Malikoslovje. Spisal Fr. Metelko. (DaljeO Lada, Leda, Latona (Venera), boginja ljubezni, z glave ji prežp solnčni žarki; zvala se je tudi solnčna boginja. Od nje? pravijo, se imenuje Ladoga — jezero (na Rusovskem). Od tod je mende tudi Ledeča vas, ki jo pišejo po nemško Ladeudorf (pri Šentjerneji). Ladonj je bil nje ljubljeni vitez; Lado, bog boja. Lajma, boginja, ki sploh gospoduje v nebesih in na zemlji. Lalo, družinsko božestvo. Led ali Ledo je bil vojskin bog, in zopernik boga mini po imenu Kolada. Lel (Castor), Polel (Pollux), zvezdi tudi v malikovavskem pomenu; pravijo, de sta bila dvojčka matere Lade. Lel in Polel sta kakor leto in poleto; tode po njih mislih je Polel v versti Cernoboga po zimi, Lel pa zraven Beloboga po letu vladal, ki sta se pa tudi v jeseni velikrat spprla. Tudi na luno so ji obračali, tako de polna luna jim je bila Lela, t. j. nalita (natpta) in zmanjšana Mena. (Od tod ime Mengiš, Menguš). Xju mlajši so se pa zvali Leliva. V pesmih serbskega naroda se še najde : Lele mene. Od tod je v Serbskem mena ali mijena, kar pri nas mlaj. Libussa (Ljubica) modra, boguzvesta gospa in Pfemysl, ki je vse dobro preniislil, sta bila nekdaj Pemska vojvoda, ki ji pa pravljice med bogove štejejo. Liethua (boginja ognja) je na Litavskem, karsicer Lajma. Xje soprug Liethuvanis je po njih mislih dežja dajal. Letnica (kar je zdaj obletnica, letnica pa zdaj pomeni letno številko) je bila velika slovesnost ob posebnem letnpm času bogovom v čast obhajana. Lihoplesa je bila neka povodnja žena, gorje mu, kdor se ji je bližal. Take hudirke so bile tudi Lutice ali Litice. Lj el bog ljubezni. Lojda ali Ljada je bila kar Lada. Lvarazik močni bog (Iva je Rodiv. od Im. lev in raz pomeni moč). Tudi se bere Lva-Račic (t. j. leo regulus); račitelj pomeni kralja. Tudi mu pravijo silni ali krepki bog. Maallused mende Malozet, tudi Ljudki imenovani, so majhne pošasti kakor Koltki, in prebivajo pod zeniljo, po noči pa skozi luknje pridejo. Maha, Matoha, kar BoboaliBobon pošasti, ki otroke strašijo. M aj a ali M aj k a, rednica, boginja vsega, kar se na zemlji maje in raste, sosebno pa žitnega polja. Xje v čast še zdaj v nekterih vaseh na Kranjskem postavijo o kresu visoko na verhu z mnogotprimi lepotinami okinčano smreko, ki jo še zdaj imenujejo M aj o. Sicer so, kakor piše J. v. Hanimer (Wipn, Jahrb. III p. 158), postavljali Majovko splošni materi Bhavani (Venus Urania). Maran (Moran) t. j. morsk, voden. Marjana, kar je poletju nasproti (V Indiškem pomeni tnarana smert.) Markopeti kar Koltki (markotnv pompni siten, čmeren, vprdriesslich, v Poljskem). Markopole, kar je bilo podzpineljskemu bogu posvečeno. Marovit, večerno solnce; kakor Jutrovit jutrenje, Jarovit spomladnje, Porevit zimsko. Steblo mar kakor mor pomeni v slovenskem zginjajoče reči. Mena, Mpnula, Menes so z luno v zvezi, v. Lel. Merovit kar Marovit. Milda, Milina kar Lada. Milostke (Milostky, Gratiae.) Od Lade se bere (H. str. 346.) — ,,Ipsa Dea eurru aureo vehebatur, quani duo albi columbuli etduo cygni trahebant. Adstabant tres nudae virgines seu Gratiae (?) m a n i b u s i n n e x i s, p o p o s i t u, u t s i ngulae singulis terga obverterent. Od teh treh podob pravi Papanpk (nHist. Slav." p. 172): Hae nuncupabantur Slavis Milostky". Mogilke so imenovali pesoii, ki so jih ob velikem prazniku boginje Lade na grobeli (mogilah namesti gomilah), kamor 80 jedi nosili, peli. Mokoš, Makoš, Mokošla ali Makošla, bog vode, povodnji in dežja. Mora boginja, ki ponoči ljudi terpinči. Moras (Morus, Moraus) skoraj kar Mora. Od tod M orussi lesni duhovi (Faunen und Satjren). Morena boginja zime v. Mora. Motolica, Maha, Matolia, kar Bobo itd. Mura kar Mora. Muzgi, vitez in polbog. CD.ije.iedi.)