Popravljena šolska postava. L. 1S69 so aemški liberalci aaredili novo šolako poatavo. Koaaervativni možje ao zaatonj svarili ia pravili, da postave ne bode mogoče izvrševati. Prerokovali so, da jo bode treba kedaj prenarejati, ker ljudje, zlasti aa kmetih ae bodo mogli tolikib breaien aoaiti. To se je precej zaeelo kazati ia aže 1. 1870 je minister Stremajer zankazal aekoliko olajšav. S čaaom prijavilo se je toliko aapak, težav, plačil, nedostatkov pri šolab, da jih celo liberalci niao več tajili. Zlasti pa so nemški kmetje volili 1. 1879 v državni zbor take poslance, kisojira morali obeoati, da bodo pomagali .šolsko postavo preaavediti. Cela 4 leta so se poslaaci za to v državaem zboru potegovali ia letos se jim je poarečilo. Solska postava je v aajpotreb aejših to<"'kali preaarejeaa ia preaaredba od cesarja potrjeaa. Glavne toeke ao sledeče: 1. Liberalei so prej katoliške, verske šole spremeaili v brezverske. Zato se je zgodilo, da so katoliškej kristijanskej deci postavljali oelo judovskih učiteljev, latrovskih ali brezverskili, aajbolje aa Duaaji, aa Českem itd. Temu prihaja sedaj § 48 preaarejeae šolske postave v okom. JCder je deca zvečiaoma katoliška, mora biti vodja šolski katoličaa. Oa mora tudi skašajo imeti, da zaa v potrebi krščaaski aauk ačiti ia je dolžea zravea biti, kedar bo šolska mladež verske vaje opravljala, a. pr. k spovedi, sv. obliajilu šla. Maogo žalostij so dobri kmetski ljadje uže imeli, ker so učitelje morali trpeti ki se aiso dobro obaašali ter starim ia ailadim bili v pohujšaaje ia v sramoto tovaršem. Preaarejeaa šolska postava poaaja v § 54 pomoči, ki zahteva od učitelja tudi zaaaj šole dobrega obaašaaja. Kdor bi se tukaj pregrešil, ta bi prišel sedaj v hude preiskave, zadrege ia kazai. Pridaim učiteljem pa ta paragraf ai aevarea; kajti pristavljeao je, da se aobedea stalao aamešoeai nčitelj ae sme odstaviti brez redae discipliaarae preiskave. Malopridaim učiteljem pa je potrebai strah aarejea. 2. Veliko aevolje pouzročila je aova šolska postava s tem, da so bili starši kazaovani, ce so svoje 13- ia 14-letae fante ali dekleta doma pri kakem potrebaem delu pridržavali. Sicer je miaister tu pa tam dovolil, da smejo otroci easih doma ostajati, pa to je stalo starše veliko potov ia prošeaj. Temu je sedaj koaec storjea. Sicer zaukazuje tudi novi § 21 šolaaje do koaca 14. leta. Toda staršem se mora, ako to zahtevajo, dovoliti 13-ia 14-letae otroke doma pridržavati. Zamuda se pa ima popravIjati s teai, da takšae otroke v solo pošiljajo vsaj pol leta (a. pr. po ziaii ia so po leti lehko doma) ali do poludae ali vsaj aekaj dai v teclau. Takšai odraščeai šolarji se morajo podučevati v posebaih oddelkih. 3. Največ bremea delalo je ljudem stavljeaje aovih šol ia povekševaaje starih ueilaic. V tej reči veleva aovi § 59, da morajo povsod poskrbeti za aovo šolo, kder zaporeduo v petili letih poprek aaštejejo več kakor 40 šolarjev v okrožji ene ure, ki so sedaj prisiljeai dalje, kakor 4 kilometre v šolo hoditi. Koliko otrok da se more eaemu učitelja odmeriti, to kaže aovi § 11. aamreč: ako pride v celodaevaem podučevaaji v treli zaporedaih letih aa eaega ačitelja 80 učencev, tedaj se mu mora skrbeti za dragega učitelja, ia če 160, za tretjega. Tedaj le, ako se v povedaaej meri pomaoži število učeacev, dolžne so šolske sreaje in šolske oblasti prirediti večjo šolo ia aovega ačitelja. Pa tudi tukaj si lehko še pomagajo s polndaevaim poduceva- ajem, ki je po § 7 tudi dovoljeao. Kder toraj zlasti aa kmetih kaže upeljati samo poludaevai poduk tako, da nekaj dece zjutra, aekaj pa večerka šolo obiskuje, ga lehko uvedejo. No, ia tukaj smejo eaemn ačitelju odmeriti do 100 ačeacev, predea treba skrbeti za drugega. Sploli pa se pri odmeri otrok za eaega učitelja, kedar se preiskuje, jeli treba večje šole ia še dragega učitelja, ae smejo vštevati učeaci 13. ia 14. leta, ampak samo šolarji v 7., 8., 9., 10., 11. ia 12. letu starosti. To so aajvažaejše toeke preaarejeae šolske postave. Zahvaliti jih imamo grofu Taaffeju, ki je v gosposko zboraico poklical dovoljao število koaservativcev, dalje českim, poljskim ia aemško-koaservativaim poslaacem, s katerimi so glasovali tudi sloveaski, med ajimi baroa Goedel, g. Hermaa ia dr. Vošajak. Šolaka bremeaa so zaatao polajšaaa! Treba je, da se postava točao izvršuje.