r
■i
0 + 1
UČITELJSKI

TOVARIŠ.
f-i kL


1 asi 1 o
,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".

Izdavatelj in urednik: Andrej Zumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Št. 16.
Ljubljana, 16. vel. srpana 1891. XXXI. leto.
Vsebina: Deželna učiteljska konferencija. — A. S.: Šolstvo v jubilejni izložbi v Pragi. — Št. Primožič — Postojina: Kaj ovira dober uspeh v ponavljalnici; kako bi se mogla ista preustrojiti, da bi dosegla svoj namen? — S. H.: Kako visoko nad morjem leži Ljubljana. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Naši dopisi: Iz državnega zbora. — Iz Postojine. — Iz litijskega okraja. — Iz kranjskega okraja. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Deželna učiteljska konferencija.
i.
Dnevni red
za prvi dan zborovanja, dne 1. kimovea 1891. 1. ob 10. uri v
mestni dvorani.
1.)	Pozdrav predsednikov.
2.)	Imenovanje predsednikovega namestnika.
3.)	Volitev dveh zapisnikarjev.
4.)	Volitev odbora.
5.)	Določitev opravilnega reda za deželno konferencijo.
6.)	Izročitev samostalnih predlogov voljenemu odboru v posvetovanje.
7.)	O šolski higijeni. Predava gospod dr. F r. Zupane.
8.)	Določitev drugega glavnega zborovanja.
Ob priliki otvorit ve tretje deželne učiteljske konferencije bode ob 9. uri v cerkv sv. Jakopa slovesna božja služba, h kateri se vabijo častiti člani deželne konferencije.
V Ljubljani dne 10. velikega travna 1891.
Predsednik:
J. Š u m a n,
c. kr. deželni šolski nadzornik.
Dne 4. kimovca ob 9. uri dopoludne bode v mestni dvorani konfereneija c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov kranjskih, h kateri se s tem vabijo gg. nadzorniki.
V	L j ubij a n i dne 10. vel. srpana 1891.
J. S u m a n,
c. kr. deželni šolski nadzornik.
Poročevalci za glavne točke dnevnega reda deželne konferencije (razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 12. rožnika t. 1. št. 1120) so določeni gospodje in sicer:
za 1. točko: F. Gabršek, poročevalec, L. Let-nar, soporočevalec;
za 2. točko: F. Leveč, poročevalec, I. Belč, soporočevalec;
za 3. točko: F. Še ti na, poročevalec, F. Škr-binec, soporočevalec;
za 4. točko: A. Ž u m e r, poročevalec, J. K r a g 1, soporočevalec;
za 5. točko: J. Bezlaj, poročevalec, J. Jerši-novec, soporočevalec.
Bazven tega predavajo nadučitelj J. B e n d a o nazornem nauku, g. prof. F. Orožen o zemljepisnem pouku in g. dr. F. Zupane o šolski higijeni.
Imena gg. poročevalcev se priobčujejo v ta namen, da je članom konferencije mogoče že prej izraziti jim svoje želje.
V	Ljubljani dne 10. mal. srpana 1891.
J. Suman.
Ker je z deželno konferencijo združena razstava učil na I. mestni deški ljudski šoli, prosi podpisani odbor p. n. gg. tovariše, kateri imajo kako posebno delo ali učilo, ki bi spadalo v razstavo, osobito učila,
ki so jih sami priredili, da kmalu blagoizvolijo pismeno oglasiti vodstvu I. mestne šole, kaj mislijo razstaviti, na katero oglasilo jim bode odbor takoj odgovoril.	Bazstavini odbor.
Podpisani odsek prosi gg. učitelje (gdč. učiteljice), kateri žele, da se jim za časa deželne učiteljske konferencije preskrbi stanovanje proti primernemu plačilu (naj so člani deželne konferencije ali ne), da vsaj do 24. t. m. naznanijo uredništvu »Uč. Tov.«, za koliko in za katere dni žele stanovanja. Odsek jim bode potem naznanil gostilnico, ceno in število sobe, katera je za njih pripravljena.
Razume se, da je potem vsakdo vezan, da pripravljeno sobo plača, če bi tudi ne prišel, ker se soba zaradi njega ne bode drugemu oddala.
Zvečer pred konferencijo je shod pri »Zvezdi« (g. Ferlinc). Zabavni odsek „Slov. učit. društva".
Po izvršenih volitvah so člani deželne učiteljske konferencije nastopni gospodje:
1.)	Predsednik: J. Šuman.
2.)	C. kr. okrajni šolski nadzorniki: J. Bezlaj, F. Gabršek, A. Jeršinovic, F. Leveč, L. Letnar, L. Pintar, A. Senekovič, J. Thuma, I. Tomšič, J. Wallner, I. Wolsegger, V. Zupančič, A. Žumer.
3.)	Virilni glas imata: šolski svetnik B. Hro-vath in ravnatelj I. Lapajne.
4.)	Izvoljeni odposlanci: L. Abram, I. Barle, I. Bele, J. Bernard, L. Božič, J. Gregorin, F. Gol-majer, A. Jerše, P. Kavčič, F. Koncilija, J. Kovšča, J. Kragl, J. Levičnik, V. Linhart, -F. Lunder, M. Man-delc, F. Papler, T. Petrovec, J. Ravnikar, V. Ribnikar, dr. T. Romih, F. Spintre, L. Stiasny, F. Šetina, F. Škrbinec, St. Tomšič, A. Vavken, M. Zarnik.
Glavna zborovanja so javna.
v
Šolstvo v jubilejni izložbi v Pragi.
m.
Strokovno šolstvo je triumf šolstva v češki jubilejni izložbi — tako sem završil poslednji svoj članek — in to povsem v istini. Kdor pogleda v ta oddelek, postati mora iz neprijatelja strokovnega šolstva, slednjemu iskren prijatelj, kajti prvi vstop v strokovni oddelek pojavlja se očesu kot ogromna risarnica, v koji je nakopičena brezštevilna množina predlog in plastiških šolskih modelov v lepi čistoti in uglednosti. In vse te risbe
in plastiški modeli so delo učencev iz strokovnih šol! Dandanes smo že navajeni, da so naša deca iz sedanje šole — čudesni otroci, toda strokovne šole so ti pokazale stoprav v pravem svitu napredek mladine v strokovnem oziru. Smelo smem reči, da se je češko strokovno šolstvo in baš drobno rokodelstvo postavilo na — akademično stališče. Ta vtis vzame vsak seboj iz tega oddelka.
Kar se tiče izložbe same, čini obilica nadrobnostij na obiskovalca tak močan
vtis, da bi vsak rad videl češko strokovno šolstvo v tekmovanji in primerjanji z vsem avstrijskim. Ako se primerja z nemškim v pražki izložbi, je ta zmaga tako sijajna, da mora vsak nehote priznati, da češko strokovno šolstvo rokodelstvu navdihuje obliko, da, krasno obliko, in da češkega rokodelca oborožuje z neprecenljivim orožjem konkurence.
Seveda je mnogo korakov od rokodelstva do industrije, in palmo izložbe odnašajo veliki ustavi, opremljeni z raznovrstnimi sredstvi, kakor so na pr. c. kr. državna obrtna šola v Pragi, državna obrtna šola v Plzni, v Hrudimu, nad vse pa umeteljno- obrtna pražka šola. Pregle-davši njene kabinete, vprašamo se začudeni: Je li tu industrija umetnost ali umetnost industrija? Nekatere predmete bi človek odnesel kar naravnost v paviljon obra-zovnih umetnostij. Največje umeteljsko delo in umeteljsko - obrtnih naporov je tu model sobe, predstavljajoče sladorništvo in nekatera modelovana studijska poprsja, vse lepo izvršeno v umetniškem smislu; povsod je pa videti, da se tu — kar je glavni smoter — umetnost podreja — industrijskemu kruhu, to vse obiskovalcu predočujejo posamičnih strokovnih šol iz-loženi predmeti, osobito umetno ključa-ničarstvo v Kraljevem Gradci, strokovne kainenoseške in soharske šole v Hoficah i. t. d.
Kaj lepo preseneti obiskovalca ume-teljska obrt jablonske šole; učenci so tu izložili krasne izdelke od kovine, porcelana, dalje prelepa struganja, lepotičja, modele i. dr. Šola v Hajdi je izložila mične in lepe steklene izdelke; šola v Turnovem biserna dela (granate). Izložba umeteljskega ključarništva iz kraljevograške šole nam podaje svečnike, ključanice, nakičene ključe, mreže itd. Soharska in kameno-seška šola v Hoficah je izgotovila dični model fontaine, dalje je izložila raznotera poprsja, modele obokov, altarjetitd., zbro-slavska in pražka šola pletarske izdelke in košarice. Mnogobrojno so zastopane
osobito strugarske šole; predmeti so tako mični, da bi jih človek najraje odnesel s seboj.
Dalje so tu umetno izgotovljene omare, mize, stoli, postelje, lesene posode, igra-čice, šahi, instrumenti itd. Keramiška šola iz Gorenjega Litvinova izložila je tu ri-sarije in dela (starodobne modele, prstene ži-valice), reliefe. Velik vtis napravlja liberška obrtna šola. Izložila je dela iz stroke mehanike, splošne tehnologije, ki budi veliko pozornost. Plzenska obrtna šola je izložila samo načrte in modele.
Trgovinske šole predočujejo pa učila iz računstva, menjarstva, tesnopisja, vzorce dopisov in dr. V obče vse šolske stroke in slojevi predočujejo obiskovalcu neču-veni napredek o češkem šolstvu, občudovanje raste korak za korakom.
Tu bodi omenjeno i delovanje za češki narod prevažne „Osrednje šolske Matice". Kartonovi plakati nam povedo, da je to društvo v minolem desetletji ustanovilo 2 gimnaziji, 48 ljudskih šol in 40 m a-terskih šol, in da v jednajstem letu svojega obstanka vzdržuje Matica jeden gimnazij, 32 ljudskih šol in 33 varovalnic.
Elegantni katalog šolske izložbe pa ob-seza na 228 straneh podrobno število vseh izloženih predmetov in načrt šolske izložbe.
Globok vtis pa provzročuje na vsacega resno mislečega rodoljuba ogromen obisk šolskih otrok v izložbi. Dan za dnevom se pripelje nekoliko stotin šolarjev od blizo in daleč v izložbo ter tu zajemljejo iz tega velikega dela naudušenje in zavednost za vse bodočno življenje! In kaj krasna je ta misel, izložbo učiniti i pristopno šolski mladini. Nedolžno dete z rahločutno dušo sicer ne umeje še pojmiti notranjega bogastva češke izložbe, toda iz vnanjega leska, iz teh prekrasnih palač, paviljonov, cvetličnih nasadov, čarobnega vodometa za vse življenje zajemlje vtise in spomine na nepozabna trenotja, ko se je srčece njegovo topilo v veselji pri pogledu na izložbo.
Završujem pa ta članek s citatom iz prekrasnega spisa o izložbi v poslednji številki „Slovenskych Pohladu":
„Izložba češkega naroda je tako krasna, lepa, elegantna, do najmanjših malenkostij tako pravilno razložena in prirejena, tako dragocena in poučna v vsaki stroki, da
napolnjuješ strmenjem vsakega opazovalca in nasiti vsak študij . . . ondu vidiš stare in mlade, zlasti pa to ljubo šolsko mladino, koja je napolnila skupno z izbornim uči-teljstvom in svojimi deli šolski oddelek: „Šolstvo", in iz tega šolstva pošli so strokovnjaki, otvorivši češko izložbo!"	A. S.
Kaj ovira dober uspeh v poMljalnici; kako bi se mogla ista preustrojiti,
da bi dosegla svoj namen?
„Mepetitio mater studiorum" bilo je skoraj gotovo načelo, da je že politična šolska ustava v svojem § 311. zapovedala nedeljsko šolo kot ponavljalnico in nadalje-valnico elementarnih naukov.
V bistvu svojem se omenjena nedeljska šola ni dosti razločevala od sedanje po-navljalnice; bila je celo v nekojih določbah strožja, ker obisk iste je bil zapovedan do spolnjenega 15. leta. Namen pa ji je bil poleg ponavljanja v branji, pisanji in računstvu eminentno praktičen: naučeno dejanskim potrebam poznejšega življenja učencev prirediti. Trajala je vse šolsko leto ob nedeljah in praznikih vselej po 2 uri.
In sedanja naša ponavljalnica? Znan nam je vsem deželni zakon od dne 28. svečana 1874. 1., s katerim so se v naši deželi vpeljale ponavljalne (nadaljevalne) šole. Odveč bi bilo tedaj o uravnavi iste govoriti, sosebno ker v sedanji obliki nikakor ne zadostujejo svojemu namenu.
Tožbe o ponavljalnicah so pač iste starosti ž njimi samimi. Tožilo se je o starih nedeljskih šolah, toži se — in po pravici — o sedaj vpeljanih ponavljalnih šolah. Kje so vzroki?
Rekel sem začetkom, da je bilo ponavljanje glavno načelo ustanovitvi takih šol. To je bilo le del cilja, kateri se je šele z nadaljevanjem in praktično uporabljivostjo tvarine doseči mogel. Tedaj na praktično
življenje ima ponavljalnica (nadaljevalnica) pripravljati; biti ima nekaka posredovalka med ljudsko šolo in vstopom v življensko šolo, ob jednem pa namestilo za 7. in 8. šolsko leto. Ali pa naša sedanja ponavljalnica zadostuje tem zahtevam ? Nikakor ne. Preveč nepraktično je urejena, da bi mogla doseči ta cilj. Nepraktična ureditev iste je tedaj prva in glavna hiba, ki ovira dober uspeh in s to se hočem najprvo baviti.
§ 2. deželnega zakona od dne 28. svečana 1874. 1. veleva, da se imajo v po-navljalnici (nadaljevalnici) vsi predmeti ljudske šole ponavljati, nadaljevati inuglob-ljevati. Ne glede na to, da bi bilo naravnost nemogoče, če se ozira na število ur, da bi ponavljali n. pr. telovadbo, nadaljevali risanje ali uglobljevali pouk v petji, nas že priprosta meritev učnih ur z učnimi predmeti dovede do spoznanja, da uspešen pouk pri toliki obilici predmetov nikakor ni mogoč. Ako pomislimo, da imajo dečki vsega skupaj okroglih 90, deklice 45 ur na leto ponavljalnice, dobimo prav lahko čas, ki je odločen vsakemu predmetu za ponavljanje, nadaljevanje in uglob-ljevanje. Facit: za dečke 8, za deklice 4 ure na tečaj. A nemščine niti računil nisem v število predmetov. Dobili smo tedaj število ur, koje niti za ponavljanje posamičnih predmetov ne zadostuje, kje naj se dobi potem čas za nadaljevanje in ugloblje-vanje?
Račun ta narejen je pa povsem pre-optimistično. Ponavljaj, nadaljuj z vsemi! Ponavljaj in nadaljuj z otrokom, ki je jedva zadostil § 21. državnega zakona od dne 14. vel. travna 1869. 1., skrbi, da ne pozabi čitanja, pisanja in računanja — ponavljaj in nadaljuj pa tudi z dečkom, ki je najvišji razred, oziroma oddelek v vseh predmetih dobro dovršil. Kako ? Ob jednem ? Ni mogoče, že zaradi različne mere njihovega znanja ne. Tedaj pa v oddelkih! Prej izračunimo število ur; za vsak predmet deli se sedaj v 2 polovici, tedaj v najugodnejšem slučaji neposrednega pouka za vsak predmet 4 oziroma 2 uri. Številke so govorile. Jemljimo še v poštev, da nekaj ur izpade, da učenci prišedši iz različnih oddelkov prinašajo seboj različne knjige ali celo nič, dobimo učno podobo, ki ima nevarno podobnost s tipanjem v temi. Obilica predmetov in različno znanje učencev sta tedaj kamena, ob katera se vsak uepeh v ponavljalnici razbije, čudno je sploh, da se zahteva v ponavljalnici ponavljanje in nadaljevanje vseh predmetov med tem ko dopušča prej omenjeni § 21. izpust iz šole, da se je otrok naučil le verouka, citati, pisati in računiti. Pač prečudna harmonija to! Očevidno je vender, da ni mogoče z otrokom predmeta, kojega se morebiti niti ni učil, ponavljati ali celo nadaljevati in uglobljevati. Branje, pisanje in računanje bodo naj torej predmeti ponavljalnice. Tako bi bile po-navljalnice praktično za poučevanje prirejene. Rekel sem pa, da samo ponavljanje ni jedini cilj ponavljalnic (nadaljevalnic); iste imajo marveč tudi nalogo: 1.) naučeno praktičnim potrebam poznejšega življenja prirediti; biti imajo 2.) posredovalke med ljudsko šolo in vstopom v življensko šolo in 3.) namestilo za 7. in 8. šolsko leto.
Da rešimo 1. in s to vred tudi 2. zahtevo povsem pravilno, treba nam je pomisliti, da ostanejo učenci naših ponavljalnic skoraj brez izjeme kmetovalci, bodisi že gospodarji ali pa hlapci, deklice pa gospodinje. Dečki tvorili bodo tedaj stan,
koji je steber države in deklice imajo postati gospodinje, o katerih veli pregovor, da podpirajo tri hišne vogle. Treba tedaj tem otrokom dati za njih bodoči stan potrebno stanovsko omiko. Vsakemu stanu namreč treba: 1.) Občne omike, 2.) stanovske omike in 3.) nadaljne izobražbe. Občno omiko pridobe si naši otroci v vsakdanji ljudski šoli s tem, da si prisvoje fundamentalne znanosti: branje, pisanje in računanje. Kje pa dobiva kmetski stan, o katerem pravi Američan Corey, da zahteva med vsemi stanovi najvišjo mero vednosti, prepotrebno stanovsko omiko? V ljudski šoli ne; tu dobiva, kakor že rečeno, le najpotrebnejšo občno omiko. Mar li na kmetijskih šolah? Število učencev v kmetijski šoli na Grmu nas pouči, koliko očetov zmore stroške za tako šolo. Tedaj kmetski stan nima v svoji masi prilike si prepo-trebne stanovske omike pridobiti. „Stillstand ist Rückschritt". Upogni drevo dokler je mlado! — Kaj čuda tedaj pri takih razmerah, da se kmečki stan v svoji večini drži s čudovito trmo zastarelih principij. Ako tedaj naučeno t. j. branje, pisanje in računstvo prikrojimo praktičnim potrebam poznejšega kmetovalca, bodoče gospodinje, rešili smo prvo zahtevo, katera obsega sama v sebi že drugo terjatev praktično urejene ponavljalnice, da je namreč posredovalka med ljudsko in življensko šolo.
Toda mi ne smemo ponavljalnice smatrati za kmečko strokovno šolo. Ponavljal-nica (nadaljevalnica) ima biti po naših šolskih zakonih tudi namestilo za 7. in 8. šolsko leto. Nikakor ne smemo tedaj gojitve blagih čutov in idej, kakor tudi drugih predmetov popolnoma zanemarjati ali celo opuščati.
Skušalo se je z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih šol tej potrebi v okom priti. Kako je s takimi šolami v nas, ni mi treba praviti. Razven tega, da take šole niso obvezne, tedaj pogrešajoče potrebne garancije za dober uspeh, je še mnogo drugih neprilik, ki ovirajo, oziroma otežujejo ustanovitev istih. Ponavljalnice pa
v povedanem zmislu urejene, bi vsestransko zadostovale. Naj sledi tukaj učni načrt za dečke v ponavljalnicah:
1.) Citanje (2 uri na teden): Poučni sestavki iz kmetijstva: Zemlja. Njeno izboljševanje. Gnoj. Kmetijska orodja. Pridelovanje žita, sočivja, predivnatih rastlin; okopavin. Detelja. Kmetijsko kolobarjenje. Oskrbovanje travnikov. Sadjereja. Načela umnega gozdarstva. Živinoreja. Čebelarstvo. Po vinorodnih krajih tudi vinarstvo. Bolezni in sovražniki kmetijskih rastlin. Varstvo ptičev. Kmetijstvu koristne živali. (Popisi naj so kar moč kratki). Kmetijske postave. Državne osnovne postave. Kranjski občinski red v bistvu. Delokrogi županstev, krajnih šolskih svetov, okrajnih cestnih odborov. Dedinska pravica. Zem-ljišna knjiga. Poselski red. Denar. Prva pomoč pri nezgodah. Kranjsko, Avstrija
(kronovine z glavnimi mesti in pridelki). Najimenitnejše države v Evropi. Deli sveta. Razvoj in naraščanje naše monarhije. Frančišek Jožef I. — Pri sestavljanji teh beril bi se moralo vedno ozirati na to, da pohajajo ponavljalnico tudi učenci, ki o re-alijah niti pojma nimajo.
2.)	Spis je (1 uro na teden): pisma, spričevala, dolžni listi, pobotnice, testamenti, najvažnejše uloge na gosposke.
3.)	Računstvo in geometrija (1 uro na teden): Sklepovni obrestni in gospodarski računi. Gospodarski zapiski. P o-sebno naj se vadi računanje na pamet s prehitljeji. Telesnina prizme, valjarja, soda. Ako mogoče- tudi: ploskev tri- in čveterokotnikov in kroga. Merjenje zemljišnih kosov s palico in verigo. (Konec prih.) Št. Primožič — Postojina.
Kako visoko nad morjem leži Ljubljana.
m
ed vsemi spisi pokojnega Dežmana so najbolj proslavljali njegovo „Zusammenstellung der bisher in Krain gemachten Höhenmessungen" (natisnena v prvem letniku „Mittheilungen des Musealvereins für Krain", 1866). In vender spada ravno ta spis med najmanj porabIjive in najbolj zastarele, ker je sestavljen večinoma le na temelji barometričnih (aneroidičnih) opazovanj. Zlasti kar se Ljubljane tiče, ne podaje nam Dežman nobenega porab-ljivega podatka. Najprej navaja trigonometrično točko na Gradu s 115248 čevlji ter pristavlja, da je to „Thurmspitze des Schlossberges". Ta pristavek nasprotuje vsem pojmom o trigonometričnem merjenji višin, ker merijo se vedno naravno tla, na katerih so zgradbe sezidane, torej v tem slučaji naravni temelj stolpa pri cerkvici na Gradu.
Potem podaja Dežman Kreilovo mero („Magnetische und geographische Ortsbestimmungen", Prag 1849), po kateri
stoji drugo nadstropje Mahrovega učilišča na Valvazorjevem trgu 959.31' (— 303'4 m) nad morjem, kar bi utegnilo približno res biti. Tretji Dežmanov podatek navaja 909' =* 287-5 m kot višino nekdanjega telegrafičnega urada v knežjem dvorci na Turjaškem trgu. — Steinhauser in Bauer imata na svojih kartah zabeleženo, da leži Ljubljana 287 m nad morsko gladino. To je pa le početna točka vodomernega kola ob Ljubljanici, tam kjer se Gruberjev kanal cepi, a nikakor ne višina mestnih tal.
Tim čudneje je, da se pokojni Dežman ni pobrigal za natančno določbo nadmorske višine ljubljanskega mesta, ker je utemeljil v svoji hiši metereologično opazovalnico. Vsakdo ve, da ima na podnebje tudi nadmorska višina svoj velik upliv in pri vseh poročilih o klimatičnih razmerah je tudi ta višina za dotični kraj naznanjena, le Ljubljana poroča svojo toploto, ne da bi se vedelo, kako visoko nad morjem se vrše
opazovanja, kakor bi vse jedno bilo, ali se opazuje ob Kolpi ali pa na vrhuncu Triglava! Ta nedostatek je tim neoprost-ljivejši, ker ima že Freyerjeva karta (1846) zaznamovano, da leži Ljubljana 924' = 292 m nad morjem.
Kakor že omenjeno, je trigonometrično merjena, torej zanesljiva točka temelj čve-terovoglatega stolpa na Gradu 1152-18 čevljev, t. j. 364-2 metrov. Stolp pa je 31 metrov visok, torej se vzdiga njegov rt („Thurmspitze") 395 m nad morjem. Grad se pa proti vzhodu še više vzdiga in doseže na razvalinah vzhodne trdnjave 371 m. Stolp na Gradu ni le trigonometrična, ampak v obče zemljepisna stalna točka, ter stoji 14° 30' 37" vzhodno od Green-wicha in 46° 2' 54"3" severno od polutnika. Po tej točki preračunijo se lahko vsi drugi kraji v deželi.
Vojaško - zemljepisni zavod na Dunaji je dal izpeljati točno niveliranje (Pra-cisions-Nivellement) vseh cest in železnic ter našel, da leže relse na južnem kolodvoru v Ljubljani 29842 m nad morjem. To je torej druga stalna točka („Fix-punct") za absolutno višino našega mesta. Po tej točki izmeril je inžener Podhajski višinske razlike ljubljanskega barja in po tej točki so izmerili absolutno višino vsakega trga in vseh ulic v Ljubljani, ko so polagali cevi za mestni vodovod. To merjenje je dognalo sledeče višinske rezultate:
Križišče Dunajske ceste in Slonovih ulic 297 m;
Frančiškanski most 291 "45 m (gladina Ljubljanice pri nizki vodi 285*9 m, pri visoki vodi 2884 m);
... v najnižja točka v mestu (vogel Spital-
skih in Lingarjevih ulic) 290-71 m;
Glavni trg pred rotovžem 291'48 m (torej se vzdiga Grad do podnožja stolpa 83 m v višavo);
licejsko poslopje na dvorišči 291'8 m; Poljanski trg 2904 m; Poljske ulice pred učiteljiščem in pred prvo mestno deško šolo 297*2 m;
Dežmanova hiša v Prečnih ulicah (me-teorologično opazovališče) 295"2 m; Rudolfinum 298 m; gradič Podturn 319'4 m; reservoir vodovoda 340—344 m (gladina stoječe vode);
sredi „zvezde" 296 m; pred realko v Vegovih ulicah 297-5 m ; pred šolo na Cojzovi cesti 295 m; Šentjakobski trg 292-3 m; Iz teh podatkov je razvidno, da iznaša srednja nadmorska višina mesta na desnem bregu Ljubljanice 292 m. Sicer pa naj vsak učitelj zapomni absolutno višino pred svojo šolo in po tej naj potem primerja višino Grada, Šmarne Gore, Krima itd.
Pa ne le za šolsko rabo naj bi služili ti podatki, nego tudi za temelj meteorološkim opazovanjem in želeti bi bilo, da bi naši domači listi, ko prinašajo vremenska poročila, ob jednem tudi naznanili, v kaki višini se opazujejo spremembe o zraku ljubljanskega mesta.	s. R.
Knjiga Slovenska
v
XIX. veku.
*
L. 1878 Novice: Ali so kamnitni tabernakeljni dobri ali ne? O nesrečah v Dražgošah. Učiteljski zbori v Ljubljani (337—353). O vremenu, nesrečah in slabih železninskih kupčijah itd. — Danica:
f Peter Jerala. Perva nova cerkev Marije naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca na Slovenskem v Davči in njeno blago-slavljanje (str. 60 — 342). Za prihodnji praznik sv. Jožefa (J. A. L.) — Tovariš:
O šoli; o knjigah za mladinsko zabavo. 0 novem papežu; Angel varuh čuje nad otroci. O godu cesaričinem. Uc. skupščina v Kranju itd. — Slovenec: Slovan povsod brate ima — o kupčiji z železom. Leon XIII. Zdravniško. — Slov. Narod: Dr. J. Bleiweis naš častni občan.
L. 1879 Tovariš: Glasi radosti, slovenska polka s petjem, zložil J. Levičnik 1857, v spomin 251etnice sreberne poroke Njiju Veličanstev poklonil udom „Slov. učit. društva", vsakemu po en iztis (str. 144). Učiteljska konferenca 19. jul. v Kranji za šolsko leto 1878/9 (str. 265—283).
L. 1880 Danica: Ljubljanska škofija o pričetku 1. 1813. Draga gosta, baron Pilat in soproga. Vezilni darek sv. Frančišku Ksaveriju za sklep njegove devet-dnevnice (str. 389).
L. 1881 Novice: Žalosti odmev od naših gora o smrti g. dr. J. Bleiweisa iz Železnikov. — Tovariš: O poroki ce-sarjeviča Rudolfa s Štefanijo. Šolske zadeve. O smrti Antona Pintarja na Zali-logu. Ponavljavna šola. Nekdaj in sedaj. Pri občnem zboru „Slov. učit. društva" dne 22. sept. govoril J. L. (str. 289—290).
L. 1 8 8 2 je v Novicah jel spisovati „Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim 1. 1881" (str. 156—406), kar je nadaljeval 1. 1883 (str. 4 — 417) in skončal 1. 1884 (str. 4—53), kjer je priobčil tudi imenik Slovencev, ki so se bili vdeležili romanja, s pristavkom 1. 1888: Beseda po skončanem rimskem romanji. — Tako je v „Tovarišu" 1. 1882 sporočil o bolezni pri otrocih iz Železnikov, ter čestital listu na pr.: „Da bo (Tovariš' izhajal tudi še za naprej, in sicer zopet pod prvo firmo', veseli nas na moč, in zadovoljni mu za-kličemo: Bog mu daj srečo in mnogo duševne in materijelne podpore! — Vsem ljubim bližnjim in daljnim gg. sobratom — učiteljem — pa želim zdravo, srečno, veselo, zadovoljno in blagoslovljeno novo leto! Božja pomoč nam bodi vsem pri težavnem našem poklicu! Ravnajmo se
zvesto po besedah neumrljivega rajnega Slomšeka, ki je djal: Bratje, delajmo, dokler smo živi; počivali bodemo v grobi ! (str. 15)". — Krasen je „Ogovor pri 251et-nici" ljudskih učiteljev v Šmartinem pri Kranji v dan 6. septembra 1882", kjer Jos. Levičnik dokazuje, da je poganski rek: „Bogovi kogar so črtili, — Učitelja so ga storili" — že davno ovržen in zavržen, kajti ovrgel ga je učenik vseh uče-nikov, Zveličar sveta sam; ovrgli, so ga cerkev, država, roditelji, učitelji sami, in poslednjič vsi blagosrčni in miločutni ljudje. Vsak stan ima svoje težave. Tudi učiteljski ni brez njih, vendar kako koristen, kako vzvišen je za cerkev in državo, za čas in večnost, torej delajmo in potrpimo; ljubezen pa nas veže čez meje groba itd. (309 — 311). — L. 1883 je dal poročilo: Učiteljska konferencija v Kranji 30. rožnika (str. 222—256). Naša šolska veselica v dan 11. jul. v spomin 6001etnega združenja naše Kranjske vojvodine z mogočnim Avstrijskim cesarstvom. —L. 1884: Kdaj naj se belijo šolske sobe. Veselje in žalost (str. 382) itd. — Kakor v „Tovariša", tako je časih dopisoval še tudi v „Novice" in „Danico" na pr. 1. 1888: Starosta ljudskih učiteljev Kranjske vojvodine in njegov 90. rojstni dan (Fr. Kramar v Loci); 1. 1891: Vpeljava župnika rojaka na Brez-nici; Alojzijeva svečanost v Železnikih. — Novice: Iz kmetov v mesto itd.
Na čast vrlemu učitelju bodi povedano , da je Josip Levičnik dopisoval na razne strani, tudi v nemške liste na pr. v Volksfreund in v Vaterland, v Gegenwart in v Stimmen aus Innerösterreich, v Monat-Rosen (Innsbruck) in v Schutzengel (Donauwörth); dopisoval je Bren-celjnu, Slovencu Koroškemu in Kranjskemu, nekoliko tudi v Slov. Narod itd. Godilo se mu je pa tako, kakor se godi drugim piscem časnikarskim, da se nekateri dopis zgubi morda že na poti, nekateri se po vredništvu dene „ad acta", nekateri pride , sicer na dan, pa obstrižen, češ, je bil pre-živahen, preojster itd.!
L. 1883 je bil Josip Levičnik, župan in učitelj v Železnikih, poslavljen s sre-bernirn zaslužnim križem s krono, in v vsem slovstvenem delovanju sploh ni imel skoro nobenih sitnosti. Vendar — kakor zlato in srebro v ognju, tako se pravi rodoljub potrditi mora v borbi, v poniževanju. Nasprotovati se mu je jelo, kadar je preslavljal spomin ranjkega Gr. Riharja. „Levičnik stekel si je že takrat, ko so bili slovenski skladatelji umetniki še redko sejani, na polji slovenske glasbe mnogo zaslug (cf. P. pl. Radics: Frau Musica in Krain) . . Po smrti Riharjevej podal je Slovencem v Mohorjevem Koledarju živo-topis tega mojstra ter mu pel v istem spisu pa tudi drugje slavo. Zaradi tega jeli so ga tisti, katerim Rihar s svojimi skladbami ni bil po godu, črtiti, kar je Levičnika tako užalilo, da ne pošilja več svojih skladeb v svet, če tudi je še na polju glasbe vrlo delaven, ampak hrani jih v rokopisih, katere bode zapustil svojim milim in dragim v spomin. Dal Bog, da se to še dolgo ne zgodi, in da bi se istega spomina mogli tudi mi veseliti", piše Fr. Rakuša (Vid. Slov. petje v pret. dobah 1. 1890 str. 161).
Pisal je poročilo o učiteljski konferenciji za Kranjski šolski okraj 1. 1883 ter na koncu pristavil: „Pogrešali smo, žalibog,
letos prijaznosti in vzajemnosti, ki je prejšnja leta vladala v našem okraji. Kdo je temu kriv, nočemo vsaj za zdaj na drobno razpravljati. Kdor se misli odlikovati s tem, da seje nemir mej sobrati, pač bolj modro stori, ako si poišče drug kraj za svoje nečastno delovanje. Svet je velik, naše prijateljstvo pa tudi še vedno tako veliko, da mu bodemo iz dna srca voščili: Srečen pot (Tov. str. 256)!" — Za to ga je poprijel nekdo v „Slov. Narodu" o knjižnični zadevi in o konferenčni razpravi sami. Temu kritikarju odgovarja Levičnik v Tovarišu (str. 318—9), češ, komur je za to zadevo kaj mar, naj oba spisa bere in sodi! Vendar pa pravi: „Res, človek se stara; mlajše moči vedo zdaj take reči bolje obdelovati; — torej naj bo pa prihodnje leto g. kritikar prevzel poročilo o našej konferenci, ter pokazal nam bolj na drobno, kako naj se v novi dobi izgotov-ljujejo taki spisi". — Zelo neprijetno vojsko je imel v domačih rečeh (Vid. SI. Narod, Slbvenec, Jurijspušo, pa Novice 1. 1885—6: V moj zagovor in obrambo str. 258 do 839). V takih borbah treba je, da se resnica prav spozna, čuti oba zvona. Kdor vendar je delal in še dela po vesti ter ljubi pravico in resnico, tolaži se lahko z rekom pesnikovim, da taka je bila vedno osoda slavnih možakov, da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob.
Ukazi in odredbe šolskih oblastev.
XI.
O pouku v ženskih ročnih delih.
Glede na pouk objavlja vis. c. kr. deželni šolski svet nastopni razpis:
Z. 924.
Das hohe k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht hat aus Anlass der Wahrnehmung, dass an vielen Schulen Krains der für die Erziehung und den Unterricht der Mädchen so wichtige Unterricht in den weiblichen Handarbeiten gar nicht
ertheilt wird und das eine verhältnismässig sehr geringe Anzahl von Lehrerinnen, welche die für diesen Lehrgegenstand erforderliche Lehrbefähigungsprü-fung bestanden haben, im Lande wirken, mit dem Erlasse vom 14. Mai 1891 Z. 8611 angeordnet, diesem Unterrichtszweige eine erhöhte Aufmerksamkeit zuzuwenden.
Hievon wird der k. k. Bezirksschulrath mit der Aufforderung in Kenntnis gesetzt, auf die thunlichste Erweiterung des
fraglichen Unterrichtes im Bezirke entsprechend Einfluss zu nehmen und über das verfügte seinerzeit zu berichten.
Laibach, am 20. Mai 1891.
Für den k. k. Landespräsidenten:
A. Schemerl.
An die sämmtlichen k. k. Bezirksschul-räthe in Krain.
Književnost.
Lansko leto sino na tem mestu skušali vzbuditi pozornost učiteljskih krogov na delovanje »Muzejskega društva za Kranjsko« in rekli, da se to društvo ravno sedaj preraja v narodno društvo. To se je deloma že obistinilo, ker letos nas je prvikrat razveselilo tu s slovenskim snopičem svojih »I z v e-stij«. Ta 86 stranij obsegajoči prvi letnik prinaša tri sestavke iz spretnega peresa g. deželnega arhivarja Antona Koblarja. Prvi slove »Drobtinice iz furlanskih arhivov« in podaja premnogo zanimivih be-ležek o kranjskih župnijah, ki bodo izvestno zamašile marsikatero luknjo v cerkveni zgodovini kranjski. Drugemu članku je naslov »O človeški kugi na Kranjskem«. V njem našteva g. pisatelj vse znane kuge in njih silovitost. Posebno zanimivo je citati, kaka sredstva so oblastva zapovedovala proti kugi in kako so se tedanji zdravniki vedli proti toli nevarni morilki. Najzanimivejši pa je tretji članek »Loško go-spodstvo frižinskih škofov«, v katerem je pojasnjena skoro vsa zgodovina loškega okraja. Na podlagi urbarjev se primerjajo posestva in zemljišča iz let 1291. in 1584. s sedanjimi, tako da se lahko spozna, koliko kmetij je na novo postalo, deloma vsled treb-ljenja gozdov, deloma vsled razkosovanja zemljišč. Posebno važen je ta spis zato, ker pojasnjuje mnogotero krajno ime, ki sedaj že ni več v navadi in se nikjer več ne čita, tako da je celo učeni Zahn take kraje, ki se nahajajo v Poljanski dolini, daleč okoli po vsem Kranjskem iskal.
V nemškem snopiču muzejskih izvestij se nahaja najpoprej spis učitelja in dopisovatelja osrednjega
poverenstva za umetniške in zgodovinske spomenike, Ivana Črnologarja o nekaterih zgodovinskih cerkvenih zgradbah po Dolenjskem. Profesor Wo 1 se g g er nadaljuje potem svoj prepis kočevskega urbarja. V manjših spisih pripoveduje profesor Rutar, kako so se Kranjci 1. 1529. pred Zagrebom bojevali. Isti podaja nekaj regest iz grofovskega arhiva v Vipavi in oceno Kronesovega spisa »Die deutsche Besiedlung der österreichischen Alpenländer«. V dodatkih popravlja nekatera napačna Dimičeva tolmačenja krajnih imen ljubljanske in loške okolice (Dimitz, Der Luegger alt Lehnbuch, Mittheilungen des Musealvereins I. Jahrgang).
V drugem, prirodoznanskem oddelku muzejskih izvestij se nahaja nadaljevanje prof. Voss a razprave Mycologia Carniolica, t. j. opis vseh do sedaj znanih gliv na Kranjskem. Za tem podaja naš rojak prof. F. Seidl v Gorici korenito razpravo o podnebji na Kranjskem, ki se bode v prihodnjem letniku nadaljevala.
Kakor je iz tega pregleda razvidno, izpolnilo je »muzejsko društvo za Kranjsko«- tudi letos svojo nalogo prav dobro. Obdelovalcev raznih stranij kranjskega domoznanstva mu ne manjka, le gmotne podpore dobiva premalo od posameznikov, čim več udov pristopi društvu in ga podpre s svojo letnino, tern bolj bode razširilo svoje delovanje in tem obširnejše spise bodo prinašala »njega izvestja«.
S. R.
Naši dopisi.
Iz državnega zbora.*) (Govor gospoda državnega poslanca F r. Robič-a v seji dne 2. mal. srpana 1891.)
Izprosil sem si besedo, da povem na kratko nekoliko o učiteljskih in ljudskih šolah; z ozirom na politični položaj pa se vender nočem spuščati v razgovor o načelnih vprašanjih, dasi bi se pač lahko pri tem preiskavalo, je-li bilo dobro in opravičeno, da se je pri preustrojevanji naših ljudskih šol vse obstoječe prekucnilo, ne pa postopalo počasi, korak
*) Po »Popotniku«.
za korakom. Resnica je, da je uprava mnogo pre-sestavljena. Krajni, okrajni, deželni šolski svet, kakšen upravni stroj!
V mestih z lastnimi statuti, kjer sta združena krajni in okrajni šolski svet, je že bolje, na deželi pa potujejo listine od krajnega do okrajnega, od okrajnega do deželnega šolskega sveta, časi tudi do mini-sterstva; poleg tega pa je še poprašati tu in tam kon-sistorij ali se ozirati na občine všolane k dotični šoli in zahtevati poročil od šolskih vodstev. Večino teb pisem dobiva okrajni šolski nadzornik v roke, poleg
tega pa še ima razne komisije in mora sestavljati obširne statistične izkaze.*)
Vprašam, koliko časa mu preostaja za ogleda-vanje šol.
Na Štajerskem se pridruži temu nedostatku še ta obžalovanja vredna posebnost, da se okrajni šolski sveti v krajevnem oziru ne vjemajo z okrajnimi glavarstvi, ampak z okoliši okrajnih zastopov; nadzornik se mora tedaj, če je sploh oproščen poučevanja, vsak mesec udeležiti štirih do šestih sej v jako oddaljenih krajih. Preostaje mu torej le jako malo časa za nadzorovanje; navadno more šole k večjemu le po jedenkrat na leto obiskati, in vender bi bil večkratni obisk tako koristen (prav resnično!) ne tako radi kritike, marveč radi tega, da bi deloval po vzgledu, da bi izpodbujal in na mestu vplival na razvoj krajevnega šolstva. (Prav res!)
Na podlagi državnega šolskega zakona se je seveda ustanovilo veliko število učiteljišč; a ni bilo primernih močij za te zavode.
Saj je jasno, da učiteljska šola more le prospevati, če jo vodi pravi mož; njegova oseba, njegov značaj je glavna stvar, njegov duh, njegovo mišljenje mora prešiniti tudi sodelavce njegove. On mora vedeti pridobiti si zaupanje svojih gojencev, mora pa tudi popolnoma vešč biti nalogi ljudske šole ne le teoretično, temveč tudi praktično.
Ne smemo se torej čuditi, da se je, posebno v začetku, pri nameščanji tako važnih služeb pogostokrat zelo grešilo. Doktorski naslov je že sam po sebi najbolje priporočal za mesto učiteljiščnega ravnatelja, dasi se mož nikdar ni pečal s pedagogiko, ali pa poznal pomen pedagogike komaj po imenu. Priznavamo sicer strokovnjaško vrlino teh mož, vender pa vspešnega pedagogičnega delovanja ni bilo zapaziti. Cestokrat so se pečali s postranskimi malenkostimi, a pri tem so jim izginili ideali. Na diugi strani pa se je v svojem času namestil n. pr. na učiteljišči pri sv. Ani na Dunaji odličen pedagogični pisatelj kot učiteljski vzgojitelj a brez šolske prakse, in kmalo se je pokazalo, da je pač vedel povedati, kako se to ali ono dela a sam zvrševati tega ni znal. (Cujte, čujte! na desni.)
Dalje so se vporabile začetkom tudi učne moči iz inozemstva na naših učiteljiščih. Da to ni bilo prav, je pač, kakor mislim, jasno (Tako je! na desni.) Usojam si tole navesti, ne morda da bi komu kaj očital, ampak le v dokaz temu, kako važno in težavno je pravo pogoditi pri umeščanji takih učiteljskih mest; vender pa moram z veseljem in resnici na ljubo dostaviti, da se je Nj. ekselenca sedanji minister za uk in bogočastje v tem oziru pokazal prav srečnega.
Bistveni del vsakega učiteljišča je vadnica. § 27. državnega šolskega zakona pravi o tej stvari: »Zur praktischen Ausbildung der Zöglinge besteht an jeder
*) Kaj pa na Kranjskem, ko nima nobeden nadzornik dopusta?	Ured.
Lehrerbildungsanstalt eine Volksschule als Uebungs-und Musterschule«.
Sicer se zove ženskemu učiteljišču v Gorici pridružena petrazredna dekliška šola tudi vadnica, v istini pa to ni, ker se vsaj na srednji in zgornji stopnji te vadnice rabi drugi učni jezik nego je oni, v katerem morajo kandidatinje poučevati pozneje.
Ustrezaje želji svojih tovarišev iz Primorskega omenim, da v Trstu še zdaj ni nobene slovenske ljudske šole, dasi se je zanjo prosilo že večkrat in s primerno utemeljitvijo. (Cujte, čujte! na desni.)
Usojam si dalje Nj. ekscelenco gosp. naučnega ministra opozarjati na pomanjkanje učiteljskih močij, katero nahajamo po Štajerskem posebno po Spodnjem Štajerskem. V jednem samem šolskem okraji — in kakor sem prej omenil, so šolski okraji po Štajerskem mnogo manjši nego po drugih kronovinah — nedo-staje sedaj deset učnih močij oziroma deset poduči-teljskih mest, in število tistih slovenskih učiteljskih pripravnikov, ki delajo koncem tekočega šolskega leta izpit za svoj poklic, znaša deset, tako da more to število ustreči komaj potrebi jednega okraja. (Cujte! na desni.) Večina kandidatov pa je po okrajnih ustanovah navezanih na gotove okraje, tako da ostane za dotični okraj le jedna učna moč, devet mest pa ostane praznih.
Vsled tega učiteljskega pomanjkanja, ki se čuti po Štajerskem še posebno, ker se je ustanovilo mnogo novih šol in razširilo že obstoječih, je res čudno, da je o svojem času štajerski deželni šolski svet mogel predlagati, naj bi se opustila pripravnica v Mariboru. Ta se je sicer na novo osnovala, a posledice čutimo še sedaj.
Da bi se dobile potrebne učne moči, je neobhodno potrebno, da se dovoli večje število državnih ustanov in v večjih zneskih. (Tako je! na desni.) Jaz se popolnoma strinjam s tem, da se oddajajo take podpore le vrednim, in da se vkljub pomanjkanju učiteljev iztrebijo z vso strogostjo vsi nesposobni elementi, vse osobe slabega značaja iz učiteljišč. Posebno v začetku, ko se je bil izdal šolski zakon, je prišlo v učiteljišče od vseh stranij veliko število takih ljudij, ne morda iz ljubezni do poklica, ampak ker jih drugod nihče ni maral.
Pri tej priložnosti naj še opozorim na prikazen, da dajejo pripravljalni razredi navadno, vsaj v nrav-stveno-verskem oziru za učiteljišča boljši materijal kot srednje šole (Prav res! na desni), in to bi zaslužilo, da bi se uvaževalo, bi-li ne bilo koristno, če bi se ti pripravljalni razredi nekako razširili in pre-ustrojili.	(Dalje prih.)
Iz Postojine. — (Konferencija.) Dne 8. mal. srpana je bila običajna navadna učiteljska konferencija za postojinski okraj v šolskem poslopji v Postojini.
Bazven dveh tovarišev, koja zaradi bolezni nista mogla priti, bili smo vsi prisotni. Točno ob napovedani uri otvori predsednik konferencije, okrajni
šolski nadzornik g. Janez Thuma zborovanje s prijaznim pozdravom na navzoče. V prelepih besedah pozdravi tudi prisotnega okrajnega glavarja, prebla-gorodnega gospoda markija F. Gozanija, zahvalje-vaje ga na njegovi blagohotni naklonjenosti do uči-teljstva. Proseč ga, da bi isto naklonjenost še v prihodnje učiteljstvu ohraniti blagoizvolil, ga zagotavlja, da smo mu vsi iz dna srca hvaležni; zvesti in udani podložniki in v ta znak mu zakliče trikratni »živijo«.
Na to se spominja g. predsednik z ganljivimi besedami pokojnih nadučiteljev Alojzija Lavrenčiča in Filipa Keteja, koja sta v tekočem šolskem letu umrla ter pozivlje vse navzočne, da v znak žalosti vstanejo. (Se zgodi.)
Dalje se spominja vladnega svetnika v p. prebl. g. Antona pl. Globočnika, ki je v tem letu stopil v pokoj, ter tuokrajnemu učiteljstvu v dobrem spominu, ker je celih 22 let služboval v tem okraji ter bil učiteljstvu vedno naklonjen.
Na to omenja g. predsednik, da je v tekočem šolskem letu šel v pokoj tudi mnogozaslužni deželni šolski nadzornik, preblagorodni gospod Jakob Smolej ter bil za njegovo zvesto službovanje in velike zasluge na šolskem polji od presvetlega cesarja odlikovan z redom železne krone III. vrste, na njegovo mesto pa imenovan gimnazijski ravnatelj, g. Josip Šuman, mož visoke izobraženosti in unet za blaginjo in korist ljudskega šolstva.
Potem opomni, da je med šolskim letom stopil v stalni pokoj starosta slovenskega učiteljstva in član vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, g. Andrej Pra-protnik ter izraža gorečo željo, da bi ga Bog še mnogo let ohranil zdravega, srečnega in zadovoljnega v čast in ponos vsemu slovenskem^ učiteljstvu. (Živijo!)
Na to se poslovi v imeni zbranega učiteljstva v lepih besedah od podpisanca, ki je bil na svojo prošnjo imenovan učiteljem v Ljubljani, poudarjajoč, da izgubi on kot nadzornik in nadučitelj marljivega so-trudnika, učiteljstvo pa vestnega zastopnika v c. kr. okrajnem šolskem svetu. Želeč mu mnogo sreče, zakliče mu v slovo prisrčen: Z Bogom!
Svojim namestnikom imenuje g. predsednik podpisanca.
Zapisnikarjema sta bila izbrana g. Ru d. Horvat in gospica Viktorija Praprotnikova.
Temu je sledilo jako natančno sestavljeno poročilo nadzornikovo o stanji šol v okraji, iz kojega smo razvideli, da učiteljstvo postojinskega okraja vrlo napreduje ter si prizadeva vestno izpolnjevati vzvišeno svojo nalogo. Poročilo je bilo z velikim odobravanjem in burnim rokoploskoin sprejeto.
Potem je poročal g. Štefan Primožič: »Kaj ovira dober uspeh v ponavljalnici in kako bi se morala preustrojiti, da bi dosegla svoj namen?«
Poročilo je bilo kaj marljivo sestavljeno, vendar se je zdelo nekaterim neizpeljivo, radi tega se je unela
o tej točki precej živahna debata, koje sta se posebno udeleževala gg. nadučitelja Požar in Puncah. Prvi je hotel, da se razven drugega predloga, kojega zdolaj navajam, vse ovrže, ker ga 251etna skušnja uči, da je to neizpeljivo. Drugi se z gospodom poročevalcem še dokaj strinja, doda pa svoj predlog, kojega je skupščina tudi sprejela. Naposled so bili tudi sprejeti vsi štirje poročevalčevi predlogi, ki se glase:
1.)	Ponavljalnica naj se uredi praktičnim potrebam našega ljudstva in predznanju vseh učencev primerno.
2.)	Spiše naj se za rabo v isti posebna knjiga in sicer za dečke jedna, za deklice pa jedna.
3.)	V deželni zakonodaji naj se izreče obvezna Gletna šolska dolžnost, z izjemo v referatu navedeno.
4.)	Pouk v kmetijstvu naj se na učiteljskih pripravnicah razširi in vpelje pouk o najpotrebnejših zakonih.
5.)	Dodatek g. nadučitelja Punčaha: Visoka oblastva naj ljudsko - šolskim izpustnicam dajo večjo veljavo s tem, da se mora vsakdo z istim skazati, ki hoče kako javno službo nastopiti, za katero se višjih spričal ne zahteva.
Potem je poročala gdč. M. Mlakar: »Kako je treba učitelju v prvem šolskem letu postopati, da si prisvoje učenci dobro podlago v branji in pisanji?«
Gospica poročevalka je svojo nalogo rešila prav izvrstno ter žela občno pohvalo. Občna želja je, da pošlje svoj referat »Učit. Tovarišu«.*)
Za tem poročilom je g. predsednik odstopil pred-sedništvo svojemu namestniku ter poročal o stanji okrajne učiteljske knjižnice.
Med drugim je povedal, da šteje knjižnica 942 knjig v 1095 zvezkih. Letos je narasla za 77 knjig v 86 zvezkih.
Pregledovalcema računov se izvolita gg. Kosta-njevec in Zaman.
Ko je g. predsednik prevzel zopet predsedništvo, volil se je knjižnični odsek in stalni odbor. V prvega bili so določeni z vsklikom postojinski učitelji, v staln1 odbor pa gg. Zarnik, Grosman, Josin in Primožič.
Potem je bila volitev treh odposlancev v deželno konferencijo. Izvoljeni so bili gg. nadučitelji Kavčič, Tomšič, in Zarnik.
Za to volitvijo volil se je jeden zastopnik učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za ostalo dobo treh let namesto podpisanca.
Pred vsem moram resnici na ljubo povedati, da je bila volitev popolnoma prosta; pritiska in upliva ni bilo. Oddanih je bilo 46 listkov. Ker je pa bilo pet kandidatov za jeden sam sedež, zato ni dobil nihče absolutne večine. Naj več glasov je dobil g. Št. Jelenec in sicer 21; potem so dobili še gg.
*) Prosimo! —	Ured.
Mrcina 9, Tomšič 6, Kostanjevec 5 glasov in Požar 4 glasove. V ožji volitvi med g. Jelencem in g. Mrcino je dobil prvi 26, drugi pa 16 glasov; izvoljen je bil torej g. Štipko Jelenec.
S tem je bil dnevni red dognan. G. predsednik zahvaljuje gg. poročevalce za trud in poslušalce za pozornost ter vspodbuja uciteljstvo k vestnemu spol-novanju svojih dolžnostij sebi v čast ter v prid in blaginjo naroda in zaključi zborovanje s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. Učiteljstvo temu krepko in navdušeno pritrjuje ter zapoje potem cesarsko pesem. Na to zahvali podpredsednik gospoda predsednika za izvrstno in nepristransko vodstvo kon-ferencije ter mu zakliče trikratni živijo!
Po konferenciji se je izplačala potnina in potem smo imeli skupen obed pri g. nadžupanu Vičiču, pri kojem so nas počastili gg. okrajni glavar, deželni poslanec in član okrajnega šolskega sveta Hinko Kavčič in mnogo postojinske gospode.
Ko smo se nekoliko okrepčali, slišali smo par prav lepih napitnic. G. okrajni šolski nadzornik napil je presvetlemu cesarju in g. okrajnemu glavarju, g. okrajni glavar učiteljstvu, g. Št. Jelenec gospodu okrajnemu šolskemu nadzorniku, g. Požar gospodu Hinko Kavčiču, g. Dolenec podpisancu i. t. d. Vmes so nas zabavali gg. pevci z ubranim slovenskim petjem. Sploh smo se tako izvrstno zabavali, da že mnogo let ne tako; nihče ni maral iti domov; ob 10. uri zvečer nas je bilo še črez 40 za mizo in še le potem smo se jeli poslavljati, želeč drug drugemu srečro pot in veselo svidenje! Jakob Dimnik.
I/, litijskega okraja. (Dalje.) Uradni spisi so bili razven nekaterih tednikov vsi v popolnem redu. V matriko vpišejo naj se samo v šolskem okraji stanujoči za šolo godni otroci; tudi taki, kateri kako drugo sosedno šolo obiskujejo. V zapisnik (katalog) pa naj se vpišejo samo tisti, kateri dotično šolo resnično obiskujejo. V ponavljavni šoli naj se najbolj goji branje, spisje in računjanje — za življenje najpotrebnejši predmetje. Kmetijstvo se da z uspehom učiti le tam, kjer je šolski vrt; brez šolskega vrta se ne da veliko doseči. V našem okraji je še 8 šol brez šolskega vrta.
Po končanem poročilu nam je prečital gospod nadzornik uradne dopise in odloke, med temi tudi odlok c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, v katerem se priporoča gojitev ženskih ročnih del. Gospod nadzornik pravi, da je na ta dopis med drugim odgovoril, da je preslabi gojitvi tega za deklice tako važnega predmeta to uzrok, ker se dajejo za pouk v njem premajhne remuneracije, ter da se morajo taiste na vsak način povečati. (Dobro-klici.) Ukrenil bode, da se bode v proračune krajnih šolskih svetov stavile primerne svote za nakup sukanca in potrebnega pletarskega in druzega orodja ubogim učenkam. Tudi to izjavo je učiteljstvo odobravalo z dobro-klici. Naslednja točka bil je referat: »Pouk in vzgoja« ka-
terega je imel v popolno zadovoljnost vseh g. učitelj K r e m ž a r. Za tem je referiral g. nadučitelj Jeglič o rečni in slovnični obravnavi berilne vaje: »Hvaležni rejenec«. Ko je končal, začela se je debata o tem predmetu. G. učitelj Razpotnik omeni, da ni nikakor prav, prej zahtevati prosto pripovedovanje o vsebini obravnavane berilne vaje in šele potem zapisati vprašanja na tablo. Če že hoče g. referent posluževati se vprašanj, naj bi to obratno storil; sploh pa misli g. Razpotnik, da bi se smelo na dvorazrednici v višjem oddelku zahtevati pripovedovanje brez vprašanj, saj to zahtevajo še jednorazredničarji. Kar se tiče slovniške obravnave meni, da je tčikči} k a.-koršno je g. referent nam kazal, umestna za spodnjo gimnazijo, nikakor pa za dvorazredno ljudsko šolo. G. učitelj Bartel meni, da bi bilo veliko bolje, ako bi bil g. Jeglič izpeljaval svoj referat z otroci v pričo učiteljstva, stvar bi se potem drugače pokazala. G. nadučitelj Zajec (tudi dvorazredničar, kakor g. referent) interpelira g. Jegliča, v katerem času da je mogoče na ta način obravnavati to berilno vajo. To je mogoče prav konci leta in še takrat ne veruje, da bi g. referent tako manipuliral s priredjem in podredjem, kakor je storil v svojem referatu. Sploh trdi, da je g. Jeglič preveč zahteval od dvorazrednice. K sklepu debate imel je še g. poročevalec besedo, v kateri je odgovarjal g. Razpotniku rekoč, da na svoji šoli ni našel toliko sposobnih otrok, da bi vsebino berilne vaje napisali brez stavljenih vprašanj; g. nad-učitelju Zajcu pa, da se ima tako obravnavati konci leta ter da ni preveč zahtevanega v njegovem referatu : kajti če otroci vedo kaj je glavni in kaj odvisni stavek, vedeli bodo tudi kaj je priredje in kaj podredje.
Sedaj se je prešlo k 5. točki dnevnega reda: »Poročilo o podrobnih učnih načrtih za realije«. Ker se — razven referata g. nadučitelja Ravnikarja za dvorazrednice — lanski referati niso potrdili od visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, postavili so se taisti še letos na dnevni red. Referirali so kakor lani za štirirazrednice g. nadučitelj Adlešič, za trirazrednice g. nadučitelj Škrbinec in za jednoraz-rednice g. učitelj Svetina. Referat g. Adlešiča bil je brez debate sprejet. Pri referatu g. Škrbinca oglasi se g. nadučitelj Gross meneč, da se njemu preveč zdi obravnavati iz prirodopisja čez 80 iz zemljepisja in iz zgodovine pa čez 90 berilnih vaj; mladino je treba razbremeniti ne pa obremeniti. G. Škrbinec pravi, da se njemu samemu veliko zdi pa da je moral napraviti referat tako, ker njegov vlanski, ni bil tako obsežen, od visokega c. kr. deželnega šolskega sveta ni bil potrjen in ker je podrobni učni načrt, katerega so napravili za krški okraj ravno tako sestavljen. G. nadzornik opomni, da je načrt maximum, kateri naj se skuša doseči, vender se pa nikakor zahtevati ne more, da bi se popolnoma vse obravnavalo v šoli — poleg tega je vsa ta tvarina razdeljena na
dva turnusa ter je torej ni treba obravnati v jednem letu. Na to oglasi se g, učitelj Čerin trdeč, da bi bilo dobro določiti, katere pripovedke se smejo v šoli pripovedovati, ker ni vse sposobno za otroke.
V izgled je povedal dve taki neprimerni pripovedki, kateri sta se baje pripovedovale v nekej šoli.
Referat g. Svetine je bil vsprejet brez debate.
(Dalje prih.)
Iz kranjskega okraja. (Konferencija). Dne 22. malega srpana t. 1. smo imeli učitelji kranjskega okraja svoje uradno učiteljsko zborovanje v mestni hiši v Kranji. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. A. Z u m e r otvori točno ob 9. uri konferencijo, pozdravi navzoče učitelje in učiteljice, posebej pa še preč. g. dekana kranjskega Ant. Mežnarca in tri gg. katehete, kateri so s tem pokazali, da se zanimajo za učitelj-stvo in da hočejo ž njim složno delovati.
G. predsednik imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Fr. Pap o iz Škofje Loke.
Zapisnikarjema se z vsklikoin volita gdč. Krušič in g. Gärtner.
Nato konstatira g. predsednik navzočnost 45 učiteljev in učiteljic, jedna učiteljica in trije učitelji so opravičili svojo odsotnost; omenja premembe, koje so se tekom leta izvršile pri šolskih oblastvih in med učiteljskim osobjem ter opomni na lep napredek, ko-jega je šolstvo v našem okraji v zadnjem letu storilo. Ustanovile, oziroma dovolile so se jednorazred-nice na Primskovern pri Kranji, v Retečah in na Št. Urški gori; šoli v Selcih in Preddvorom sta se razširili v dvorazrednici; dekliška šola v Kranji je postala trirazredna in trirazredna šola v Cerkljah je dobila za prvi razred paralelko. V Sorici se stavi novo šolsko poslopje.
Pri uravnavi učiteljski plač je naš okraj mnogo pridobil, namreč 2350 gld., ali povprečno na jedno učiteljsko moč 4351 gld., seveda posebno zato, ker je bilo učiteljstvo v našem okraji prej zelo slabo plačano.
Ko nam še g. predsednik več ukazov višjih ob-lastev prečita in raztolmači, preide k svojemu poročilu. Predno pa prične, pravi, da bode govoril le v
glavnih potezah, ker mu radi obilnih opravil ni bilo mogoče nadzorovati še vseh šol.
Učiteljstvo si v obče prizadeva pouk in vzgojo povišati, s čimur je tudi doseglo, da se sme stanje zadovoljno imenovati. Glede poslopij, notranje oprave in učil je še mnogo nedostatkov, a zboljšuje se vender polagoma. Najslabše je pri tablah. Te bi se morale vsako leto na novo počrniti. Snažnost je v nekaterih šolah prav lepa, le v par slučajih bi smelo bolje biti. Tudi pisarno je treba v redu imeti. Učila se zelo vničujejo radi vlažnosti. Šolska naznanila se zelo različno razdeljujejo, dajo naj se natančno v četrtletjih, prvo četrtletje naj obsega 3 mesece, druga pa po dva in pol. Ponavljalna šola ni sicer nikjer priljubljena, a nekaj se da doseči, torej je važna, kakor vsakdanja. Obiskovanje se je precej zboljšalo. Iz-pustnica naj se daje le otrokom, ki so postavnim tir-jatvam zadostili. Učiteljstvo naj blagovoljno pomaga krajnim šolskim svetom pri sestavi vsakoletnih računov. da jih ne bode treba po trikrat vračevati, kar se je letos v par slučajih zgodilo. Učni redi naj se pred začetkom v dveh komadih dopošljejo v potrjenje. Ako se ni nič premenilo, naj se tudi to naznani. Učiteljstvo na večrazrednicah mora vloge na višja oblastva potem šolskega vodstva pošiljati, ker nimajo neposrednje zveze z njim.
Izmed uradnih spisov se kronika najbolj različno piše, zato nam g. nadzornik poda nekako navodilo, kaj in kako naj pride v njo. Matrika in tednik sta povsod v redu, le naj se vsled novejših ukazov zapiše v matriko tudi, ima li učenec stavljene k6ze in dotično spričevalo. — Vložni zapisnik je zelo važna knjiga, torej naj se vselej natančno izdeluje. — Šolskim knjižnicam pripisujejo oblastva veliko važnost, torej naj se vedno popolnujejo, kjer jih pa ni, naj se vstanove. Da pa ne bode noben učitelj v skrbeli, kake knjige bi kupil, da bi bile otrokom prikladne, izdalo je vodstvo I. mestne petrazredne šole v Ljubljani v svojem »Letnem poročilu« izkaz knjig svoje knjižnice. Ta šola je namreč tako srečna, da ima v svoji knjižnici vse slovenske za otroke sposobne knjige.
(Dalje prih.)
Društveni vestnik.
Iz Postojine. (K dopisu »Naše društvo«).*) Blagoizvolile g. urednik k dopisu g. —t. sledeče v popolnitev sprejeti: »Viharne debate« so se imenovani trije (P., P., K.) res udeležili, povzročil jo je pa jedini g. Z. Za pazno lekturo 2. lista slov. pesimista se pa prav lepo zahvalim; priporočal je g. —t. svoj umotvor na nepravo adreso. »Društva imajo občne zbore zato, da se razjasnijo različna mnenja, ne pa
*) Ta dopis priobčujemo na osobno prošnjo dopisnikovega g. tovariša, da se slišita obe stranki in s tem smatramo to stvar končano.	Ured.
da hoče kdo po vsi sili učiti nas svoje nazore kot jedino prave« tako je račil pisati. Kdo pa je tako ravnal ? Ali ne oni, ki šo zavrgli sklep večine, da se glede na »malo vsotico« v društveni blagajnici ustanova podpor za jedno leto odloži? Zavrgli ste ta sklep večine, češ, »saj se je to že poprej (pred kako debato) sprejelo«. Pač kurijozno! Zakaj se ne poroča čiste resnice, če se kočljiva ta stvar sproži? Kdo pa je vezal otrobe brez konca in kraja? Morda dotični gospod, ki je stvarno in premišljeno stavil predlog za odložitev podporne zaloge. — Izstopil pa
sem res iz društva (pa ne sam), ker ima vsak olikan človek pravico, da na olikane ugovore dobiva olikane odgovore. Sploh pa priporočam več takta v objav-ljenji tacih poročil.
Koncem mojega dopisa priporočam pa g. —t-ju, da si »pazno prečita« 2. listek »slov. pesimista«. S tem smatram stvar za končano. Toliko pa v obrambo in po pooblastilu napadenih. Štefan Primožič.
Občni zbor „vdovskega učiteljskega društva'» bode v petek 4. kimovca po navadnem običaji. — Ob 8. bode sv. maša v mestni farni cerkvi pri sv. Ja-kopu; in ob 9. zborovanje v mestni dvorani. Udom se bode te dni razposlal račun za preteklo društveno leto.
Iz Krškegra. Dne 15. malega srpana t. 1. ob 2. uri popoludne je imelo na vrtu g. Gregoriča »Peda-gogiško društvo« v Krškem šesti občni zbor. Razven polnoštevilnega učiteljstva krškega okraja je prišlo k zboru tudi mnogo gostov. Vlado je zastopal krški c. kr. okrajni glavar g. H. Weiglein.
Po srčnem pozdravu poroča prvosednik g. Fr. Gabršek v glavnih potezah o društvenem delovanji preteklega društvenega leta. Društveni tajnik g. J. Bezlaj poroča na to podrobneje o društvenem delovanji, ter omenja daril, ki jih je društvo prejelo tekom leta, namreč: milostljivi knezoškof g. dr. Mihael Napotnik v Mariboru je podaril društvu 10 gld., vis. č. g. prošt dr. L. Klofutar v Ljubljani 5 gld., g. dr. vitez Močnik v Gradci 3 gld., g. dr. Jurij Strbenec, dekan v Leskovci 3 gld., okrajna učit. knjižnica v Krškem 20 gld., posojilnica v Krškem in v Konjicah po 10 gld., kar je 'zbor s »slava«-klici vzel na znanje.
Društvo izreče zahvalo tudi vsem gdč. učiteljicam in g g. učiteljem, med temi zlasti: g. B. Valenti in gdč. Mariji Wessnerjevi v Ljubljani, ki sta se trudila z razpečavanjem knjig.
Blagajničarica gdč. Marija Michel poroča potem o društvenih dohodkih in stroških. Dohodkov je bilo 331 gld. 3 kr., stroškov 179 gld. 80 kr., ostane torej 151 gld. 17 kr. gotovine, ki se ima porabiti za pokritje še ne plačanih tiskarskih stroškov „IV. Pe-dagogiškega letnika* 1. 1890. Pregledovalci računov so bili izvoljeni gg.: Iv. Gantar, Fr. Lunder in J. Saje, ki so našli račune v popolnem redu.
V društveni odbor so se soglasno izvolili dosedanji odborniki gg.: J. Bezlaj, Fr. Gabršek, Fr. Jamšek, lv. Lapajne, dr. T. Romih, Iv. Rupnik in gdč. Marija Michel.
Gospod ravnatelj Iv. Lapajne potem v imeni učiteljstva prav srčno zahvaljuje pisatelje »Pedago-giškega letnika« za njih požrtvovalnost v prid šolstva, kar zbor z »živijo« - klici potrjuje.
Potem stavi g. nadučitelj L. Abram nasvet, da bi udje — učitelji »Ped. dr.« nekoliko več udnine plačali in da bi zato »Ped. dr.« prevzelo postavljenje spomenikov umrlim tovarišem. Po daljši debati se sklene to odboru prepustiti v ugodno rešitev.
G. prvosednik se na to zahvali za obilno udeležbo in želi, da bi društveniki ostali zvesti, društvo pa podpirali s prispevki in med slovenskim razumništvom nabirali novih udov. Končno še prav toplo vabi k sodelovanju ter slednjič sklene zborovanje s trikratnimi »slava«-klici na presvetlega cesarja. M. M.
Ve s t n i k.
Osobne vesti. Okrajni šolski nadzorniki. Minister za uk in bogočastje je imenoval okrajnimi šolskimi nadzorniki na Kranjskem: Za nemške šole v kočevskem okraji g. I. Wolseggerja, c. kr. gimnazijskega profesorja v Kočevji; za slovenske in utra-kvistične šole v istem okraji g. L. Pintarja, c. kr. gimnazijskega profesorja v Novem Mestu; za nemške šole v Ljubljani g. J. Wallnerja, c. kr. gimnazijskega profesorja v Ljubljani; za radovljiški šolski okraj g. Fr. Leve a, c. kr. profesorja na višji realki in okrajnega šolskega nadzornika v Ljubljani.
Odposlanci v deželno učiteljsko konferencijo
so bili dalje izvoljeni v kranjskem šolskem okraji gg. J. Kragl (Tržič), J. Levičnik (Železniki), A. Vavken (Cerklje); v radovljiškem okraji gg. J. Bernard (Jesenice), J. Kovšca (Kropa); v krškem okraji gg. L. Abram (Kostanjevica), F. Lunder (Raka), dr. J. Romih (Krško), v novomeškem okraji gg. A. Jerše (Trebnje), Fr. K o n c i 1 i j a (Žužemperk); v črnomaljskem okraji gg. I. Barle (Podzemelj), Fr. Še-tina (Črnomelj); v logaškem okraji gg. L. Božič (Žiri) in V. Rib ni kar (Dol. Logatec).
Iz c. kr. učiteljišč v Ljubljani. Na moškem učiteljišči so bile zrelostne preskušnje od dne 11. do
14. mal. srpana pod predsedstvom člana c. kr. deželnega šolskega sveta, ravnatelja dr. Rudolfa J u n o-vieza. Od 16 gojencev četrtoletnikov in 1 ekster-nista je 15 dostalo preskušnjo z dobrim uspehom, 2 jo bodeta v dveh mesecih ponavljala; jeden gojenec se preskušnje zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Preskušnjo je počastil tudi g. deželni predsednik baron VVinkler s svojim pohodom. Od 63 gojencev prvo-, drugo- in Iretjeletnikov je bilo na konci šolskega leta 35 sposobnih, 10 nesposobnih za višji razred; 18 jih mora delati ponavljalno preskušnjo. Na deški vadnici je od 119 učencev napredovalo 42 prav dobro, 67 dobro in 10 nezadostno.
Na ženskem učiteljišči je od 38 gojenk četrtega leta zrelostno preskušnjo dostalo 33 (2 z odliko), 5 pa jih sme preskušnjo v dveh mesecih ponavljati. Od 45 gojenk drugega leta je bilo 33 sposobnih, 1 nesposobna za višji razred; 11 pa jih mora delati ponavljalno preskušnjo. Na dekliški vadnici je od 131 učenk napredovalo 34 prav dobro, 86 dobro , 9 nezadostno; 2 učenki sta bili zaradi bolezni neizprašani.
Učiteljske plače na Nemškem. V Frankfurtu na M. dobivajo predstojniki javnih šol po 4400, 4900, 5400 mark, učitelji pa po 1800 , 2400 , 3000 , 3500,
4000 mark. V Bremenu dobivajo predstojniki po 3500 — 4500 mark, učitelji po 1500 — 3000 mark, začasni učitelji pa po 1100 — 1500 mark.
TJčitelske Novini/.
V Chicagu je sedaj 986 ljudskih šol, 341 akademij in seminarov in 2 univerzi z 62.640 učenci. Mesto ima 1,240.000 prebivalcev ter daruje na leto za šole 50 milijonov dolarjev iz javnega zaklada.
Beseda Učitelskd.
Vojska in pouk. Leon Donnat, belgiški statistik, je sestavil tabelo, po kateri je razvidno, koliko mora v kulturnih državah vsak prebivalec povprečno plačevati za vojsko in pouk:
	za vojsko		za	pouk
Švicar	5-80	frankov	5 00 frankov	
Avstrijan	800	»	1 -96	»
Belgičan	8-10	»	2-75	»
Italijan	805	»	0-80	»
Danec	10-40	»	5-50	»
Rus	1225	»	016	»
Bavarčan	1415	»	:',-oo	» '
Prus	1415	»	2-90	»
Saksonec	1415	»	400	»
Virtemberčan	1415	»	210	»
Nizozemec	21-30	»	3-80	»
Anglež	22-25	»	3-75	»
Francoz	25-85	»	1-85	»
Posel z Budče.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 512
okr. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Radovljici se bode oddala služba nadučitelja in voditelja z dohodki prve plačilne vrste, z opravilnino 100 gld. in prostim stanovanjem.
Prošnje za to službo se imajo oddati predpisanim službenim potem s prilogami vred do 28. velikega srpana 1891 pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 31. mal. srpana 1891.
Št. 455
okr. š. sv. V novomeškem šolskem okraji je z za-
četkom prihodnjega šolskega leta stalno ali začasno popolnili:
1.)	mesto učitelja-voditelja na Selu pri Sum-p e r k u ;
2.)	mesto učitelja-voditelja v Čateži pri Trebnjem ;
3.)	mesto učitelja-voditelja v Me ho vem, vsa tri mesta z dohodki IV. plačilnega razreda, opravilnino in prostim stanovanjem — in
4.)	drugo učno mesto na dvorazrednici na Mirni s plačo IV. plačilnega razreda.
Prošnje naj se do dne 25. vel. srpana t. 1. predpisanim potem semkaj vlože.
C. kr. okrajni šolski svet v Budolfoveni dne 20. mal. srpana 1891.
z lepo podobo knezovladike Ant. Mart. Slorašeka in njegovim životo-pisom, spisal F r. J a m š e k , šolski ravnatelj v Reichenburgu ob Savi, dobe se v moji tiskarni in sicer mehkovezane po 70 kr., kdor pa naroči 10 komadov dobi jeden komad po vrhu.
Ravno tu se dobi tudi prav lično tiskana podoba A. M. S1 o m š e k a, primerna za šole, čitalnice, bralna društva itd. ter velja 20 kr., po pošti 25 kr.
J. R. Milic
tiskarna v Ljubljani. Stari trg 19.
»Učiteljski Tovariš« izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje »Slovenskega učiteljskega društva« prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Poljske ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.
Tiska J. R. Miliceva tiskarna v Ljubljani.