV. Posanitzne §!«>vilke se dobivajo po 8 kr. v tuliakarnicab v gosposki ulici h\vi\ ..tivli Icroii". na starem trgu iii » nKTishi ulici j'er r Trutu, via Ca-«oi;j«n, 8. iu,\>W, siajsi- l.fagovoljno pogiljojo :iitMli;;;:vii ...S'oi'f!" v stori to brez dvoma fiez vse visoka *st» k* nam je do-§U po neprecenljivem pisn>» katero sem tukaj objavi!. V Goriei, 30. oktera 18$5- Predsednik Jr. A. GREGOR&C s. r. „So6inim" 6itateljem je znano, da 4. ok-bbra t. 1. je „Slov. bralno in podporno dru-&vo v Goriei* v druzbi z obfiino renSko prire-ilo v Rencali veliko svecanost v slavljonje Naj-iijega imendana presvitlega cesarja. Pri tisti filiki odposlalo se je Njogovemu Velifianstvu jrzojavno voSCilo ter zagotovilo zvestobe in u-tanosti, na katero je priSel odgovor v zgore bjavijenem pismu. V veliko cast sraejo si Steti Irustvo in deleiniki one sveCanosti, da je pre-ivitli cesar blagovolil vzeti vo§5i!a na znanje in la je celo ukazal, naj se izrefie drustvu Nje-gova najviija zahvala. IISTEK. 2g„d0in9ko-podndna Crtica. Jpisala Pavlina Pajkova. MAnIr ^» je malo izobraienih Slovencev, ki ne bi bili ie e^aJ &U§ali lmenovati ipuperskih jec in ; podkopov ^Q j^e "» ti grozoviti podkopi so bili i >red ko^ kndesetiiiii leti Se tako zaani po Evropi, i da je nfl08°^e^ ^a bi ze bili izginoli iz spomina Kaj je zopet novega na jugu? Razmeie na jugu 10 ie popolnoraa prodruga^ilo, potrobno je toraj, da zopot o njib govorimu. Ko smo ae zadnji(5 s tern vpraianjom petJali, rokli amo, da vzhodnja llumolija oetano etalno ijodinjona z Bolga-rijo, mielili smo, da bodo poslanki v Oarigradu le Htadirali na6iu in pogoje, po k&tmh bi dovrSeuo dolo kot tako pripoznali. Povedali ami, da so so vse vo-lovlaati spigazoile z mislijo, da Jte ziediujenje imono-vauih dczol ne d& ve6 razniSiti* iobito z ozirom na Buoija; lei bi to t»kemu prizadovanju na vse kriplje piotivila. Y»i liati so bili tega uiaeoja in tudi odgovor ogeiekega iniuiatra Tisze v tej zadevi je nepo-sreduo izrazal prepd<5anje, da bode zjediajonje trajno. Le rozljaaje z orozjem od arbske in grike strani de-lalo je preglavico onim, ki so lioteli ohraniti mir na balkanskem polotoku. Danes je prizor na jugu ves drugaceu. Ooa velevlast, kateri bi moral biti prevrat ? Bolgariji in Rumeliji najbolj po godu, zahteva najodlodnejse, da ae morajo zopet uveati prejiuje razmere. Ce ae sme listom verjeti, 6e razkrivajo velevlasti se svojem ve-denjem in postopanjem svoje prave nameue, potem smemo sklepati, da so bile res vse velevlasti a pre-vnatom dne 18. sept, v vzhodnji Rumeliji iznenadjene; osobito Rusiji so dogodki na jugu Bedaj in v tej obliki zelo nepovoljai. Govori se, da je poslednja dr-2ava s knezom Alekaandrom Battcnbergom cezadovolj-na, da ji je knez neraekega rodu nezonesljiv ter da bi rada na ono mesto poatavila kakega ruakega princa. prostef ijudstva. Sme se trditi, da izgine spomin na gpilppke dogodbe Se-le tedaj iz aveta, ko izgine ime Snilivka in zaduji, njegov prebivalec. [Cedaj je bil Spilperk ustanovljen, ni znano. Grad je jn stal ze pred 884. letom. V sfarih casih je bi^pi'perk sedei Brnakih knezov in mejnih grofov 0-ravske dezele. Pozneje so se na tern gradu drzali ,4avni zbori in visa sodnija je tu imela evoj sedez. b enem so bili v podzemakib prostorih spilperSkega >radu stralni driavni zapori. Tu so zapirali razli^ne budodelnike: politifrie izdajalce, drzavae upornike, ponarejalee denarjev in aicer samo takosue, ki so bili vsaj na deset let zapora obsojeni. Kakor spilperska spomenigka kniiga pripoveduje, aedeli so potehjefiah koncem preteklega in na poSetku tekodega atoletja mybnjw tolonji, lioriki iapoliti^ni faMdodelaiki. Leia 1855 so se spilperike je6e odstavilo vsled povelja presvitlega cesarja Franca Soiefa. I. Od one dobe spremenil se je ipilperski grad v lepo, prostorno vo-jaako kasarno. Jeco in podkopi pa driijo bo v ptej-enjem stanji v spomin in kot redka a 6rez vse za-loatna znamenitost preteklth dasov. Ti podkopi se aedaj ljudem pokazujejo in sioer proti vstopaini 30 krajcarjev. Njih 6uvaj ima nalogo voditi obiskovalee po podzemakih prostorib in jim biti za tolmaca. A predno stopimo a potrpljivim 6itateljetn vvtd grozovite podzemske prostore, oglejmo si nekoliko Spilperk, ka-korlen je zdaj. Sredi glavnega moravskega raesta Brna, ktero po svetu sluje s svqjirai sukaenskimi to-varnami in ki stcjo blizu 90.000 atanoynikov, povzdi-guje se na visokem in jako siroksm gridi, zara§5eoem s starodavaimi koiatimi koatanj:, diiedimi lipami, bo-deSimi akacijami, visokimi jagaedi iatopoli, z gostim grmovjem in razcimi vrtnimi rastlinarai, ponosaa trd-ojava Spilperk. Grad obdaja visoko debelo obzidje, v katerem §e zdaj tu in tarn ticijo velikanske topov-ske kroglje. Kakor je bilo receno, giad je zdaj epremenjen. v ponosno in dalefi okrog viduo kasarno, in meni, ki stanujem ravno pod apilperskim grifiem, ia ki imam tedaj, to zgodoviasko imenitno poslopje ves dan pred odmi, meni je dano obdudovati Spilperk V njegovih mnogovratnih podobab in iepotuh. Y jutro dela Spilperk drugaeen ntis, nego svecer, o poletoem daau mp&to, m$» f9 ml A rs»k& njeyor* podoba j# To je baje Battenberg o pravem eaau poizvedel na Anglefikem, kjer je bival o priliki poroke svojega brata z angle&ko princesinjo, najmlajio Ueerjo kia-Uioe Vibtorije, ter Je 2e dolgo nripBavljeni nafirt se- laj izpeljal v nadi, da ie pri Bolgarib prikupi in tako voj prestol utrdi. Res piiejo tudi bolgaraki listi sedaj tako, da hocejo prinoa na vsak na&a obrdriati in se na lastne noge postaviti, to je da se bofiejo odpove-dati ruskemu pokrovitoljetvu. Aogleiem, prebriaanim kramarjem, bilo bi to eoveda zelo po volji, kajti tlo-bodna in neodvisna Bolgarija v evezi z Rumunijo bila bi jess, ka'.erega bi Itusija te2ko prokoradila, ko bi hotola polastiti se staroslavnega Oarigrada, kamor to aogleske ocl vedno obrnene. Pa tudi v gmotnem oziru bi to AngloiSem ugajalo, kajti tako bi bila odprta pot anglelkemu blagu v te pokrajine. Anglija, ki je na berolinskem shodu etrastno protivila se zjoditijenju Bolgarov, zagovana dandanes najtopleje to ejelinje-nje, Franoija in Italija jo baje poapirati, Iito tako odio6no protivi se pa Ituiija sedaj v takib okoliiiinah bolgarskemu ajedinjenju ter zahteva, naj ie dogodki 18. sept, popolnoma razvoljavijo in to tudi tedaj, ko bi se Bolgari protivili ter bi se moralo Turfiiji dati nulogo, da z orozjem v roki prejlnje razraerjo zopet uvedo. Is nagovora, katerega je nal proevitli eesar imol o priliki, ko je sprejel ogerske in avstt-ijake do-legacije, razvidi se, da se Avstrija popolnoma vjema i temi nazori, dodiiu ee iz nemskin liotov spozaava, da ji Nomfiija pritrjuje. TurSija sklicala je zopet shod poslanikov v Ca-rigrad, na katerem se bode to praSanje razinotrivalo; vse velevlasti so to ponudbo sprejele in prihodnji dnevi nam povejo, kaj se je tu sklenilo. Zelo nerazumljivo in cudno je vedenje abrskega kralja Milana v tej zadevi. Veakdo je mislil, da hofie kralj s tern, da je vojako skupaj aklical, na Turdijo in druge drlave uplivati, da bi se tudi Srbija pove-cala in sioer s turlkim ozemljem. V akrajnem eludaji, mislilo se je, da bi kralj v zvezi z Grki, ki 03 le vedno oborozujejo, Tur6iji vojno nap^vedal ter tam svojo BreLo poskulal. Toda svet, posebno slovanski svet, ne more dovolj atrmeti, ko vidi in 2ujev da ho-dejo Srbi sedaj Bolgarom vojako napovedatiin brate moriti. Srbska vojska pomika se vedno bolj proti bolgaraki meji in dan na dan jo lehko prekora^i. Tpralanje uaatane: Bodo li Rusi kaj tacega trpeli P bode li arbaki narod a tern zadovoljen? Ne bode-H ta osodepolni korak aluiil v to, da se Milanov presto! ne le omaja, kajti maja seLe davno, temvefi po- lepa, vselej gleda trdnjava velidastno in skrivnostno a6 svoje visodine in gaj okolo njega je vedno vabljiv, naj bode obleLen v zimsko ali poletuo obleko. A najmilejli pogled na Spilperk je v jutro, ka-dar prvi zarki ustajajo5ega solnca poljubujejo ^edoo steae in dvojno vrsto siroma odprtih oken. ikna'v aolncaem svitu zare in poslopje, visoko v nebo Strleee, je videti, kakor bi stalo v velikem avit-lem plamenu. V resnici, 6aroben pogled 1 A niS manj miloben je pogled na ve5er, kadar po mestu utihne dnevni hrup ter z zvezdami na nebu prizg6 se tudi v kasarni lu6i, da je ves grad razsvit-ijen; okolo njega pa v aomraku Sumljajo visoka dre-vesa. Ali kadar mesec sije, je polovica gradu in SpiU perka obsijana od biedega mese6nega svita, druga polovica pa je v polutemi videti kakor truma giba» jocib ae crnih posastij. Kako lep je tedaj Spilperk in kako skrivno-sten! Ne moreS odtegniti ocesa od tega pogleda; a Vendar ti pri tern nehote arcs mocneje bije, neka groza te obhaja. Spomin na vzdihljaje, jok in tar-nanje nekdanjih neareonikov, ki so tam gore v naj-vooih mukab se lo6ili od tega aveta, presunja ti duao. A v tern trenotji zadoni iz odprtega okna kasarno kropka, vesela pesem brezskrbnega novinca, in podoba 2alostno preteklosd mahoma izgine iz tvoje dale. V srei ti sioer le odmeva gtas ao^utja, a tvoja qM m z fieri* vfepljft 9 leppsp >o»> pforitv polnoma prevrze? Cudili bi se tudi Avstriji, ko bi kaj tacega odobravala, kajti prijateljstvo z Rusijo v Kromerizi ponovljeno, razbilo bi se zopet popolnoma, kcr bi ilusija naao drzavo sumnicila, da nagovarja coper njo kralja, kateri ji jo trn v peti; sploh dvo-raila bi o istinoati in resnosti naaega prijateljstva. Avstriji bi bilo to lehko v veliko skodo, kajti zgubila bi mnogovredno prijateljstvo rnsko, nakopala bi si za vse daae sovraStvo bolgarsko, zgubila bi aimpatije Ju-gosiovanov na balkanskem polotoku in tudi one srb-skega naroda, kateri ze sedaj v svoji vecini ne odo-bruje oznacene politike. Ge vse to pomislimo, zdi se noraogoce, da bi Srbi priceli boj coper Bolgare; a odurno poatopanje coper bolgarakega ala, poslanega x namenora, da bi se Bolgari a Srbijo sponuuineli, in oebiljno atanjo arbakega kralja urivata nam nchote raisel in zbujata bojazeo, da bi kralj Milan vender le utegnil atoriti, kar iuga. Status quo ante — to je popolni povrat k prcjs-njemu razraerju je tedaj po danoaojik poroellih gaslo troh severnih velevlasti, doSira delajo druge tri na to, da bi oatali Bolgartja in Kumelija cjedinjop* tako, da bi knee Akksander bil guverner vzhodnjo Iiume-lije in knee bolgarski; vouderpreti tudi temu nadrtu vsak trenotek poraz po srbakem kralji. A kaj ae za kulisami godi in kaj prav za prav velevlaati namera-vajo, to je le redkemu znano. Potipimo, bodocnost nam todi to pojasui. N-'kako pa ne raoremo verjeti, da bi Rusija iatinito — ce tudi le zatasno — liotola zabraniti zjedinjeoje Bolgaiov. Beseda o kongrui. Po nasvetu, ki ga je dal „Socia" dopisnik o tem prcdmetu, prosili so mnogi goapodje za podaljajnje obroka, v katerem je treba uloziti fasije za kongruo. Donel pa jim je odgovor, da c. kr. uameatni&tvo v Tratu si ne priavaja oblaati JpodaljSati obrok, tor da naj fasije 1 e h i t r o podajo. Med tem pa je vis. c. k. miniatoratvo dne BO. sept, preroenilo prvo svojo naredbo glede izvraevanja postave o kougrui. Vsled to promembo 1. ni treba fasiji priloziti cerkvenega ra&tna, razen pozuejo, ako bi to posebej tirjala de-zelna gosposka; 2. obrok, v katerem ae podajo fasije, podaljaa ae do zadnjega dne novembra t.1.; 3. obrok m prizive zoper dolocbe dezelne gosposke na mini-ateratvo se je podaljaal na dva meaeca, zacenSi steti od dne nroebe. Zgore omenjeni poziv, naj se fasije le hitro podajo, z opazko, da se komu po laatnem zadolzeoji ne zavlece v poatavi od 19. aprila 1835 dolodena do-klada, dan je tudi vikarijem in dokazuje, da primor-ska vlada priznava vikarje na Goriakem kot samo-fitalne doine paatorje. Ukijub tej uradni priznavi po izvraevalni oblaati; nkljub temu, da so glavaratva od nekaterih vikarijev nze meseca septembra podane faaije brez ugovora sprejela v postavno obravnavo; nkljub temu, da niti dezelaka niti duhovaka oblast ni nikdar izrekla dvoma nad tiato samostojnostjo vikarijev, katero zahtevapo-stava o kongrui za samostojne duhovnike; in ukijub temu, da se vikariji brez izjemev tem obziru samostojne smatrajo: sta vender v „Correapondenz-Biatt-utt od 20. okt. dva dopisa z Goriakega, ki pc svetu sirita dvom o na§i samoatojnosti. „Corr. 15." posnema iz onih dopisov, da goriaki vikariji ae ail no b o j e, da ne bodo uvxsieni med samoatojue, ampak med pomoCne duhovnike. Pac nerazumljivo — da ne re m kaj veel Strah si riiete aa ateuo, pozivljate kn. nadsk. ordinarijat vobrambo, in vender ni nihee izrekel dvoma o tej samostojaosti. Sam g. dopisnik v onem dopisn samostojnost dokazuje popolnoma jasno in dovrseao. Ne mahajmo torej po vetrn, nikar aami In po dnevi, kakSen je Spilperk? — Najzivah-neje gibanje je onde. Stezice, posute z dxobnim pes* kom, ki se kakor kaSe vijejo na desno in Ievo, v breg in navzdol med senenatimi dtevoredi, mrgol^ sprehajalcev. Klopi, ki so tu pa tarn poatavljene, pri-jazno vabijo trndnega aprehajalca k prijetnemu po-iitku, ter so zasedene vea dan. Veseli otroci pa se emeje, govore in ekakljaje med eeboj igrajo po pro-atorih, njim namenjenih. Kamor se oko ozr6, povsod je veselo gibanje, pevsod zelen, povsod gredicescve-ticami v umetaih podobah okin^aoe; skoz drevje in evetje pa zagleda bo vmajhnej daljavi meato, ssvoji-mi kraanimi poalopji in mnogimi zvoniki. Posebno drobni ttcki so zvesti prijatelji Spil-perka. Oni kaj radi tarn gore gnezdijo in prebivajo. Ze koj t zgodnji pomladi razvedruje arc6 sprehajal-6evo veselo zvizganje brhkega kosa; pozneje se za-makne v slavcevo petje, ki posebno po jutrih in ve-cerih polni zrak a svojimi nebeskimi glasovi; veselo petje rujnega Sctnkovca doni ma skoro v vsakem let-nem iaau na uaoai in po zinii skaLejo niu drzni vrabci pred nogami, giedajo ga tako pogumno in |ze!jao s svojimi livahnimi oceaci, ter civkajo tako ljubko, da clovek nehot^ segne v zep po krusne drobtmce. Pa! pogled na Ipilperk jetako lep, sprehodpo ] iijem tekpjnib?^ Umk^Skk tokpbi^ode^ft, | ne vzbujajmo dvoma, ki bi nam znal biti oaodepolfen. Yojsko prihranimo za cas potrebe. Pustimo torej nepotrebni boj, a vsak naj skrbi, da kar hitro poda svojo faajo, dobro urejeno in z dokazi pravilno podkovano. Potrebne obrazce je raz-poslal ko. nadsk. ordinarijat ter je delo jako olajaaL Naj slede Se nekatere opazke. kako Be napove-dujejo ali fatirajo dohodkL Fasija se mora napraviti trojna, edna se hrani doma, dvojna se poda e. k. okr. glavarstvu; doklade so pa le po edna. Da ne bo treba nadleznega poznejega popiavljanja, je paziti c* to, da bodo doklade k lasiji strogc praviine, kakor je tirja v obraci opazka. ^lekaliko sitnosti bo prizade-vaio vracnnaoje hire pod zaporeduo at. 5. v obrazci. Uazkaz pisanih (prostOToljne se isspuste) bir naj po-trdi Supanstvo, ono naj tudi udela ceniinik posamez-nih podatkov v blagu. Cona bmlnega iita naj se no stavi prevkoka, kajti tland:utcs pada cena iitu; tudi je treba ozir jemati na ^troske pri biri in na njeuo kakovost, katsro veasih ni najboljaa. V Ljubljaai stavijo menda uternik hlme, psenice na 1 gl. 40 kr.; na Goriakem l»t> gotovo kaj diazj.i. V potrjenje stoltiih ilohoilkov ae doEozi razkaz od zadnjih neat let. Obrazec se nahaja v Pinzgerjevi broSuri, dodani listti ,(^MttrtaIschrifcK. l*o innenji mao gih naj ae v ta razkaz upi5o la atevilo umrlib, potem oklicev in porok z doticno Stoluo pristojbino; izpustiti pa je stevilo izdanih kratnih in mrtvaakib listov, ker tu ae rabi 1 e p e r o, a ne Stola; s tem uzajemno se potem tudi pri stroakih za pisanje mati5nih knjtg ne sme ni6 npiaati. Od tako preracunjenih dohodkov se odbije 30 gl. po postavi, ostanek pa se sprejme v doticno rnbriko dohodicov. V potrjenje viaokosti atolnili priatojbiu (pokopov in puiok>.se ima doloziti uradni nAu8weia der Stolgebiihren^, zaznamek atolnih p;i-stojbin. Velika ncenakost je v tem pri naa, uradni razkazi teh priatojbin so biti vecmoma izdaui okoio leta 1830 za vaako dubovaijo posebe. Tiati vikariji. kateri stolo deloma odrujtujejo zupnikom, i;aj %iej-mejo v svojo fastjo le svoj del zaalu^kov, iupm-kov did uaj prepuatijo Lupnikovi fasiji; drugacnorav* nanje bi deialo le zmoto in sitnoati aa obe atrani. Med dohodke od uatanovijenih mai ae imajo sprejeti v fUaijo vae do 15. junija 1885 urejene, ali tudi le zapuadoue a Se ne urejene male. JNekutere novejSe ustanove imajo v uatanovnem piamu pogoj, da se njihovi dohodki ne smejo vitevati v kongruo, Uatanovua piama lakib uatanov naj so doloze, da se bo mogel dohodek teh uatanov izpuatiti izmed diu-gih dohodkov. Med stroike nimajo menda posebno vikariji kaj druzega npiaati, nego davke od svojih zemljiad, vrtov in stroike svojih faaijoniraaih bir. Bodi tudi opomnjeno, da, kedor uze do sedaj prejema del svoje kongme iz verakega zaloga, mora dodati posebe razkaz tacih prejemkov, n. p. Con-gruaerganzung, Pferdepauachale; kajti v novo fasijo se upiSejo le krajni, domaci dohodki. Tudi ae mora fasiji doloziti inventar prebende. Nasi vika-rijati do sedaj vecmoma niso napravljali teh iuventa-iov. Kanonik Pinzger u6i, kako se napravijo ti inven-tari v letoanji ?Qaartalachrii'tia it. 061. Glede rubrik opozarjam, da inventar ima obsegati sledece: 1. Ime prebende. 2. Popis suhot, stanovaliaca, gospodarakih poalopij in kar je zravea, vse to se natanko popise, pove se v kakem atanu so suhote, in za koliko ia kje so morda zavarovane. 3. ZemljiSko poaestvo se navede poleg nove zemljigko poseatne pole. 4. Do-neski v denaru in blagu od obcine, cerkve, uatanov... 5. Giavnice, katerih obreati uziva prebendar. 6, Mo-bilije, fundus instructus po kolikosti in kakovoati. 7. Stolne pristojbine, znesek kakor v novi fasiji. 8. Stro-ski, kar jih prizadevajo razni davki, sarta tecta... 9. Pisma in dokumente, namrec matiene knjige, faiijo rafiune, ustanovna pisma, pogodbe, urbarje... po ime- da se nisem nikdar mogla odloCifa*, obiskati apOperike podzemske prostore. Bala sem se, da mi ta pohod ne bi ogrenil za vselej prljetnih utisov prijazne^ holma. In res, ze peto leto zivela aem v Brnn, a ipil-perakih podkopov, znamenitosti, katero vsak tnjec, ce se le en dan mudi v Brnu, ne zabi ogledati, le nisem videla. Sramovala sem se Se svoje maloduiaosti: sklenila sem, da enkrat pojdem. In sla sem. Btt je krasen jesenskl dan, kater^a sem si iz-yolila za svoj sieer neugodni, a jako zanimivi pohod. Jasnost neba, btagodejaa toplota jeaenakega solnea in cvrsti, 2ivce okrepcajoci jeaenaki zrak, napravili so mi sree takd lehko, duh takd pogumen. Cutila sem, da sem danes dobro razpolozeoa za ta pot, da sem pripravljena ogledati si tudi najgroznejle in najstra-hovitejae piikazni. ^ Ko ae s soprogom oglaaiva v ^uvajevem stano-vanji, najdeva tem se druge itiri oaebe. Kakor midva, zelele so tudi one ogledati si podkope. Vodja pr%e takoj veliko svetilnico. Ta je visela na konci dolgega droga, da se more z njo tudi viaoko posvetiti. Ka to sna-we z debele|a zeleznega kliua velik zvezek i& mofino zarujaveiih atarinakih kljufiev, ki so bili na debeio verigo nabraui, ter nas povabi, da bi ill z njim. nu in popiau. Povsod se tudi doatavi vrednoat, ali eena v denam. V opazki naj se pri dohodkih in stroskih navede ono pismo, na katero se zapisana svota opira. Tak inventar izdela, cerkveno oakrbniStvo oziroma predatojniatvo in potrdi dekanatni urad. Eden izvod ae hrani doma, eden v ordinarijatu in tretji pri na-meatniji. Tsakoletne spremenbe ae doatavijo v oddelku opazke, posebno pa se ima inventar, kakor cerkveni tako od prebende, ponoviti pri dohodu novega pre-bendara. Vikariji, ki do aedaj niso imeli takega in-ventara, naj ga hitro napravijo, ter prepis dolozo novi fasiji- ' _____ Dopisi. Iz tolminskih hribov, 2G. okt. — h toimin- akega okraja, draga „Soca", ti dohajajo razne vrato dopiai. Zdaj grajajo aolo, zdaj jo hvaiijo. V prvem oziru bi jaz rekei, da gg. u&telji mao praY vsega krivi, ako otroci ne znajo po dokoncanih solskih letih brati ali piaati. Jaz bi menii, naj ae oiroci po otroLje pod-ucujejo, naj ae jim ne nalaga brez atevilu predme-tov, da potem nobenega ne ztiajo. Dopisniki naj ae obrnejo do drugih in ne do uciteljev, ki eamo izpol-nujejo, kar jim jo naiozeuo. Tudi t.iki dopiai dohajajo, ki caste tolininski trg. To jo vae prav in dobro; pa ni vae zlato, kar se eveti. Le redkokrat dohajatn v Tolmin po opravkih ; po nakljucbi aem prono^il 25. dan t. m. v trgu, ali zalibog moram povedati, da nisem cob auc ro6i za-tianil. Ko po dczeli potujem, dobim navadao povsod ijudi, ki ijubijo ponocni mir; ali v Tolmiuu ga ne Uobia. Tukej ti nekatori razaajajo, kakor da bi bili zdivjali, propevajo pesmi, kato/o ao ved rujoveoju nego petju pudobuo. Vab to bi se mi no zdelo to* iiko Sudno, ako bi bil preverjeu, da ao priproati kraec-ki ali dornaci fantje, ki pojejo j ali temu ni tako. Oui, ki po noci rogovifijo, priStevajo ae, kakor aem sliial praviti in kaKor aem ae aam preprifial, omikanira ljudem. Ti zaatopajo kmeta p« ujegovih opravilih; k njim zahajajo na svete. Ti Ijudje ao veduo v do-tiki s priproatim ljudatvom in bi morali pokazati ne-omikanemu pravo pot, Vidi se pa tukaj, da neomi-kaui svet ve6 spofituje ponocni mir uego nokateri omikanci. Hale gorjaue, ki so ae pomoakovali med aabo, aem veckrat sliial reel: „iniaiu opravka v Toi-ruiou tu pa tarn, pa kaj hodem iti raao od doma, saj ne dobim prwipoltino moza, ki ga potiebujem, on navadao pozua uo5 za dan in dan za nod." $e vem, kaj bi rekel o tolminakih oblastih ia obcinakent zaatopu, da to ponofiuo tuljeoje tako lahko poslusajo. Gotovo je Tolmin izvzet, da nimajo tako zvaue „policaj§fcunde*. Mogoce, da od vsega tega iiic ne aliaijo ali nocojo aliaati, ali pa nimajo tolik0 mofii, da bi to zabranili. Potovalee. S Kra$a, 28.oktobra.—Sprejmi, draganSo&,« ta dopis iz apodnjega Krasa, da avet izve, kaj ae godi y takih zupamjafa, kjer zupan ne zna ni pisati ni brati................. - .....................r............... BivSi tajnik naie oWine imel je tirjati od ob-canov za svoje prejinjo slulbovanje Hi g|, 80 kr, kakor jo razaodil siavni delelni odbor geriSki z odlo-kom moaeca iebruarja t. 1. Ta deuar so tirja kot na-klada z dr2avnim davkom vred ter bi se moral po omeajenem odloku delelnega odbora poioiiti v de^elno blagajn:eo, kjer bi bivSi tajnik konec leta vea denar ob enem prejeL Ali kaj se zgodi? Sedanji tajnik, ki vodi obfiiosko pisarno, naspravljal je pobotnice meseo za mesecem za denar, ki je dobajai devkariji, pod-knleval je zupana ter pritiskal obcinski pe6at, ne da bi bil 2upan dal k temu svoje povelje. Tako je pre-jel tewik v iest mesecih od davkarije 73 gl. 80 kr., nf - ,bi bil k te2ntt P°stavao poob!aS5en. Praia se zdaj kdo je dal tajniku oblast, da je denar preie-mai? Da bi ae to zvedelo, vlozil je iupan ovadbo proU tajniku ter mu je zaeasno odvzel slulbovanje. Spostovani gg. znpani, poaebno taki, ki ne znate pisati m atati, bodite v oskrbovanji obeinskega premo-zenja previdni, da ne pridete v skodo, zadrego in sramoto. ___________ Kraievec. Politidni pregled. Briavni zbor kondal je zborovanje ter se snide zopet se le v novem letu, govori se, da se le 22. januarja. Med tem 6asom zborovali bodo dezelnt zbori, goriski sklifie se meuda okolo 15. novembra. Sedaj zbornjejo na Dunaji dele-gatje in najvainejsi dogodek zadnjih osmih dnij v notranji politiki je odgovor cesarjev na nago-voi* predsednikov avstrijskih in ogerskih delegacy. Y tem odgovoru poudarja cesar, da so (mfa VffllOfL) Priloga k 44 štev."Soče" razmere z vsemi velevlastmi jako prijazne, ter naglaSa posebno prijateljstvo z Itusijo, kar je narediio na Ogerskeni neugoden utis. Vsi ogerski listi si prizadevajo, to svetu posebej javiti. Po-litika na jogu mora se povmiti k prej§njemu polozajn, pravi odgovor, in to je Bolgare zelo zabolelo. Odgovor omenja se ugodno financno stanje v Bosni in Hereegoviuiter pripbrofia de-legator, naj ozlr jeniljejo na nekatere potrebe v vojski. Pravo zborovanje pricne §e le drugi teden, ko dovr§ijo otlseki svoja poroeila. Ma HrvaSkem je ban nekaj novega uciuil, kar je dnbove §e bolj razburiio. Due 24. t. m. vrSiti bi se bila iroela volitev za prvi okraj v Zagrebn, ker je poslanec Krestic svoj mandat odlozii. Magistral dobil je od bawa razpis vo-litve 13, t. m. ter je && drugi dan 14. razpis v nradnem listu objavi^, ker mora med razpi-som in volitvijo zakonito 14 duij preteCi. Banu nasprotna iitrauka imela je kandidata g. Deren-eina, ki bi bil gotovo zmagal, docim je vlada, za katero morajo vsi nradaiki glasovati, ponu-cliia mandat ruzlicnim osebaui, katere pa ga niso botele sprejeti. Ylada bila je do zadnjcga dasa brez kandidata, radi tega se je volitev zaduji trenotek odpovedala, a vlada se je izgovarjala, cla je morala volitev odlozlti, ker ni preteklo mod razpisora in volilnim duevom postavno do-lofienih 10 dnij. Bolj neukretno se proti naro-du, ki je mnogo Le za Avstrijo storil, ne more postopati. Bojimo se, da taka pot no vede do pomirjenja krvatskega naroda. Najzanimivcpi dogodki v zuuanji politiki so oni na juga, o katerib piiemo na drugem mestu. Doma6e in razne vesti. Vzvi^eni gospod Franc grof Coronini, deielni glavar goriSki iu drzavui poslanec imel je v drzavnem zboru o priliki adresne debate govor, ki je t muogih ozirih jnko zanimiv, Misiili aino, da nam bo mogode v datiainji fttevilki govor priaeati, ker stno dali priltgo. ^alibog da nam to ni ved mogode, ker razna drobnjava, katero smo oddali pred govo-rom, je tako oarastla, da nam je pobrala prostor, ki jo bil govom udtnenjeo. Prihodnjid hoCerao zamudo popr&viti; do tedaj naj gg. citatefji blagovoljno po-trpijo. Goriska citalnica preseli se a koncein tega meseca v novo proatore, katere jej jo g. M a r z i n i prav ukusno priredil. 8 eitalnic«> vred preaeli se tudi „Slovensko bralno in podp o rntrdraftvo", ka-teremu bodo novi prostori veliko bolje ugajali nego dosedanji. Citaluioa hn imela svojo bralnico ˇ dveh sobah, ki sti na novo sezidani, podporno drustvo pa V oni sobi od prej, ki se novih drzt. V kr6marjevi dvoranici pod ditaini^oo bralaico bo jdjcIo podporno druatvo svoje domace zabave in obLne zbore; iital* nici pa bo aiuztla dvoraaioa kot obednica, kadar bo imelft veselice ali pleso v drorani, ki ni ie dovrieua. Spred podpomega druSr/a in spred 6italni6ae bralnice ved© 3 metre Sirok ves pokrit in se steklom zadet hodnik ob Marzinijevi hili v dvorano, ki bo onetran vrta, nasproti brainioi. Dvoiana bo imela nr, spred-njem konci vkodoo aobo, ki bo sluzila ob euem tudi edborovim sejam in pevskiru vajam omenj en; h dm-8ter, zadej pa atalen oder s poatrebnimi prostori za pevee in igralce. Bvorana je daljia od dosedanje 6i-taini&e dvoran© a enako iiroka. Boljia je tudi v tem osiiu, da ima atalen oder, ki ne jemije dvorani 1/3 pro-atora, kakor je bib do sedaj, ampak jo puS6a vedno popolaoma prosto. Thod v citalnico in v podporno draStvo bo akoz Marzinijevo veio potem po glavnih etopnicah na desno in po hodnikih, ki se hitro spoz-najo kot drustveni po napbib, ki bodo pripeti. S Si-rokega prej omenjeaega kodnika ao stopnice, ki vedejo k tloin vvrt alt pa vrecenodvoranico, kakor je komu IjubSe. Poleti bo bolje na vrtu, pozimi v dvoranici, v katero se pride tudi skoz krcnwjevo kuhinjo in maojio obednieo. V teb prostorih aanierava podporno dru-Stvo v kratkem napraviti doma6o zabavo in preverjeni smo, da rojaki z delete in iz soaednjih kronovin bodo radi zahajali v to gostilno, katera bo, kakor se na-dejamo, za naprej prijetao domafie zbirali§iiredi dru- stvo domaCo zabavo v pritlicui dvorani Marzi-nijevi, ki se za take slucaje vsled pogodbe prepuSCa druStvu. Zabava bo obsegala petje, govor 0 gorigkih slovenskih druStvih in sreekaaje. Za pijaco in prigri-zek bo skrbel krCmar g. Handler. — V ponedeljek 2. novembra se bo brala v cerkvi sv. Antona pod Ko-stanjevico ob 7*/» uri zojutra tiiia s v. m a §a za umrle druStvenik&__Uilj« in iijijisorodniki^-katerim je pri-loiino, naj se udelelijo verkveuega opravila. Iinenovanja. Slavni na§ pesnik Fr. C e g n a r, brzojavni madnik v Tretu, imenovan je za vigjega poStnega kontrolorja. — Dr, Josip vitez Z hi s b mao, vseu2iliiki profesor, rojen Kranji^c, Ljubljancan, iz-voljen j« letoH za n-ktorja datiaj."kega vseufiilifica. — C. g. ^iga Bobinoc, koosistorijfllni svetovalec v Ljubljaoi, imenovan je za podravnatelja in gospodarja v ljubljanskera bogoslovnem semeniSci. — MoruariSni vi§ji koroisar 1. reda Fr. L a c h e i n e r je 0 priliki upokojetija vsled dolgoletne izvratne slu^be dobil vi-tezki kril reda Franca Jozefa.—6, Moric Klinger, kontrolor pri glavuej blagajuici pogtuega vodstva, bil je imenovan blagajnik pri tem uvadu, — Fravosodnji praktikant JoM Z e n c 0 v i c b je bil imenovan av-ekiiltant v okrozji priraorekega viljega de&lnega »o-di§ca, — Cesar je imenoval Alfr. Wittchen-a za zenijskega vodjo v Trsttt; dosedanji vodja oberstlaj-tenant Alb. plem. H i rs c h pa je bil na enako stop-njo v Zagreb premeSccu. — Dosedanji davkovski nad-zoraik dr, Beuo plem. Possamer'Ehrenthal in iinaticni koncipist Anton T 0 in in a s i n i sta bila imenovana za finantaa komisarja in prakfcikant Vladimir dr. G10 b 0 e n i k za financaega koucipista pri tiuanSaem vodstvu za Primorbko. Narava zdruzujo, kar bi hoteli nekateri vro-cekryi jutrovci, podpirani od tnogofinih sinov raatero Tevtouije v Gorici po sili lociti, to je dezelua naroda Italijane in Slovene. Kot ironija giant se pri teut, da zdruienjQ podpira Neraee, kateremu ni za jalovo po-litiko vznemirovalcev na Primorskem, ampak za re« siiWiio gmotuo blaginjo filoveStva, naj govori kateri koli jezik. V Gorici prevaguje italijanski ^ivelj, ki pa nima vode, da bi jo pil, in je zato vedno 2ejea. Iskal je studetieev po gori§ki okoliei in napravljal nafirte, pa ni mogel naprej. Tedaj je priSnl Netnec, inzeuir Katzeuschlager, ter j« gel med trde Sloveace, ki imajo obilo dubre vode, ter je napravil dva naftrta, po ka-terih naj bi se pripeljala slovenska voda v italijaasko Gorico. Po prveiu nadrtu vsdignila bi se voda iz stu-denca Mrzleka med Solkanom in Plavmi ood Sveto Goto taiko visoko, da bi notem vsled uaravne te^e soma od sebo §la eelo v Gorico po vodotoku, ki bi se zdiuzil se sadanjim kronberekim uze zunaj mesta. To podjetje bi stab na leto 21.000 gld. in v 50 ie-tib bi i>e splafial s tem tudi kapital, ki bi bil zdaj potreben. Po drugem nacrtu dovedla bi se voda iz e>povanske doline v Kronbcrg; od tain bi nova voda, zdrulena se sedanjo tekla v Gouco. To podjetje bi priskrbelo Gorici vsak dan 80.000 veder vode in bi stalo le 20.000 gld. na leto, ne da bi bilo treba vodo vzdigovati* ker je cupovanska dolina veliko viSja od Gorice. Splafialo bi se tudi to podjetje v 50 letih. Vsakdo se zdaj lahko preprica 0 resuicaosti tega, kar smo vedno poudarjali, da narava in zgodovina je zdru-zila na GoriSkem dva naroda, ki se dobro pofiutita, ako spostujeta mcdsebojne praviee ravnopravnosti iu ne kratita drug drugemu t«ga, aar jima gre po na-ravnem zakonu. Naj voda okrepi ono vez, ki bi morala vezati dva naroda v isti hi§i. Oerkev bv. Ivana je vfieraj blagoslovil mi-lostjivi gospod knezonadSkof, ki je ob enem blagoslovil tudi nekatere podobe, ki se rabijo v tej cerkvi. „Socatt je pisala uze o drugi priliki, kako se je po-pravila omenjena cerkev; dane8 naj le to dndamo, da se popravljena cerkev ocem prav Jepo podaje, ker zdaj je Bimefcricna, da je vsak del v pravi razmcri k drugemu. Potem ko je bila cei-kev blizu 4 meseee brez sluibe bozje, je vceraj mil. g. knezonad§kof prvi zopet maleval v nji. Tramvaj na par iz Gorice na Trnovo irael bo prikodnjo nedeljo, v praznik vsek svetnikov, zopet svoje poskuinje. Stari stroj so nekoliko popravili in nadejajo se, da se ne upeha spet, ko bo treba iti v hrib na Prevale. Odlo8ili so za poskuSnjo volik praznik najbrze radi tega, da bi ne sregavali toliko Ijudij in vozov, ko ob delavaem; a s tem so nikakor ne strinjamo. Ako je bil stroj res na Angle3kem na-rejen, nima nobenega zeblja na sebi, ki bi bil v ne-deljo kovan, kajti Anglezi sfciogo na to pazijo, da jo ¦v nedeljo po^itek (no mir!) po vai dezeli. AU bo hotel torej stroj v nedeljo delati, ko *v &vojom zacetku temu ni bil vajeu ? Ne gled6 na to, da glasao ropo-taoje in lamenje, katero vzrokiye stroj na svojih po-tovanjib, ne upliva dobrodejuo na na§e de?.elane, ko-likor so vajeai dan bozji ap >§tovati, mora se tudi opomniti, da poskuinja v nedeljo je le polovicarska. Pri prevazanji s tramvajem jo treba pa2iti na dvoje: 1. ali ima stroj dovolj mofii, da gee brez nevarnosti ir hrib in § Juiba, % M m a^faSi zlyine b kakj> #0 umika yoznikom, ki imajo nedotakljivo pravico (pra-vico u^itka) voziti po tej ee3ti, ki jo stroju odmenjo-na. ue bo sku§nja v nedeljo, sprica se k veSjemu, kak je tramvaj glede svoje mo2i; gled6 druge toSke se pa ne bo moglo niS doloSiti in ponoviti so bo morala poskusnja o takem dnevu, ko je cesta dobro po-vo2ena, ii. pr. o sv.„ Andreji. Ni dovolj, da tramvaj samo posamezno hode6e 2ivine ne stragi j imeti so mora zagotovilo, da tudi tedaj je ne bo straSil, ko jo srefia skoro na vsako stopinjo, kajti sploSna navada je pri 2eleznicah, mostih, hiSah in vseb reieh, ki no-sijo kako tezo, da se skuSajo ne samo za navadno moS, ki so od njih zahtova, ampak na dvojno, trojno tako mod, zato da ima 61ovek veojo gotovost pred nesi*edo, katera So pri vsem tem no spi, timveS se pogosto prigodi, Enako pr' idnost treba jo imeti tudi glede* tramvaja, ki se namoruje, ker evet, po katorora pojdo tramvaj, je grd, tako da zivino ostrasiti ali za-podifci jo foz skalovje, je skoro vso eno, in ker zi-vina nikoli ni sama na cesti, ampak z ljudmi, ki labko z zivino vrod pridejo v nearooo ali pa zivljoujo zgu-bijo, Zivina so platSa, to je res; ali kdo plaea pa zivljoujo ooetu, ki zapusti uepreskrbljeno otroko, kdo skrbno mater, katero vzamo tramvaj nedoraslim otro-komP Mohaiii^iio mod stroj a naj presodijo mozjo, ki so za to; varnost zivijenja in premolenja mora va-rovati gosposka, ki je v to j atavyena, Preverjeni smo, da ne postavi nalega livljeoja v novarnost m lotnili 10.000 gld. dobidka. Za, Studentovsko kuhinjo so dnroviOl drugi konfercuci dru?,be Vtncencijeve p. 0. g. ff. pf. dr. Malmifi 10 gld.; pf. C —a 2 gl; voditelj Z. 60. kr. na mesce; ^upnik Lpgar 5 gl,: vik. Vi^intiu 2 gl. ; J. N. D. 2 gi.: Fr. St. 2 gl.; BI, R. 2 gl.; X. Y. 2 gl.; Jan. Feltrin 1 gld.; g. V, 2 gl.; g. terg. Po-ienko 5 gi.; Alojz. Zorc, poltar v Bovcl 2 gl.; France Kranjec, kumt v S0C1. 2 gl. Preiskreno znhvalo izreka odbor. Videmskl nadSkof, vzviieni gospod Ivan B e r 0 n 10, bil je pretekli ponedeljek v Gorici, ka-mor je bil prilel so svojega posestva v Eoiaei obi-skat nalega mil, gosp. knezonadikofa, Mo^ ima 85 lot, pa je Le trden in krepak, tako da jepo evoiem vodonji in govorjenji mnogim jako dopadel. OglcdaljetukajSnjo bogoslovsko in dijalko someni56e ter jo bilgowt miloatlji-vega gospoda knezonadSkofa, pri katerem se je bilo zbralo mnogo mostne duhovfiiSiue. Pripoveduje se, d«, novi videmski nadSkof, rojen Benedan, se je v svoji domadiji, v Bonetkah, mnogo bavil s pisarijo in da jo tudi sedaj jako deiaven, tako da ne deli easa po u-rah, ampak po opravkih, katerih ne dene iz rok, dokler jib ne dovrii. Vidomski duhovniki in verniki pricakujejo mnogo od njega in preverjeni smo, da njih up ne bo prazen. Nadejamo se, da novemu nad-skofu bo mogoce, svoje duhovstvo tako izuditi, da bo umolo jezik onih ovdie, ki uiu bodo v varstvo izro-6ene, kar se do sedaj ni moglo povsod goditi, kakor nam pripovedujejo verodostojne pride, tako da v red-neni duSncm pastirstvu se jo podeljeval sakrament sv. pokore, ne da bi bil razumel spovedanee spovednika ali spoveduik spovedanca. Kako je bilo to mogo5et ne umemo; a da se je v resnici tako godilo, vero> jemo, kajti to je pripovedoval sam dotioni duhovnik, ki je prisol v tako zalosten polozaj. ISe dvomirao niti za trenotek, da visjemu pastirju bo sree krvavelo, ko to zve, in da v svoji apostolski gorecnosti stori vso, kar jo mogoce, da se bo odpiral tudi njegovim ver-nikom studeneo bozje milosti po tisti poti, ki je v katoliaki cerkvi sploh navadna in potrebna. Marsikdo bo morda nadSkofa blagroval radi njegovega desto-janstva; ali kdor pomisli, kako tezavna naloga mujo odlodeua, moral bi ga prej pomilovati. Tender pa veija posebno tukaj, da, kar dlovek ne more, more oni, ki je dloveka kam postavil. Y tem prepridanji nadejamo se veaelih dnij v sosedaji nam nadgkofiji, ki ima isto mater z nami, oglejsko cerkev. Peter. „Goriska poddruimca" druzbe sv. Ciriia in Metoda, dobro napreduje; pravila so se uzeodposlaia vele'sl. c. k. namestniSfcvu v Trstu v potrjeaja in rojaki se pridno oglaSajo, da hodejo kot udje pristo-piti novemu druitvu. Vidi se iz tega, da rodoljubi spoznavajo potrebo takega drustva, in nadejati se je, da geriSka poddruinioa bo uspesno delovala. Rojaki, le tako naprej, iu omika bo pomagala narodu do vedno vedje blaginje v raznih ozirih. Malomarna roditelja kriva sta smrti dvob otrok. Na Gradu v Gorici pustila sta preteklo nedeljo moz in zona dva otroka, katerih eden je imel 1V9 leto, drug pa 3% leta, doma in sta ela s tretjitn starejsim otrokom v kremo. Mo2 je zeno domov go-nil, a ona mu je ugovarjala, da ostane v krdmi & njim. Med tem je prisla 10. ura ssvedec in ljudje, ki so fili po ulici, zapazili so ogenj v omenjeni hiSi. Pridejo gasiloi, razbyejo vrata, enega otroka dobijo uduse-nega, drugega opedeuega, da je kmalu umri. Tetro-lijeva svetilnioa, katero sta roditelja pustila prizgano, vzrodila jo nesredo; kako, se ne ve". Proti zakonskima j ?adela jo ^dnijska pr^Jkav^ kar rid ale jpr*j oakra* zgubila enega otroka po nesreci, katere, kakor so j Si, ata bila vecinom sama kriva. Ce tudi se rodite-Ijem pogosto priporoca, naj pazijo na svoja otroke in naj ji varojejo, ae Tender take nesrece dogajajo. Vreme imamo letosnjo jesen jako nestanovitao, dezevno in neprijazno. Za en jasen dan dobimo tri, Stiri dezevne, tako da kmetovalei so mocno zaostali s sejanjem. Nekatere krati je bi! aneg vrhove pobolil in nadejali smo se, da se vreme ustanovi; pa vso zasfonj. Med deievjem sevSasih tndi bliska in gromi ko poteti, kakor da bi bilo tndi weme prwnenilo SVOJO pOt. Ilpiti na deaelni kmetijski Soli, slovenskew oddeUtu, v Gorici, bili so pretekli torek odO. do 12. ure dopoludo*. Pri skuAoji bili so navzotSi vaviSeni grapod Frano grot Coroniai, deielni glavar; dr. Jo-sip Titea Tonkli, njegov nameatnik; dr. Jolef Abram in Ivan Gatsor, deielna odbornika ; Gustav Fire, uci-1 tolj kmetijatra in Ujnik kmettjake druzbo v Ljublja- j ni; Uihard Dolenec vodja in J. Robrman, p»iatav na j dcielni viuawki Soli na Slapu; in nefcateri drugi go- , spodje. N'jprej je bila akuiaja is teoretienega nauka; izpraSevala sta sacasui vodja g. Fr. Zepic* in zacasni prists* g. L Code. Ucenci bo odgovarjali prav dobro. i Potem je goepoda oglodala hlev, kmetijsko posestvo, plante, gnojiice, dreveanieo, klet in drugo; okolo po-ludneva so se rawHi. — Stvaraega popisa o skuSnji in kmetiji pricakujemo in nadejarao ae, da se bo dotie^ nik v reaniai atvari drial Nekateri dopisniki sprav-Ijajo t javnost porocila o goriski kmetijski soli, pa govoryo o soli le toliko, da pridejo na sedanjega za-casnega voditelja. Ko so prisli do njega, zafinejo udrikati po njeia, da je strab. Tndi slepec spozna namen takih porocil, katera vsled tega namenu bolj ikodujejo nego koristijo. Poroeilo naj bo stvarno, da pomoro do zmage resnici, katero vsakdo ljnbi. Osobne str&sti in oziri naj molJijo, da se obrne veS pozor-nosti na stvar, ki je za gorisko dezolo jako veliko vainoati, Novi dvoletni tedaj na dezelni kmetijski Soli, slovenskem oddeleku, zaone vsled odloka vele-slavnega dezelnega odbora z dne 22. tek. meeeca at. 3961 3. novembra, t. j. pribodoji torek. Ta dan se bode vrSila tndi sprejemna preskuSnja ucencev in sicer od 9. — 12. ure predpolndne; po tej sprejemni presknSnji bode Se le veleslavni dezelni odbor delil podpore revnim ueencem. Voditeljstvo deL. km. sole, slov. oddelka. V Gorici, dne 28. oktobra 1835. F. ZEPIC, zaJSasoi voditelj. Drv za zlmo nam uze zdaj skoro pomanjkuje, Ako se oglasimo pri gozdaem uradu za 5 metrov, da nam le 3, in to ukljub tramvaju, ki se uze pol leta in cez napravlja. Gozdni urad je bil zacel izdelovati eesto z Lokvi po Pu3talih na Lepovaasko cesto in delal je priprave za cesto iz gozda s Cavna v yipav-sko dolino. To so bili zdravi in naravni nacrti; po tej pott bi se bilo dobilo toliko voznikov za drva, da bi voznina nikoli ne mogla previsoko narasti, ker je splosno pravilo, da tam, kjer je veliko delavoev, je placa nizka. Zdaj pa je gozdni nrad ze zafieto cesto z Lokvi ustavil in ona s Cavna lezi v prahu, da dela tramvaj svoje posknSaje. Odkrito reccmo, da nimamo npanja, da bi tramvaj uspeino deloval. Ce tndi za5ne, vender ne bo mogel nadaljevati. Ko se zgodi kakib 10 — 15 fikod na zivini in ljudeh radi njega, bo policijska oblast siljena nstaviti nadaljno voznjo, ce tudi predi zime, kajti tega ne vetjamemo, da bi se dala napraviti Sola, v kateri bi se konji in voli ucili, naj bi se tramvaja ne bali, naj bi ne zavozili pod cesto in naj bi ne preknenili nobenega cloveka v grapo. Ako bi bila taka Sola mogoLa, gotovo bi jo bili ze ustanovfli. Na zadnje ne ostane drogega nego da se poprime si. c. k. gozdni nrad onega uacrta, ki ga je ze bil za5el izvrSevati, in tedaj pojde na bolje. Go-risko mesto naj pa popravi cesto z Ajsevice na Ko-renj, da bo voznja lepa za drvarje in za gospodo, ki se popelje na sprehod okolo Panovca, V tmovskem gozdu, v DoJsketa okraji, na mestn, ki se imenuje Praprot, zgodila ae je pretekli ponedeljak nesreca. Dva delavca zagala sta drev pri zemlji j a drev Je bil Se zgnbil en vrh in imel je sa-mo se eden. Zagala sta od one strani, kjer je stal vrh; ko priLagata deblo do srede, se precepi, drev se hitro nagne, snni enega delavca na tla in potem fie pade nanj ter ma zlomi roke in noge in ga cez sredo malo da ne popolnoma pretrga. Delaveo, ki je imel 38 let in je bil samsfcega stann. Sivel je Se pol-drugo nro, potem je umrl. V sredo zajntra so ga po-kopali. Pa6 resniSen pregovor, da nesreia nikoli ne spi; v poldrngi uri bil je mod zdrav in mrtev. Strokovna Sola za lesni obrtv Marianu v Fnrlaniji Je na Primorskem edina Sola, ki ima pravico izdajati v tej stroki spri^evala, ki na podlagi poatavo s 15. marca 1883 in ministerskega odloka se 17. sept. 1883 dajejo pravico, da smo kdo samostalno zaceti mizarijo, sferugarijo ali rezljarstvo. Za solsko leto 1884/85 izdaia je Sola poroCilo v italijanskem in nemskem jezikn, iz katerega smo posneli, da tndi nekateri Slovenci obisknjejo imenovano Solo, da si spretaostij. Dijakov se toliko oglasa, da ne morejo j vseh sprejeti, ker je premalo prostora za delavce; i zato prosi vodstvo vlado, naj bi v tej zadevi poma-gala. V Marianu u&ianovilo se je tndi druStvo mizar-jev, ki zdrnzeni pospesajejo svoje skupne koristi. Omika in sloga veliko pomaga. „Corriere* je prine&el v svoji stevilki od 21. t. m. sestavek, v katerem pripoveduje, da je bil neki dijak radi malcga pregreska odpuscen iz malcga se-incuiaca, ter ocita semenisfcerau vodji trdosrenost, ker baje ni hotel dovoliti ukljub innogim prosnjam, da bi ostal doticai dijak so osem dni v zavodu, da bi si med tem dobil drugje stanovanje in hrano. V isti s^pi hvali omenjeni list nekatere italijanske dijakc, tes ker so prisli svojemn soaolcu o pravem c\wu na po-moc. Ker je prinesel im^novani list nze marsikatero povest, ki ni bila po vsem natancna, hoteli smo se preprirfcti o reautti v t«j zadevi in tedaj smo izvo-deli, da se je marsikaj dnigade gmlilo nego „florr." pripoveduje, ki s« skii rij<; nt govorico, katero ji? sli-sal. Stvar je ta le. Neki dijak dubil je od prafekta dovuljenje, da sme v mettu nekt mali opravek po-skrbati, a ni ga bilo domov od %'X—12. (vsaj pri dela ga nikdo ni videl). Popoiudne popra§a ga prefekt, zakaj ni prisel domov; odgovoril je: saj aem priael; prasa ga dalje, zakaj tako pozno; odgovori: kersem ae bal vodje, ki jo bil na dvoriSci; izgovarjal ali -:pravi6eval se ni proti nikomur. l'ozneje | popraSi ga vodju, kod je predpoludne hodil. liijak i pri pultu slonec ni kazal veselja, da bi kaj odgovt>riL Vodja praaa zopet: kje ste bilii* „PraSajto J. (imenuje prcfekta)'*, odt'ovori dijak ncjevoljn^, m vodno nasloDJen. kakor prej. — Ta dijak predlagal se je Jo lansko leto, da bi se izkljucii iz semenisca; nad3kof j se svojimi svctovalci jo odlo^it, naj se ostane, a pri najmanjsem pregresku naj se brez odlogia odpusri. Vodja je menil, da nepokoisciua gled6 pnhoda o pravem casu na dom, nebn2nost, da bi se opravicil ali prizual svoj prcstopek, ter aurovost, s katero j»; od-govarjal na stavljena praSanja, so zaduscen u^rok, da dijaka odpusti z ozirom na razsodbo, ki j<« bila o dijaku uze izrecena. Naznanil mu jo svoj sklep ter dodal, da ostane pri tern, ako nadskof sudbo ne pie-meni, hotec mu pokazati pot, po katuri bi mogel do-sefii, da bi dalje v Cavodn ostal. Dijak no spregovori ni (Smo ni bele in ostane v zavodu do drugoga dne opoludne. Ko no dobi kosila, odide in ae vrrte popoiudne po Soii, da se sloveano pestovi od tovarisev in odnese svoje refii. Pristopi tudi k vodji, ki je bil na dvorisjci, ter mu re6e, da se poslavlja in zalivaljuje, ali izgovarjal se ni ftsto ntc ntti prosil milostl. Vodja mu vosci sreco ter ga opominja da bi mu ne bilo treba iti iz semeniSca, ako bi se hotel poniiati in prositi nadSkofa. Dijak ne rccc nicesa, arapak odide. — Tretji dan opoludne se dijak vine ter rece vodji, kakor je zoal: „drzite me Se oscm duij, ker nimam kam iti* Bil sem pri Soiskem vodji, da bi mi dal mesto poducevalca, pa ga uima zdaj/ „Potem ko ste vceraj tako slovesno odsli iz semenisca, Vas ne morem vec sprejeti, ako Vas ne sprejme nadskof," odgovori vodja. „Kam pa imam iti?" za-vrne dijak. nPrej ste imeli na to niisliti," rece vodja, „zakaj ste Sli iz semenisca?" Ker so me drugi izvabiii," odvrae dijak. nCe ste dtuge poslusali, drugi naj za Vas skrbijo," pravi vodja. Siednjic" mu vodja obeca kosilo v semenisci, dokler ne pride nad-Skof, ki je bil takrat z doma, in doatavi, da mu placa tudi vecerjo in prenoclsce do nadSkoibvega prihoda, katero pa naj si priskrbi zuuaj zavoda. Dijaku je bilo lahko priti zopet v semeniuce, ako bi bil hotel; toda tisti dan odsel je k nekemu soucencu, ^idu, ki ga je bil povabil na kosilo, in potem ga ni bilo vec nazaj. Vsakdo naj po tem takem sodi, Roliko trdo-srenosti je bilo na ravnateljevi strani, in koiiko dobro volje, ostati v semenis5i, na dijakovi, ter koiiko na-tan^Qosti v BCorrierovema porodilu o tej zadevi. Zivljenja navelidal se je bil preteklo nedeljo neki zasebni piaar, ki si je z ostrim nozem vrat pre-rezat, da bi umrl. Noz jo bil bolj pameten in je za-rezal le tako rano, ki boli, ne da bi moral ciovek radi tega nmreti. — Isti dan in skoro ob isti uri vrgel se je neki delavec iz Stracic v Soco, da bi splaval brez truda in tezave na drugi svet; ali dru-gim delavcem se je zdelo, da bi mozu ne bilo dobro; ako bi v taki opravi priSel v vefinoat, ter so ga iz-vlekli iz vode. Vera pesa, toil se pogosto, in ne za-stonj; zalostni dogodki nam to dokazujejo. Nespreten lOTOC sel je preteklo nedeljo ob onem casu, ko so kristijani navadno pri sv. masi, na lov na polje med Gorico, ^empetrom in Vertojbo. Prezal je na jerebice iu si jih je tako zivo stavil pred 061, da ko se je zacel gibati za grmom neki delavec, ki mu je bil Sel tice spajat, je menil, da so jerebice, ter je ostrelil moza po glavi in na prsih. Ostreljenec je v bolniSnici in okreva. V Trstu. bodo pra2novali petstoletnico, odkar je bila posvecena stolna cerkev sv. Justa. Po-svetil jo je fekof Henrik pi. Wildenstem 2T. novembra 1385. Poprej sti bili namrec dve cerkvi, eua Marijina inena sv. Jnfita, kevpa sti bili obe premali za stoloo mmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmm* ho, kar m §e daues prav dobro pozna, ker cerkvi, tr2«§kej stolnlci, (Se udi jako cestui, raaojka prava simetrija; to delo je bilo dovr§eno io obnovljena cerkev posveenna leta 13S5. 5001etnica sc bode obhajala na posebno slovesen nacin in sicer tako le: Od 31. t. m. do 2. novembra bode izpostavljeno v stolacj cerkvi ves dan sv* ReSnje telo. V petek 30. t. m. ob mraku bode zvoujonje v vseh cerkvah v Trstu in v okolici naznanjali slovesno petstoletnico, V soboto 31. t. m. zjutraj pnntifikalna maSa miiost-ljivcga nadskofa goriSkpga, dr. Aloj/ija Zor:i:u Popoiudne vefiernicc, pontifikant mil. Skof tfiaiki. V nedeljo 1. nov»»mbra pontifikaliu ma^a mil. Skota tr-za&'kegt. Ob 4 popoiudne sii.»vi:sne vt'iieriiice, pontifi-kant prevzviseni nadskof Ant. Grassclli iz Rima. V ponpdeljek 2. novembra ob 10. uri dop.iiudne ponti-tikaloa maSa piffi. nadSuofa Gra«¦*• Hi-ja. Popaludue ob 3. Slovene veLernice, pontifikant nut. sk it' tdaSki.. Zidnji dan, to jo 2. novrmbra, b »df po ma^i /.ahvalua pt'sciu. VMcd pet.itolftuice ua bode po?,U k V.-jcm .Svetrnktiin 31. t. hi., crnpak v i>.li u-dinoa bil j« za* pivt'dan post v srtt.io 28. t. in. Ysi tihti verni, ki ««'. *.nii*uj*Mie tri dni snovejo, ki pojdeju k obhajdu in undo molili po nam'usu sv. ocYta papt^a tor oblS6ejo cerkev sv. Just i, dobijo popoluoiita odpustek, ki sse mure obrniti tudi v prid vernim dusain v vicah. Sloveiiske Matice odbor imel je due 24. okt. *pjof v k.»ti»ri jt* bilo sprejetih 0r> novib udov. Sklt*-riilo se ]•»: da Matira proda «vojo IiiSi* na Bregn; da bode v prihwltije bolje nkrbela za leposlovno berilw in da r;e obrne do mentuuga odbora ljubljanbkc«a za-radi premisa (ne prpiiesenja!!) Kopitarjevih kostij z Ducajvkega Sv. Markuvcga pokopalifica, ki s« je opu-stilo in se v kiatkcm razk«)plje. Slu^beni list za vrhbosansko nad^kofljo javlja v svoji lctosuji 10. stovilki iUMlud;«ji odlok nadskofa vrlibosasiskoga in metropolitii Josipa Stad-lerja: Uroj 7:i2. JS'aredba. fcive dosadannjo tako zvane lokalue kapt'Ianije, kojo do dauan joste to into zadr-zase, premda tomu nazivu sada vec i oiiako nema temelja, jcr su lokaino kapolauije u pravib i duzno-btih izjeduaccue o^taiim ztipam, pt'oghiHiiju ho ovim slfi/bo.'io zupami. Tom se naredbom briue ime do-Hadasnjih fflokulnih kapelunija", a putvrdjuj" ne »zjed* nueonjo njihovo u pravih i dnzno-tili sa y.upami. G yarajovu, due 10. listopada 1HS5. | Jo sip v. r. nadbiskup vrhbosauski i metiopulita. — H to na-redbo odpravljene so v Uosni vso do sedaj obstojece lokaino kuplauije, ki so v pravieah in doUuoatih izjed-uaCene iupuij.tra, ter st> bodo zanaprej imeuovale Supuije. Bosna in Hercegovina imati po letolnjem popiau od 1. muja 1,336.001 stanoroikor; od teh je 2U5.78S katotikov, 41)2.710 moh iinedauuv (ali Turk'ov), 571.250 pravoslavnih (grsko-iztocnih), 5S05 zidov iu 5il8 pripaditikov razniU ver. Sarajevo, glavuo mesto, ima 2G.268 p.ebivalcev, mel njinii r mskih katolicanov u^2l>, Cajnica ima 1327 stanov. (rim. kat. 57), Foca 4360 (r. k. 4,3), Fojnioa 1562 (r. k. 845), Rogatica 2013 (r. k. 31), Visyko 4'JS)4 (r. k. 140), ViSegrad 1393 (r. k. 53), Raujaluka 11.357 (r. k. 1887), Bos. Gradiska 4569 (r. k. 507), bus Ko-stajnica 1375 (r. k. 16»), Derveuta 444i) (r. k* 1192), Priedor 4746 ir. k. 116), Prnjavor 1579 (r. k. 97)r Teaanj 5807 (r. k. 554), Bihac 3506 (r. k. 499;, Cazin 15J*1 (r. k. 22), Jiljuc 24ti (r. k. 18), Krupa 2090 (r. k. 51), Petrovac 251M (r. k. 6J), Rjanskimost 1242 (r. k. 54). Doloja Tuzla 7189 (r. K. 795i, Bje-lina 7807 (r. k. 233), Brcka 4281 (r. k. 511), Gra-cauica 3350 \y. k. 55), Gradacac 3076 (r, k. 190), Ivi.id.uij 143^ (r. k. 24), Viasenica 1957 (r. k. 36), ZvorniK 3030 (r. k. 103). Travnik 5933 (r. k. 1889), Bagojuo 932 (r. k. 399), Giainoc 731 (r. k. 73), Jajce 3706 (r. k. 1681), L;vno 4535 (r. k. 1674), Prozor 947 (r. k. 127) Zenica3073 (r. k. 461 )> Zepce 18S0 (r. k. 344), Zupanjac 1752 (r. k. 562), Mostar 12.665 (r. k. 2359), Bilok 419 (r. k. 60), Gacko 757 ^r. k. 44), Konjica 1520 (r. k. 200), Ljubinje 983 (r. k. 57), Ljubuski 3465 (r. k. 926), Xevetinje 1127 (r. k. 53), iitolac 3397 (r. k. 382), t rebinj e 1659> (r. k. 309). flNeposredni davki za vso v dunajskem dc~ iavnem zboru zastopane deiele avstru-ogerske mo-narhije.* Tako se imenuje knjiga, obsegajuca okolo 10 tiskanih pol, katero je spwal Kajmund Sino.k, c. k. daveni prigleduik v Toiminu, ki 86 prihodnji teden dotiska v lliiarijanski tiskarni v Gorici. BSo-cine* citatelje opo.rArjamo uze zdaj na to delo, ki bo prvo svoje vrate v slovenakem jeziku, kolikor je nam zuano. Vsakdo, ki ima z davki jin fasijami opraviti (in kdo je tega p:ost!), moral bi si narociti to knji-go, v kateri dobi ^oduk na marsikatero stran; ki mu j je motda do zdaj se nejasua. Vee izpregovorimo o. | knjigi, ko bo dotUkana. | Nove knjige. G. Igoae II1 a d n i k izdal je | v zaloibi Milicevi v Ljubljana novo skladbo: Missa j pro defunctis. Ad quatuer voces inaequales aut una voce cum organo. Cerkvenim pevcem naj bo toplo priporocenaj stano 50 kr. — Odbor za ^urcicev spomenik izdal je .Jurcicevih abranih spi- I f or* 5, vtmkf U Pbs^ft pripofe^njeipiw in sicer i sledeee: H6i mestaega sodnika. SfemSki valpet. Sin kmetskega cesarja. Lipe. Pipa tobaka. V vojni krajini. jSevezanastane knjiga 70 kr., li&oo vezana v platno 1 gl. 20 kr. Po isti eeni dobivajo se tudi prejsnji zvezki razen I.t ki je veLji in stane nevezan 1 gld., vezan pa 1 gl. 50 kr. Knjiga ne potrebuje posebnega priporoellaj nobenemu omikanemu Slovencu ne sme biti neznana. — Akadeiniceo drustvo „Slovenijaft na Dunaji izdalo je svoje letno poroeilo za 1. 1884p, v katereni je popisana zgodovina drusfcva ter delo-vanje in stanje pretekleg.i solakega leta. -— D e set-go di an jica BBratovseine hrvatskih ljudi" u Istri —- zof« se dpobna 25 sir. brojeea Icnjizlca,^ vTcater! se opieuje delovanje te za Istro prekoristne druzbo v njenem prvem desetletji. Vsebina nahajala se je prej kot liatek v „Nali Slogi", a zdaj je ponatisnena v tiskarni V. Dolenca v Trstu in stane 10 kr. — Dr. Dominik V i t e % i u, delgoletni drlavni poslanec za vzhodue istrske ©Mine, izdal je na svoje volilce I* o-p la nice, v kateri javlja, kaj je delal za svoje volilce t dveh zadnjih dobah, to je v zadnjih 12 letih. Knjiga je izlla v Tretu v tiskarni V. Dolenca ? ve-liki osmerki in iteje 132 stranij. Jako poducaa je ta poslanica, te katere se razvidi po ©ni strani trud vest-nega poslanca, ki ga je imel, da bi ljudstvu pomagal, po drugi pa, kako pioel je v&sih uspeh v razmeri z velikim trudom, Hvala dr. Vitezicu za njegovo krepko postopaoje v drtavnein zboru, hvala za poduk in objavo njegove „P o 8 i a a i c e*. Knjiga stane 1 gld. in je vredna, iU se seznaui z njo vsakdo, kdor se zaeiiua m javno zlvljenje v Istri in v Avstriji splok. rStavbiuski slogi, zlasii krSfianski, njih lazvoj in kratku zgodovina z dodatkoin o zidanji in poprav- Ijanji eerkvi. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 •likami. Bpiml J. Fits, Ipiritual v knezo-lkofovem duhovenskein senieniMi. V Ljubljani 1885. Xalo^ba pisateljeva, Tisek sKatoliSke tiikame". — Tako se zove knjiga, ki je v veliki fiveterki prifila ua svitlo in Iteje IV in 180 Btraoij ter 40 tabel. Gospod pisatelj opiiuje razne stavbimke sloge, ziasti one, ki ho naj» bolj ? navadi v krI6ao»ki eerkvi, pojasnujo njiu raz-voj ter pripoveduje njih zgodovino, II konou dodaja io potteben poduk, kako se cerkvo lidnjo, in na kaj je pazitt, ko se popravljajo. Tako knjige nisnio fie imeh Slovenci in hvak/aj uioiamo biti g. pisatelju za trad, • katerim je seitavil to deio, kakor tudi za nenavadno veliko slik, ki delajo stvar umovno ter sluiijo kwjtgi ? kinL, citatelju v poduk. Prav er^uo1! zelimo, da bi se knjiga tako raziiriia, kakorje vredua. Nevezan iztis velja 0 gl. 50 kr, a vredna je Se vod. Kdor bi se rad pouC'ii o atavbiusktli ilogih bodiai radi potrebet kei1 kaj zida, all iz voaezeljnosti, da ustreie estetiduemu "kum, n«j no bo brez te knjige. Kdor morijivo pre.*m in preitudira knjigo, no bo mu zal ni za denar m za trud. Gosp. ptsatelju pa uujiakre-nejla hvaia, da m ni bat truda, ko je bib tieba o-ra« ledino ter le ie zaieajati na polji, ki je pri dru-gih natodili uze dobro obsejano. Da je bilo to jako teiavno delo, radi verujemo. BKmetom v poinoc- inieiiuje se izvrslna knji-zica, ponatisnjcua iz uvodnth ciaukov nSlovenceviiiK ravuo tega nasiova. L'i»atelj jitu je dobro ztiaui zup-nik c. g. Ivan i>eiec v l-'uzinau (Weisseutel^, z,i-loi:ila jo je pa „K.tolls** I iskarna" v Ljubljani. Kajizica ob&ega 144 »ttaui n veija -'5 kr,. po posti f> kr. vtic. Kdor jih vzaiuo 10, duOi 1 po viliu. Knji-zsca je v tt'i tjtroki nt«»aj j tftebi.tga, kcr je do bt'Jaj v sloveufkom jeziku &e m.-juo iiuca. Goap. p;sutci)be jo mnogo trudu pri t>osu\i te knjige ui ua cabt mu budi receno, da yt tuai svoj uameu dosegel. V njej po.Ial nam je nekaj. kar se bode posebno tistim pri-k'gaio, ktentu je na srci zaiustea razpad uasega kme-Uskega stand in bi mu radi kviiku poniagaii. ^uj se to tudi ne dosezc takoj — razpad in rast se godi polagoma — a statije sc vsukemu pojasm, kdor bode knjiiico cuai z niarijivostjo ;a t,tzumom. Zato knjizici iefimo pray mnogo raza rjenja.__________________ ^^^^^^^^^cmA^,^ Tuznega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zna: cein prezaluslno vest, da je nas ljubljeni sin ozirorua brat FRANC KAL1STER dijak VI. gimnaiijsko^a razrcda t6eraj popoludne ob 11 *«• ˇ 17 letu svoje staroati po dolgi bolezni v Gospodu zaspal. JNa lastno ieljo pokojnega se bo mrtvo truplo prepeljalo iz (tornado hise naravnost ua pokopaliice Sv. Ane. TKSX, 25. oktobra 1875. Franc Kalister Viktor Kalister lvana Kalister brat. starsi. Zalxvala. Udano podpisani Stejejo si v svoto dolznost, zahvaliti se veleslavneniu de2elneniu odbom, da so se mogli vsled podeljenih stipendijev dve leti udele-zevati na slovonskem oddelku de2elne kmetijske sole teoretiSnega in praktiduega poduka. Ob jednem izrekajo najtoplejSo zahvalo svojini u^iteljem, velecenjenima gg. za6asnemu voditelju in zafiasnemu pristavu za preblagi trud, ki sta ga z na-mi mej tem Sasom tako blagovoljno imola. IZ§OL.\NI GOJEToi SLOTMSKEGA dDDELKA DE&ELEGB KMETIJSKE SOLE. V Gorici, dne 27. oktobra 1885. Oil vrot'cm Ictuciu tasw naatajo pionmo-gokrat vsled nenravilnosti v jedi neredno prebavljanje (z zapfienjem in navalom krvi, z bolefiino v glavi, nio^nini bitjem srca itd.). V takih sludajih treba je, ogniti se drugim bolezuim s tern, da se koj rabi kako dobro doma6e zdravilo, kakerSno so n. pr. lekarja II. llraudl-a H\Icai»ke krogllce* Ysaka pristna Statlja (stane v lekarnah TO kr,) una kot znauiko bel kriL v rude^em polji in podpis B. Brandt-a. V^# iVA^^^ Vina domaca in zu-nanja, bola in firna, naravna; kakor tudi %auje iz tropin in sli-voveo naravni. Fwtti it, 23, v Gorici. Via Mia it, 5-Velika zaloga* Mareno pivo iz Klein» Scliwuchata tako v aod-cih kakor v stekleni* cub. *wvwwvirwvirwvw3 Jurijev koledar za leto 1886 je sicer u?.e dovrlen, le oglasi se ie stavijo na zadnji strani, m vsled tega, ker jih je obilo doslo, zakasnola se je razpoSiljatev za nekaj dni, zato naj blagovolijo L5. gg. narocniki potrpljenje imeti se par dni. Ilisa na(nti pod Krizem, v kteri je Stacuna razncga blaga, je na prudaj. Vec se izve pri opravni§tvu „So6e.a POTKIKB m BLAUO spravlja v Ameriko **¦ uajbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, L Kobwratringh §t. 9 (ISajstarejSa firma te vrste.) dudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomod in ni treba mno-gih besedi, da so dokazo njihora iadovita mat Le so le rabijo nekoliko dni, olajfiajo in pre5euejo prav kmalu najtrdovratniSo ?e-lodcne bolosfi. Prav izvrstno TBtrezajo zo-per hemorojdc, proti boleznim na Jetrlh in na vranici, proti crevesnim boleznim in proti ____ glistam, pri Sisnskih mese6nih nadloznostih, zoper boii tok, bojast, zopcr biije srca ter (Eiatijo. pokvarjono kri. Ono ne preginjojo samo onujajenili bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod ysako boleznijo. Prodajejo so v vseh glavnih lokarnicah na svctu ;z naroibe in poSiliatvo pa edino r lokar-nioi Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lekarni O. ZanetU in G.B. RoviB in v Jokarni AUa Ma-donna v Korminu. Y nedcljo I. novciiibra se odpre mm gostilne pri Marzini-ji. Vina in piva prve vrste, kuhinja izborna. prav_zmerne, tocno postrezbo zagotavlja • Cone udani MANDLER. r€»0< Dclovodja satnskega stanu iS^o so v tnehanifini umettii mlitt na Kraujsko na dozelo, 1'rosilec mora biti mora neozonjen, znati pisati in nekoliko radunati | ter mora biti vo86 slovonskega jozilai. Stroga poitenost je neobhodni nogoj; prosiloc mogke I starosti ima proilnost. JN'aslov mlina izv6 se pri uredniStvu BSo6o.a 1'oilpisani si fitojn v <5n»t, naxnaniti Hlaviionm oiiSiiiHtvu, da v Hvoji. za-Io«i v (JospONki iiliof hi. 10 ima ft Wj^. po novem narejeiio ^^^Bfc fievlje za mozke po angleSkem naCinu z elastlko vie en k08. Kalolll io jo z» bll*nji Kimskl 6m t imnltni vr-Ktumi iovyov \% prvih tovaion dunoJRkih in puWsldU (niifiiu I'inutov) za gospp. gonpode ill otroke. Tudi jo izbomo proakrbljon i pailtoflji % dttoin % ut»l)Ja in h klobuclnn Provzoma in dajo izvrSit v posobni dolaviucj pod vodstvom voSftoga mojstra v|akortno dolo pravljonjo, in vho po najni^j....... ittvali, se vzamojo nazaj. ali popmvljoiijo, in vho po najni^ji coni. (evljl, ki lie bi prir- ¦• i'ropokoriii EMIL GENTILE. EDINA Til fti^b najvedja in najnovejSa 1 (1 :| KROJACNICA I k A vsakovrstuega sukna ter gotove obleko za gospode vsakega stanu MARTINU P PO VERA JI v Oorici na Travniltu poleg kosarue. Narocbo se hitro in licno izvrgujojo po najnovejsem kroji in pofiteni ceni. S V GORICI obilna in mnogovrstna zaloga ' p, mil reci ii p na dcbelo in na drobno. Najvefii izbor blaga za raznogfieke (havzi- rarje), kramarje, erevljarje in krojafie, potem molkov, svetih podob itd. di§av, mil itd. Posebnost: VSTNA SEMENA najodliCncjsih piemen. PRODAJALNICA: Gorica, via Rastello St 7 oa-sproti c. k. loterijui kolekturi. hm+m lasten pridelek posestnika AvguStina Ritossa iz Vizinade, prodaja ae na debelo Via dclla Croee v Gorici St 9 i Prehire pri bt. Antonu. ¦i Zelodcne bolezni WB hitpo in gotofo oidravi jeruzalemski balzam edrno in nepreeogljiyo zelodSno zdravilo. Izbrati ˇ raznih ielodcnib boleznih zdrarilo, katero bi t resnici odgorarjslo namenu, ni lahka atrar dandanea, ko se prodajajo Tsakovrstna taka zdravila. Vecji del onih kapljic, ixliekov itd itd., ki se oznanjajo in priporocajo obcinatTU z visoko leteeimi [I beacdami, ni drniega ko prows pogosto §e ikcdjjira. j Samo jerozalemski balzam, niee davno znan ij po svoji priproati bestavi in po oziy^jajoci svoji moii na zelodcne zitce, si jo pridobil prednoat pred Tsemi dru-girai do zdaj xnanimi pomocki, kar po.rjaje njegova ruprodaia, ki redno raate, Ta balzam, bogat krepeajoce mofii ktneSkega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po svojera p r e-b a me in uspehn, daje gotovo sredstvo proti zelodcnim slabostim, izmajocim iz uerednega prebarljanja. Zato se priporoca, ko jesti ne dial, proti neprijetni sapi, gnjnsu, riganju, zabasanja, hemorojdalnim teiavam; pomaga tudi proti zlatenio, gliatam ia boleanim t drobn. Steklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q, B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Bovis, t KOBJCKU pri A. Franzonl, v TOLMINU pri C. Palisca. U25EI SO L.ET obstojeda, dobro znana stacuna ¦a debelo M iitn lirta" Tine. StnM&tiier, razprodsja tso rtojo z&iogo jpravili brnskih volnenih rob v ostaliit kosih za mozko obleko, |zadost*ajodih za celo obleko, namrec sukujo, blade in teloynik, _Jv i?3f:i siarvah in nepokonL-Ijivega trpeza po naslednjih dveh nizko dolodenih cenah in sicer: U. Trtte za popolno oblsfco . . . . gl, 3.50 I. vrsta n „ „ . . . . gl. 4.50 Od tab ostalih kosor bo do razposiljajo nzorci, I pa$ pa se zaveiem s tern jarao, da Tzamem blago, ki \ ne bi ngajalo, brez obotaTljanja nazaj. Razpoiiljajo se omenjene robe, ne da M se za-j rainnili strosld zaboja proti poataemn poTzetju ali i denar. i poslani c JoZef Culot, frgovec na debelo in na drobno naznanja slavnema obcinstvn, da ima v svoji stacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrac, no-vostij in razliSnih pan5ik z obleko in brez nje, xazne vrate Tolnenega blaga, rokavice, erne ovratne rate za dabovnik^, z'apcstke raz-^ nib vrst, skornje, volnene fievlje za zimo a podplati in brez njib vsake yelikosti, in prav mnogo drugib reSij: najfineje podobice iz Pa-«. riza, svetiaje, razpela vsake vrote tudi z nikla fox in bele kosti s stojalomt kipe, rozne vence »¦' najrazli6nejsih vrst iu tudi z bisernih matic, najfineji na verizici se srebra itd. Cene tako nizke, da se ni bati tek-movanja. EQOITABILE. zavarovalna druztia za zivljenje, uatanovljena leta 1859. Sknpna gTavnica konec leta 1S84 145,404.813 gld. Razdelilo ae zavarovancem leta 1834 8,041.979 „ Stanje zayaroTanj konec leta 18S4 ___JB3k,&B polic. Za znesek 773,522.928 gld. V poroatvo aTStrijakim zavaroTancem poloienih je pri danajaki banki ..Union14 105.600 gld. ˇ aTatrijskih drzamih dolznih pismih z obreatmi 5%. Vso police ,.Kqnitablew-«we so p« trek Ifttih nepreklif-Ijive, toje: ko preteLe tt obrok, ..Eqnitablft" plat-a zavarovan» vaoto tndi tcdaj, Ce kdo nrarje r dvnhoji, po saaonwra ali valed poatavnn obao«lhe ali Se kateri podatkt t ogfata sa po-kaiejo i.ere*uicnt. .^Equitable* ne zabceva nikaktti npriceTanj in placa nemudonm ko je p«.trj«na smrt. Ve* iloliifek prtpada zavarovancem (leta l8s* l-ilo j« rezdeljenih 8,041 979 gld.) in na navadne police pla5a se v goovini uie po drogem vpIaCilu promija (Tiiakoletnega donesk* na rainn zaTaroralnega li<*ta ali police) pri policah, dosairtiw rails alt pelaviaaa dasnrtse rests (prihodkov) se pa nakupift m ae izplafia konee zavaro-vano dobe. Vzgled t pojaSnjonje nacrta polovi^ne doMmrtne rente. Za xavoravnje po tej leamci t znesiu 2O.U0O gld., aklenjeno t 43. letu, iznaSa na podlagi p"S«>jeT, veljavnih pri nacrtu za poiovKM dasairtw reato, za dobo 15 let v^k^etni premij Cvplaftilo) 983 gld. 80 kr.; v 15 letili tedaj 14.757 flfd. Po raznih raSunih iznagala bi rsota sararovanca pri zalofu polovicne dosMrtst rtate po preteklih 15 letih bliza 7.890 §W., katero zavarovanee Iahko obrne po eni acirih poti;, navedenib t uvodu, namrefi: 1. proda svojo polico z dobifki in pravicami druzbi, in t tern alncaji bi dobil najbrie okolo 19.180 gld., a katerimi ae unifyo n>: ska zamoJke, Iicno delo po gl. 10 do 30 hlace za mozke, nov kroj . . po gl. 3 do 10 Mentschikoff za mozke . . . po gl. 14 do 26 faalje Nordpol (severni teCaj) neizmer- nega trpeza po gt. 10 do 12 Popolna obleka za decke in otroke, za sobo, pla§Li za dez nepremoCljiTi, fiovlji za lov, vrhn tega BOGATAZ.iLOGA plaacer •svathorproff, dolman, sacco za goape — za to blago odprt se je v veSjo sloinost gospodov odjenmikoT poseben oddelek v posebnem, lo-Lenem prostorn bliza prodajalnice. vateoff in po?rhe luhje n otraka od 2 let is rsc- Blago Tsake rrste za delo po men, cene prav nizke, delo lifao, strari, ki ne dopadajo, se zmenijo brez tezave. Edina zaloga srajc, jop, izvirnih svitie z Tolne iz imenitne tovarae t Stookolmn pod odgoror-jatjo prof. dr. Jagerja. G.PICCOLI-. . i kakor je razvidno iz zahvalnih pisem i zdravntSkih tprf&eval bolezn! v zeiodcu in ¦trebuhu, bodenje, krS, lelodeSno in preraen-|Javnonirzlloo, zabasanje, hemerojfde, zlatenlco, * itd. in je najboljsi pripomoiJek zoperl gliste pri otrocib. ¦ Pogilja izdelovate]} po posti v Skatljicahj I po 12 sleklenic za J gld. 36 novc. I Pri ve&em itevilu dobi ae primeren odpust.j Gosp. Gabrleiu Picco:i-ju, lekarju v Ljubljani Na zahtevanfe potrjujem, da som Va§ cvet za ialn-dec, kojega doli ho mi dobro r.nani, v velikili sltifiajiii vsi>«-sno ral>il proti hoieznim v zoloflcu in xluti zili. Ljulljana, moaec januvar 1884. J)r. Emit tit a Stock?, e. k. vUcini »vetova!ec In tlofceltia-iwiitctiil poro^jvuleo. TTspesnost tflga izvr.stnega zdiavila spriCujejo tudi gg. dr. D. Agostini, dr. Cambon, vituz dr. Ooracuchi, i dr. 1'ardo — aloveci trzaaki zdravniki. Podpfcani potrjuje, da ima zelode^na esenca Jjub» ljanskt'ga It'kurja Piecoli-ja hitre in predudne zdravilno modi. Z njo ozdravclo jo mnogo ljudi moje in aosedno zupnijc; komaj preiefo dan, da ne bikdo prigel k meni, ki me prosi za jedno steklenico zelodedne esence, kojih imam vedno nekoliko pripr.ivljenih. A. Wlassicft, zupnik-kanonik. Plomin, Primorako. Po 15 kr. ateklenico prodaja v Gorici lekarna Pontoni, v Toiminu Palisca, v Korroinu Pranzoni, v Gra-diafi Coaiaini, t Gradezi Paaquaiia iu n;thaju se vofii-nom t vaeh lekartiah na Tiroltkem, v Tram, Iatri in Dalmafijt. LEKARM TMKOCZY ^ zraven rotovza, na velikem mestnem trgu v Ljubljani *W& priporoca in razpoSilja a postnim povzotjem liutorim so ima na tinot:o ljudi za> hvflliti za zdravjo, iniajo izvrston vspeh pri vgfh boloznih v zelodci in «o tieprokoaljivo sredstvo zopor: pomanjknnje slaati pri jedi, slab zelod.ee, ur&k. vetrove, koliko, zlatenico, bUuvanje, glavoboi, kr6 v zelodci, bitje area, zabasanje, gliste, bolez-ni na vranici, na jetrih in zoper zlato zilp. SVAB1LOI Se jodenkrat nam je omeniti, da so te kanljico izpo- atavljene velikemn ponareja- njtl. Mnogo ljudi je, ki nc znajo pripraTljanja teh kapljic in pod _ iintnom nMarijaceljske kapljice1* Te kapljice zaradi svoje brezvspeS-noati neso prave ^^larijaceljske zelodcae kftpljice". Kdor torcj 2cli pravih „Marijaceljskili zeloddnih kapljic", pazi naj pri kupovanji tedno na gorenjo podobo Matere bozje, ki je za varatveno znam-ko postavno zajamcena in mora biei na vaaki ste-klencici. Dobhajo sb v lekarni Trnkoezy zraven ro-tovza v Ljubljani, ao najboljle in, kakor nmoga za-hvatna pisma potrjujejo, najskuionejae in proapeinejie kapljice zopcr vse zelodcne bolezn!, in njih nasiedke. fjftT 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. "•¦ RazpoSilja so s poSto najmenj jeden tucat steklenie. Niisiov: Lekarna Trnkoezy v Ljubljani. Po najvisjem povelji Njeg Bogato zalozena, po c. k. rodstva ccs, ia kr. Velicanstva. loterij:«kih pribodkov zagotovljena XL DRZAVHA LOTERIJA s« sk«pL« ˇ«j*ik« 4«l««4«la« aaa«a«. ~9( in sicer: 1 giavni dobitek s 60.000 gld.f 1 glavni dobite': s 15000 gld., 1 glavni dobitek z 10.000 gld., 1 glavni dobitek s 5000 gld. enotne papirne rente, s 16 pred-in podobitki, potem 5 dobitki po 1000 gl. in 10 dobitki po 200 gl. enotne papirne rente, alednjtf dobitki ! t gotOT.ni po 100 gl., 80 gl., 60 gld., 40 gld, 20 g!d., 10 gld., 9 gld. m% gld. t skufnem zaesku 100.800 eld. SreLUalo se bo nepreKlielji v o SO* decembra 188S. |saF~ Sa?edli» mmw*Mm.«& 1& ^1- s»- -w. ~^m Natandneje dolocbe obaega igrajni nadrt, ki se dobira brezplagno pri oddelku za drzavno loterijo (Stadt Riemer. ' gasse T, 2. Stock, im Jacoberhofe), kakor tndi pri mnogobrojnih razpecalcih. S Srccike se d«po§ljejo poStalae proste. L i NaDunaji,mo8ecaoktobral885. 0. fc, VOdstVO loterijSkih pillXOdkOV, oddelek za drzavno loterijo. I Mijil^»4p^^«r«W vQggfa m> »v*s*v. —• iiw»: ftw»njaBm smcwa** f Wfiip*.