281
Naši dopisi.
z Dunaja 30. avg. — Sedaj čujem iz zanesljivega vira, da se državni zbor snide dne 25. septembra, due 26. septembra pa da bode slovesen sprejem pri cesarja in prestolni govor.    Za zborovanje  to zanimali se bodo tudi vnauji politiški krogi.   V prvi vrsti bode merodajno uvrštenje   poslancev  v klube.    Glede levičarjev je uže sedaj gotovo, da ne bodo nikakor več vsi v enem klubu. Ne glede na divjake je gotovo, da se zbero nemško-na-rodni rogovileži,  kakor Pickert,  Knotz,  Strache,  Kraus in vse, kar za njimi hodi, — vsi v poseben klub z namenom brezozirnega, nemško narodnega delovanja; zmernejši nemški  elementi  s Herbstom in Hlumeckijem na čelu in z večino dosedanjih levičarjev  za seboj, zbrani bodo v večjem klubu levičarjev.   To  bodo vladi in večini stanovitno   nasprotovali,   samo   da   z   zmernejšimi sredstvi.    Tretja vrsta vladinih nasprotnikov zbrana bo, kolikor se da dosedaj soditi, v Coroninijevem klubu, ki bo zmiraj odločen nasprotnik vladi v vseh političnih in osebno-vladinih vprašanjih,  ki bo pa glasoval v državnih vprašanjih  z vlado.   Negotovo je še, jeli  se bode tako  imenovana  moravska  srednja   stranka  pridružila Coroninijevcem,   ali  pa bodo brez prave klubove zveze v važnih vprašanjih  podpirali  vlado deloma  z glasovanjem, deloma z nenavzočnostjo. — Tem najbližji so deloma dunajski demokrati, deloma divjaki z desnice. Prednost imajo sicer po tem soditi,   kar se do  sedaj čuje, divjaki z  desnice po kopitu Lienbacherjevim,   ker ti so vsaj zadnji čas prejšnjega zasedanja pri vsakem važnejšem vprašanji  nasprotovali  vladi   in večini;   demokrati pa trdijo,   da  se načeloma  ne  stavijo med nasprotnike vladine, to je deloma uže kazal dr. Kronawetter, dokler je  bil še sam,  sedaj  pa bo gotovo v drušini odločnih nasprotnikov  levičarske stranke tudi v  važnejih vprašanjih pokazal odločnejše.
O Lienbacherju pisala je sicer zadnje dni ^^Oesterr. Correspondenz^^,  da se hoče zopet pridružiti desnici in preosnovati Lichtensteinov  klub,  toda  desnica  mu  pa skokih zadnjega  časa  ne bo zaupala nič več in gotovo bo tudi v škodo  odločnih desničarjev Lichtensteiuovega kluba in vse desnice,   ako  bo Lienbacher v tem klubu imel prvo odločevalno besedo. Ta dvorni svetovalec razkril je preočitno svoje Slovanom sovražne,   samoupravi deželni nasprotne namene, in tako na desnici nihče ne bo zaupno pozdravljal najnovejšega spreobrnjenja Liea-bacherjevega. —   On, Zallinger in še eden izmed Lich-tensteinovih pristašev bodo zmiraj rak v onih krogih, s katerimi bodo v pomenljivi, ožji dotiki. — Zato pa ima desnica gotovo zgubo  z vsako  zvezo takih mož in odličnimi   poštenimi   drugimi   pristaši  Lichtensteiuovega kluba ,  ker bodo ti vsled takega vpliva v važnih vprašanjih za desnico postali vsaj nezanesljivi.   Desnica so-stavljala se bode tedaj merodajno le iz treh klubov desnice:   češkega, poljskega in Hohenwartovega kluba. —-Pa pri zadnjem klubu mora se njegova razmera z vlado popolnoma pojasniti. Izrekoma čujem iz slovenskih krogov, da bodo ti odločno zahtevali za svojo podporo, tudi odločno  ravnanje vlade glede  narodne enakopravnosti. Razumemo lahko, da so slovenski poslanci samih obljub .    uže siti,   tudi iz krogov dalmatinskih poslancev čuje se .    enak glas in da izrelioma tudi Tirolci s šviganjem se-;    danjega naučnega ministra nikakor niso zadovoljni, iz-:    rekli so to dosti glasno pri zadnjem zasedanji.
To vse pa se bo dalo poravnati brez velikanskih težav, samo, da poslanci ostanejo složni, samo da ne bo hotel delati politike vsak za-se.
Pa tudi češki in poljski klub ne bodeta se koj sama po sebi vstopila za vlado. Novejši čas je zbudilo izrekoma v čeških politiških krogih veliko nevoljo prav za-
282
grizeno   sovražno  pisanje  vladi pokornih   časnikov  nasproti češkemu narodu.
V enem nlučaju zadevala je ta pisava novega kne-zoškofa praškega in ž njim ceio^cesarskega namestnika. Izrekli bodo tedaj gotovo tudi Cehi svojo resno besedo in podpiranje vlade ne bode čisto brezpogojno. — Predstojeće zborovanje bo tedaj zanimivo v prav mnogih ozirih.
iz Gorice 31. avg. (Izv. dop.)   Tudi pri nas imamo uže preveč zaporednega deževnega vremena. Poleg tega je pobila po \eč krajih toča prav hudo,  posebno pa je zpdela vinske  kraje naše  dežele ,   kjer je kazalo doslej grozdje prav lepo.    V Gorici je te dni hlad,   kakor da bi se bilo uže nagnilo močno proti jeseni.    Tako se bo letos gospoda   vračala z dežele in svojih letovišč nenavadno zgodaj v mesto, katero je ob tem času vsako leto še vedno prazno in pusto. — V tukajšnjem deželnem zavodu gluhonemih  je   bila  danes dupuludne pre-skušnja,  katere se je vdeležil grof France Corenini kot deželni   glavar,   potem   deželna   odbornika pl. Pajer in Gasser,   mestni  župan in  še  druga gospoda in v obče razmerno obilo občinstva.   Slovenskih deželnih odbornikov nisem zapazil ne letos, ne druga leta.    Do lani so poučevale nune in navadni učitelji; letos je začel nauk pod posvetnim učiteljskim osobjem, in sicer po metodi, ki je tudi drugod razširjena, namreč tako, da učitelj in odgojenec na glas izgovarjata besede.   Na neveščaka je napravila preskušnja v obče  povoljen  vtis;  dež. glavar se je še posebe jako laskavo zahvalil vodji in učiteljstvu. Videti pa je res, da je nekaj   učiteljskih moči na pravem mestu,  in  sem jaz  za trdno prepričan ,   da   take moči   80   načelno  ogibljive vsakatere kvarljive dresure. V tem oziru bi  zavodu  po mojih  mislih jako koristilo, ko bi vabil na preskušnje kakega znamenitega,  nepristranskega veščaka, če tudi iz daljnih krajev.   Strokovnjak bi občinstvo  na  vsako   stran utrdil o pravi   vrednosti napredka  na tem zavodu, na kateri pošiljajo gojence vse  tri primorske  dežele.    Letos je bilo  v  treh razredih 26 slovenskih in 17 italijanskih, skupno 43 gojencev obojega spola. Potem, ko so oboji pokazali, kako se je začela   pri   njih letos tudi  telovadba,  bilo jih je razmerno mnogo obdarjenih  s knjigami, obleko in drugimi rečmi.   Saj so pa res tudi pokazali, da znajo lepo pisati, risati in gojenke tudi napravljati lepa ročna dela. Pristavim   še,   da,  kakor  druga  leta,   so   se  slovenski učenci tudi  letos odlikovali   po čistejšem in lepšem izgovarjanji, nego italijanski.    Vzrok  tiči pa v našem jeziku samem, ki se ve da tudi učitelje sposablja za tako poučevanje. — Otroški vrt za slovenske otroke se odpre po kratkih počitnicah zopet 1. septembra.   Ta vrt,  kateremu bi Jih  moralo  prirasti uže vsaj kakih 5 za slovenske otroke, pa je lahonskim ščuvarjem uže zdaj, po kratkem obstanku,  hud trn v peti.    Goriški „Corriere" je imel 5. t. m. nalašč uvoden članek,   da   bi se delale snovanju slovenskih šol na slovenske stroške kar možno velike zapreke.    Dasiravno Lahi  niso  še  nikdar potrosili križca za slovensko podučevanje,  ščuva  ta list naravnost,   da   bi   se   pač  ne dajala nikakošna  polajšava glede na šole, katere bi Sloveuci utegnili snovati.   List zapeljuje naravnost slovenske meščane, češ, da naš jezik je za rabo samo v omenjenih krogih,  in  da našega jezika ne umeti pogostoma dve vasi!    „In zato mora občina (= goriško mesto  one  [namreč slovenske] stariše, katerim se je slabo svetovalo  (od slovenske strani,   da je  popolnoma  neumno,  škodljivo  njih  otrokom,   če jih pošiljajo v slovenski otroški vrt)."    Tako brutalni    lahonsko-judovski hujskač,  o katerem pa prav trdi „Soča",   da  za  njegovim  hrbtom neti  ogenj druga moč.     Sicer bi tudi ta moč ne bila tako silovita, ko bi se bili    od   naše  strani postavili  po koncu o pravem
času. Tako mora zdaj narod pokoriti se za greh mlač-nosti onih, na katere se je preveč zanašal. — Z<ao sino veseli, če se nam kaka moč pomnoži, in radosiao po- . zdravljamo prihod g. dr. Jožefa Staniča, goriškega rojaka, ki se zdaj naseli v Gorici kot odvetaiii. Teh potrebujemo, ker narod mora hoditi k italijanskim advokatom, med katerimi je kopica najhujših naših nasprotnikov.
Slap pri Vipavi 29. avg. — Živemu človeku se zares vsakojako primeriti zamore. Cital sem študije o povzdigi našega kraujsiiega   sadjarstva  od   g. K. Dolenca,   vodje na Slapu, ki so bile v ^^Novicah" natisnjene.   Res, sadjarstvo je,  ako je v deželi v pravi, to je,   venKi meri čez in čez razširjeno,  po pravem  gospodarskem načrtu, vrejeuo   in  gojeno,  gocovo   veiicega gospodar.stiega pomena.    Ne bom pisal o tem  važnem predmetu za kmetovalca in prijatelja  sadjereje,   le   nekoliko   bi   bil raci memogrede namignil,   da smo mi slušatelji učiteljsKega-kurza uže to preštudirali,  in uže tudi prav temeljito o trtoreji učili se,   na tabli  v šoli prav po pravilih narisano videli ter  nas je g. vodja R. Dolenc tudi v drevesnico in vinograde peljal, da smo se najprvo v šolski drevesnici seznanili,   še bolj  pa v vinogradu   z zasajenimi trtami enoletnimi, dvoletuimi in triletnimi; potem s-trtami v vrsti posajenimi, uže bogato obloženimi, s žlah-nim   grozdjem   itd.     Smeli   smo   tudi   vsak  si   odtrgati grozd,   da smo poskusili razne sorte.    Ogledavši mnogo zasajenih,   dobro obdelanih,  tudi  pravilno   pognojenih« lepo v vrsto zasajenih vinogradov domačih in tudi dru* gib, smo vse prav radovedno, pazljivo poslušali na vsaii migljej in vsako besedo gosp. vodje,   ki so nas tudi izvrstno podučevali. — Napovedali so   nam  pa  tudi,   da bomo v petek popoludne proti večeru šli se učit v po-skušnji raznih vinskih sort v hramu. Zares točno, kaKor vselej po poduku, ki smo druge dni prosti, je bila daae* mala južina;   miza pogrnjena s  sirom in kruhom,   kot podlaga za boljši vspeh pri poskušnji, da se ne bi n^m tako godilo, če bi kedaj v tak prijetni položaj prišli in izvrstna  vina  razsojevati imeli,   kakor se včasi   godi onim,   ki niso izvežbani in strokovnjaki v tem,   da bi izrekli: „Gospodje,   to vino ima duh  po sodu"   ali kaj enacega,  in bilo  bi najfinejše vino. —   Peljala sta na* dobro izvežbani g. vodja in g. adjunkt v podzemeljsko obokano  klet  na Slapu,   ki je  pod gradom ,   nažgavši sveče,  da smo po stopnjicah videli v snažno prostorno klet.   Pokušali smo iz sodov sem ter tje, vina za mizOy boljši, najfinejši, potem vina za butelije „z cvetlico" itd. Pri poskušnji „Rizling — Rulandeca", sedaj,  ko  ga je presvitli   cesar   o priliki   razstave   v Ljubljani pohvalil^ rekši: „Meine Herren, dieseu Wein empfehle ich Ihueu^ er ist sehr gut!"   cesarsko vino  imenovano,  mislili smo tudi mi,   pri  poskušnji te izvrstne  kapljice zapeti cesarsko himno,  pa blagi gosp. vodja, pozove nas,   dar naj še potrpimo toliko,   da bomo še drugo vino poskusili,   in potem   vsak   s polno   čašo,   presvitlemu cesarju in Bogu zahvalili se  za  ta dan,   In res,   ko smo še iz; raznih   sodov  buteljsko  vino s cvetlico in brez cvetlice poskušali,   smo se približali k sodu,   v katerem je cesarsko vino.   Natočil ga je gosp. vodja pošteno, vsakemu polno čašo,  ter se odkrili in v gorečem navdušenem govoru   napil našemu milemu preblagemu vladarja ter naročili,   da vsak izprazne čašo,   kar je vsak   tudi storil, čeravno je bilo nam že precej gorko prihajati jelo. Zapeli smo  vsi  prav navdušeni cesarsko  pesem,   za to pa še:   „Lepa naša  domovina'^    Po  odpetih  pesmih je napil eden učiteljev  tudi g.  vodji  in g.   adjunktu,   kot onima gospodoma,  ki znata tako izvrstna vina pridelovati ,   in pokazati,  da se tudi vipavsko vino izdrži več let.    Ko smo še zadnje žlahtne  kapljice posrkali,  smo vsi  d obre  volje  korakali  po  stopnicah  in zapeli pred
283
kletjo „Zvonikarjevo^. Podali smo se k večerji, ki nam je vsem prav dobro dišala. Namenjeni smo bili zjutraj na izlet v Gorico, da bi tam ogledali tudi kmetijsko žolo in tudi mesto, ali deževalo je uže nekoliko. Drugi dan smo pa prav radi zopet poslušali predavanje gosp. adjunkta „o sejanji detelj, trav^' in o napravi dobre krme in sploh takih reči, iLi k temu predmetu spadajo. Deževalo je med tem pa tako neusmiljeno, da je bilo tako temno, da gotovo res nismo videli prav nič. Pravijo, da se je bil oblak vtrgal, kajti voda je s tako silo drla, da je na vrtu od grada naprej zid odtrgala in zemljo z drevesci in zasajenijd trtami in cveticami porušila na zraven ležeči pot. Se bolj težavno je bilo neki v Vipavi; ondi je gospodarja iz Slapa, ki je v Vipavo y mlin moko na vozu peljal, nevihta in voda omamila, da mu je moko v žakijih iz voza odneslo ter sta se komaj on in živinica rešila. Tudi otave (mrve) je mnogo odnesla voda. Koliko škode bi bilo učinilo in zemlje odneslo po vinogradih, ako bi njim ne znal strokovnjak g. vodja dati prave lege in napraviti odvodnike kanale; torej le še k sklepu zopet povdarjam; če tudi na Dolenjskem naredite take šole, ter postavite tako izvrstno strokovnjake za voditelje, se bo tudi Dolenjska v kmetijstvu omladila ter cvetela in tudi tako blago kaplico „z cvetijco" in cesarsko vino pridelovati znala.
Iz Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.J (F moj za-govor in obrambo, — Dalje.) Tukajšnja „Ciril-Metodova slavnost 5. julija t. 1.", oj ti lepa slavnost! Koliko oseb si postavila pred slovenskim svetom v čast in svitlo luč! A, joj moji malenkosti! ta prišla je bila pa le ^opet po naklonjenem mi „Slovencu" na slabi glas — noter v „cajtenge". Ic zakaj to? Ker nisem dal na predvečer „Ciril-Metodove slavnosti" razsvetliti svoje Mše.    O tem toraj danes nekoliko več.
Drznem se misliti, da so naš prevzvišeni in milostni gospod knezoškof vendar tudi vedeli, da praznik sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda spada na 5. dan julija. Vendar pa so določili oni, naj se tisočletni spomin sv. Metoda smrti praznuje v naši škofiji v dan 6. aprila; izdali so za to priliko, kakor je znano, tudi nalašni pastirski list. Po moči dostojno obhajal se je ta praznik toraj tudi v naši fari, in pela se je pri slovesni sv. maši poleg druzih pesem tudi ona sv. Cirila in Metoda, znana pri nas uže mnogo let. — Za obha-janje kakih izvanrednih slavnosti v posameznih duhov-nijah ima brezdvomno dotični gospod župnik prvo besedo. Od njegove strani oznanjen nam je bil na 5. dan julija pač praznik sv. Cirila in Metoda, in da se bo pred drugim duhovnim opravilom vršilo blagoslovljenje zastave tuRajšujega ;,bralnega društva", niso pa bili fa-rani spodbudovani niti k osvetljavi hiš na predvečer {kar je, če se ne motim, politična stvar), niti so bile vabljene „gospodične" k pletenju vencev ter k ozalj-šanju trga s taistimi. To vabilo izšlo je od druge strani, in sicer pod firmo: ;^na čast sv. Cirilu in Metodu." Kdor je hotel to verjeti, stalo mu je prosto; jaz pa se nisem štel med taiste, in z manoj vred tudi mnogi drugi ne; tem manj, ker je šel po trgu glas dvojnega proteuja Eoper one, ki ne bodo hiš razsvetlili. Prvega ne bom omenjal, zato, ker se tudi ni spolnil; — o drugem so pa priče vsi, ki so brali ^^Slovenca"; zažugano namreč nam je bilo, da pridemo — gotovo na čast sv. Cirilu in Metodu, — ka-li? — v „cajtenge", ali z drugimi besedami: v javno osramotenje. — Kdo bi se pri takem postopanji, kakor sploh pri vseh napadih, ki so se brali zoper mene uže v raznih časnikih, nehote ne spominjal besedi, ki jih je govoril'Kristus pri zadnji večerji svojim učencem, priporočevaje jim ljubezen, traven pa koj uka Mahomedovega, ki je veleval njegove verske zmote razširjati z ognjem in mečem.   — Kazen
„v cajtengah biti" zadela je bila nominelao le meue, drugim je bilo jivno imenovanje velikodušno zaneseno. Ali pa so se bali gg. pisalci morda kalce „bavke''?
(Dalje prih.)
Borovnica. — Vabilo k svečanosti v oslavo tisočlet-nice Metodove, ki jo prirediti narodno bralno ter prostovoljno gasilno društvo v Borovnici oo preprijaznem sodelovanji slavnega pevskega zbora čitalnice Ijubljansiie s svojim vodjo gosp. Vojt. Val en t o ter p. n. gospodov diletantov čitalnice vrhniške v nedeljo 6. septembra na planem pri gosp. Lovru Ver bič u v Borovnici. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina za osobo 3} novcev, za družino 80 novcev. — Svečanost se izvrši tudi pri slabem vremenu. — Program: A. 1. Pozdrtv predsednika narodnega bralnega društva, gosp. Fraaa Paplerja. 2. Nastop slavnegi pevskega zbora čitalnice ljubljanske. 3. Slavnostni govor, govori gosp. drd. Danilo M a j aro n. 4. Nastop slavnega pevskega zbora čitalnice ljubljanske. 5. Tombola. 6. Nastop slavnega pevskega zbora čitalnice ljubljanske. 7. ;,Zamujeai vlak"^. Burka v enem dejanji. Igrajo p. n. gospodje di-letantje čitalnice vrhniške. — B. Ples. — C. Umetalni ogenj. — D, Prosta zabava. — Med posameznimi točkami igra godba. — Na to svečanost najuljudneje vabita
odbora.
Iz Ljubljane. — Razdelitev premij za konjerejo
vršila se je za kočevski okraj včeraj dne 1. septenbra v Ribnici. Pripoznane in izročene bile so premije sledečim gospodarjem:
1.    Za kobile s zebeti prejeli so premije:
G. Franc Vražen 7 cekinov, Matija Jaklič 5 cekinov, poštar J. Pavzer 4 cekine in Matija Si g-mu nd 3 cekine.
4.    Za 4letne breje kobile:
Janez Škrabeč 5 cekinov, Matija Honigman 4 cekine, Anton Žužek 3 cekine.
3.    Za eno- in dveletne kobile:
Janez Kren, Janez Podboj in Mitija Bar te Ime vsak 2 cekina.
4.    Sreberne svetinje za povzdigo konjereje prejeli so:
Jurij Labisa, Anton Ćeš ar k, Jože Oešark, Štefan Honigman. — Jutri je delitev konjskih premij v Šentjerneji, dne 5. t. m. na Vrhniki, dne 9. v Ra-doljici, dne 10. v Kranji.
—  Imenovanje. Za zdravniškega koncipista pri c. k. deželai vladi imenovan je dr. Franc Zupanec, okrajni zdravnik na Krškem. — Za predsednilia nadsodnije v Trstu imenovan je dosedanji predsednik nadsodnije v Zadru dr. Jos. Defacis.
—  Nagrada rešitelju življenja. C. k, deželna vlada je učencu 3. razreda na tukajšnji državni realki Ka-rolu Klemenčiču, zato, ker je dne 7. avgusta z nevarnostjo za lastno življenje, iz Ljubljanice rešil Sletnega dečka Janeza Kranarja očividne nevarnosti, da bi bil utonil, priznala in izplačala postavno nagrado 26 gold. 25 kr.
— Grozovita nevihta. Prvo polovico minulega tedna bilo je prav lepo, posebno za košnjo in sušilo otave zelo ugodno vreme. Pondeljek in torek po noči je sicer prišlo nekaj dežja, sicer pa so bili v ljubljanski okolici do petka prav gorki solnčni dnevi. V petek popoldne krog dveh pričelo je prav mirno dežvati in je z malim prenehanjem dežvalo do sobote jutro. Ta čas krog sedme ure pa se pridrvi od juga strašanska nevihta, dež je lil v potokih, hudourniki so naglo narastli, blisk je švigal koj neprenehoma, vihar pa je prekuceval drevje, kozolce in strehe, kakor lahko slamo in to najhujše počenši  na  Vrhniki  po  vsem močvirji doli do
284
¦v
Žegnanega Studenca. Vihar prekuceval je vozove, ljudi in živino in izrekoma na ižanski cesti prekucnil je vihar enemu gospodarju dva naložeca voza z živino vred v globok z vodo napoljen cestni graben tako nesrečno, da mu je en konj poginil, ker ni bilo v pravem času pomoči. — Kolikor se nam je dosedaj naznanilo, znaša prizadeta škoda veliko tisoč goldinarjev, (rosposka preiskava ponesrečene kraje, pa to še ni dokončano, posebno zato, ker od sobote naprej neprenehoma dežuje, vode so zelo narastle, izrekoma Gradašica in Šujca pobrali ste mnogo pokošene otave, tudi so hudourniki na več krajih posuli senožeti in njive. Nevihta, ki se je v soboto ob 7. pričela, trajala je blizo ure, potem pa se je naliv, vihar pa blisk in tresk ponavljal še štirikrat do 4. popoludne.
Pričakujemo, da se ponesrečenim ne odpiše samo primeren del davka, temveč da se jim v kolikor so hudo prizadeti, tudi posreduje primerna podpora.
Iz poročil, ki nam dohajajo iz dežele, posnamemo, daje nevihta tudi na Notranjskem, izrekoma v vipavski dolini in krog Logatca pa tudi po Dolenjskim hudo razsajala in kmetovalcem napravila veliko škodo. .
— •{• Gosp. Josip Matevže, posestnik in trgovec, ud močvirskega odbora, zmiraj zvest narodnjak, umrl je včeraj po kratki bolezni, 65 let star. Bodi mu zemljica lahka!
—  Kraj carska podružnica ^Narodnega Doma" z
veseljem konstatuje, da se pokrajcarske kojižice med poverjenike precej pridno razpečavajo in da se je uže tudi otvorilo dopošiljanje skupljenih denarjev. - Dopo-slalo se nam je namreč prvih 12 gold. s knjižico št. 10 (poverjenik g J. M. iz Zagorja — čast marljivemu nabiralcu — vivat sequen8!).
Laskavo je čitati med doplačevalci v tej knjižici tudi imena doplačevalk in oživila se nam je pri tem skromna nada, da se morda vendar začno domoljubni krogi nežnega spola še posebno zanimati za koristno in lepo našo idejo ter da se nam dejanski pridružijo k sodelovanju — bodrilno in navduševalno. — Razun od krasocic naših, nadjamo pa se tudi prijaznega odziva od narodnih naših čitalnic — onih malih središč, ki po slovenski zemlji raztresena širijo, netijo in reprezentu-jejo prebujeno narodno zavest. — Upamo, da jih vidimo kmalu tudi na našem torišči. (Denar in oglasila za po-verjeništvo pošiljati je gosp. dr. Jos. Starćtu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)