Ljudska šola in narodnost. Napisal — e — Menda ni slovenskega lista, ki bi ne {•ovdorjal, da je za nas Slovence narodnostno prašauje eno najvažnejib, in raz ven klerikalnih listov, katerim je povdarjanje o narod« nosti le pesek drugim v oči, so naši ostali časniki brezizjemno t&«i, ki to pereče praša-nje resno upoštevajo in mu posvečajo z vnemo največjo pozornost. Dofciin je,drugim večjim narodom to prašanje olajšano, imamo mi Slovenci v tem oziru velike težkoče, ker se nam isto kaže v dveh oblikah oziroma dveh nalogah, katere moramo izvršiti, ako hočemo biti res narodni. Prvič: Z vsemi mogočimi silami nam je delovati v to, da zagotovimo sebi enakopravnost do drugih narodov. Drugič: Za nas žalostno, a radi tega ne manj resorno je, da moramo med našini ljudstvom narodnostni čut Šele v z g o j i t i! Prvo Še gre nekam, ker je vsa zadeva stvar naših politikov, katerih se nam ne manjka, vzlasli slabih ne — a za drugo nam je treba pravih, požrtvovalnih narodnjakov in teh je še vedno premalo. Kaši posvetni napredni inteligenci ne moremo tadevno ničesar očitati, toda kaj, ko se število teh posameznikov med skupnim narodom tako poizgubi, da se Slovenci nikakor ne moremo hvatiti kot narod, ki ima mnogo in dovolj smisla za narodnostni čut. Smisel in čut narodnosti moramo zanesti med najširje sloje ljudstva, in šele kadar to dosežemo, bomo smeli biti ponosni kot Slovenci. Komu pa je dana naloga to vršiti V Časnikom ? Ti že vršijo svojo dolžnost, kateri pa te svrhe ne morejo popolnoma doseči. Oasnike dobivajo v roke 1 e o d r a s 111 j u-dje in četudi smemo trditi, da je s tem aiuogo pomagano, vidimo, da nam to nikakor c«! zadostuje. Vse skupaj je ie eno večno delo in zopet le delo, katerega uspehi so le začasni. Nam je treba, da pride naš otrok že kot Slovenec nasvet, da se čuti Slovenca že v prvi dobi življenja. Le na ta način dobimo mlad cataSčaj, kateremu narodne ideje ne bodo nove, ampak mu bodo služile za napredek v narodnostnem čutu, ne pa da ga je treba ve(ino na novo vzbujati, dramiti in vzgajati. To doseči zamore pa le ljndska šola. A ravno od te strani se vrši nad našim sbogim narodom kruta krivica, Vsakemu pravemu rodoljubu in domoljubu se mora krčiti srce ob pogledu slike, ki nam predstavlja g&So ljudsko šolo kot gojitaljico narodnega &ta. Poglejmo drugam. Iz nemških šol izidejo Nemci, iz laških Lahi, k čeških Čehi to!,, le naša Ijdska šol a je mednarodna, k ozm opolitična, in gojenec, & jo zapusti, je ? narodnostnem oziru le J-gla brez vetra, ki jo vsah pihljaj sprani, "amor mu drago, in takih nam nasprotnih in Praznih pihov in vetrov kar mrgoli! Kako lepo se glasi pravilo: Vzgoja bodi Ktpotično narodnostna! — Samo škoda, da P vse skupaj le pobožna želja, koje viesai-**nje se od vseh strani nečuveno onemogoča, ^ko naj bo vzgoja narodnostna, ako gojitelj-u{itelj sam ni in ne more biti naroden. Postno, kako je. Koliko se je v minolem iu pisalo po naših listih o premestitvi slo-v>nskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, več j" manj se je govorilo o tem skoraj vsako et0; kolikor let je učiteljišče v Kopru, a za-. °|5a za naše tičiteljstvo je še vedno to pro-l*"«* gnezdo. Mesto da bi se učiteljiščnik ogreval za vse »arodove težnje, ko mu je srce vsled primerne starosti tako dovzetno za vse lepo in idealno, mora se klatiti po raznih koprskih beznicah, kjer razpravlja denar, zdravje, ugled in smisel za vse ono, kar bo pozneje dolžan napram svojemu narodu. In tem razmeram se ne čudimo. Saj isti profesor, ki trdi, da naj bo vzgoja narodnostna, mora biti vsled sramotnega vladnega sistema nekak inkvizitor, kateremu je naloga paziti, da se med učiteljiščnike ne utibotapi kakšen političen list, ali da bi se gojenci v medsebojnem društvu ne navduševali za narodno delo med ljudstvom. Kaj bi še le bilo, ako bi se kateri teh duševno nevsmiljeno zatiranih revežev udeležil kakšne politične akcije! Je-li strmeti, iko učiteljiščDik razven klaver-ne zavesti, da je Slovenec, v takih žalostnih razmerah sam nima nikakega pojma za narodnostni čut ? — Umevno je torej, da premestitev učiteljišča ni naša kaprica, ampak živa potreba, za koje uresničenje se morajo merodajni Činitelji zavzeti kar naj topleje, in naj jih stane Še tolikega boja. Kavno tako tudi od naših Lahov ta premestitev ni kaprica, ampak spoznanje, da bi nam zamoglo u č i t el j i Š č e v Gorici dati takih učiteljev, ki bi bili sami narodno zavedni in bi kot taki tudi vršili svoje narodne dolžnosti. Kako naj si pomaga koperski učiteljišč-nik? Komaj stepi iz zavoda v življenje, za-stopi mu, še predno začne vzgojevati, pot zahteva, naj se odloči glede političnega mišljenja. Kam naj se obrne? Podlage nima nobene, na katero bi lahko baziral svoje morda instinktivno dobro mnenje, zato pa dobimo ravno med mladim učiteljstvom objekte, katere tozadevna nevednost popolnoma zavede in zmede. Bolj mirni flegmatični temperamenti postanejo malomarni in apatični za vsako delo med narodom, drugi se zopet pustijo izkoriščati od struj, ki se v to žalibog le predobro razumejo, in le malo število je onih, ki se zavedejo svojih dolžnosti do naroda, ki vedo, da je med našim ljudstvom treba podrobnega a napornega dela, ki razumejo, česa je treba njegovemu sobratu Slovencu. A toliko lahko rečemo, da takih učiteljev ni vzgojilo učiteljišče, ampak prejšnja vzgoja, upliv njegovih roditeljev in razne druge okolnosti in ae je le čuditi, da učiteljišče tudi t njih ni zamorilo kali smisla za vsestransko delo v korist narodu. Žal, le malo je takih 1 Ostala pretežna večina pa stopi v šolo in tu daj otroku, česar sam nimaš !! Ne trdimo, da tak učitelj nima volje delovati v narodnostnem oziru. Bi rad, a ne ve kako in to tim manj, ker nima ni kakih pripomočkov. Kardinalna napaka, da naše ljudstvo ni narodno zavedno, je ta, da proeč spoštuje vse, kar je ptnjega. Koliko ptujega pa je, ki je nam naravnost nasprotno, škodljivo in sovražno, ve vsak, kdor gleda s slovenskimi očmi. Kako naj ljubi kdo svojo domovino, ako spoštuje njenega tlačite-Ija, kako naj ljubi svoj narod, ako izkazuje njegovemu sovražniku največo udanost? To je tista napaka, ki nas tlači, od rojstva do smrti in k: koplje grob narodnostnemu čutu. In mesto da bi se jo skušalo odstraniti, sejo z narodovimi groši in žulji umetno goji, da bujno cvete in poganja tisočere izrastke, kateri morajo sčasoma zatreti vsako cvetko, iz-rastlo na skromnem polju domoljubja. Skrajno žalostno je, da se spoštovanje do ptujega in podcenjevanje do lastnega goji ravno v ljudski šoli. Nekam smela trditev, ven- dar resnična 1 —- Kdor hoče ljubiti svoj narod in domo ino, mora ju poznati temeljito, v kar nam služi poznanje narodove zgodovine in opis njegoye domovine. Vse to zajema šolski otrok iz berila! Tu notri tiči greh. Zaslednjmo najprej zgodovino naših Ijndskošol8kih beril. Ga skoraj ni in ga ni bilo naroda v Evropi, čegar junaki se v naših berilih ne povzdigujejo v deveta nebesa. Tu se šopiri Cezar, Fabricij, Demosten, Ka-rol Veliki, Sveti Severin in Odoaker, Atila, Belizar, Mohamed, Kolumb, Ilomul, Solon in Krez, Tit, Konstantin in drugih cel nebroj — a natakni si najostreje naočnike, išči, da te bodo oči bolele, pa ne iztakneš druzega o Slovencih in Slovanih nego kako so živeli stari Slovani in še to je tako prikrojeno, kakor bi teh par kratkih sestavkov napisal najbolj zagrizen German. (Konec prih.) Družba sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslala tvrdka A. in E. Ska-berne v Ljubljani od prodaje družbinega platna prispevek za leta 11)07. 200 K. Družbi sv. Cirila in Metoda v L j ubljani je poslala tvrdka Fran Kollman v Ljubljani od prodaje družbinife cilindrov prispevek za leto 1907. v znesku 258 K 52 v in iz njegovega nabiralnika 10 K; skupaj 268 K 52 v. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslal je lastnik „Glas Naroda" g. Fr. Sakser — New Jork nabrani znesek 85 kron. Računska listke sv. Cirila ia Metoda so naročile nadalje sledeče tvrdke: Dr. Štefan Rajh, vanim zamadkom K 6'--. Thlerry-jevo Centifolijno mazila proti vsem, le tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 8'60 pošilja It; proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najcoji povsod znani in starodavni. Naročila naj m naslovi; Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zsiloga skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisoče«ima originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnino presti. JjL,]« Varstvena znamka: „81dro" |fkTL, p^i Liniment Ca psic i comp. I^i I g Nadomeatok za ¦¦¦¦I Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domaČega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si« drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTER JEVA LEKARNA i ,, ..¦ k „zlatem lera" v Pragi I Slisabethgasse Štev. Sosrno rtipollljnnje. Ji Adolf Fey urar in optik na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI l/sprejema poprave ur in optičnih predmclav vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. —-— Za vsako uro se jamči 1 leto Pijanosti nt ueč Dzorec tega čudežnega izdelka „C0ZA" se poSlje brezplačno. Moro so dati v kavi, v oiluku. » pivu, v vinu a'i v jedilih no 'la bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje Čudovit.), tako, da so pivcu pristudi alkoh-)! is vso alkoholno in močno pijaC-o. T* prašek dolnjo tako mirno in got>Y.i, da mu ga sinejo dati žena. su*tra ali hči dotičnifca, no da bi on zapazil, k;\; je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mi: » tisočero družine, je rešil ogromno .^-k — .sramote in ponižanja, da, iz takih ¦ •>¦ a j«; eelo napravil čvrste, močne in vsakega dela zin->/.-' ljudi. Tu i>rašek jo ?.•> marsikaterega mladeniča nprav:'. nazaj na pravo pot sreče ter je [»odaljšii za mnogo !¦¦'» življenju mnogim osebam. — Zavml, ki poseduje tačui^-dvhii pnusek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo i lriCH) zahvalami in en vzorec. Dopisuje sa v nomšk.--u jeziku. Zajamčeno je, da. je prašek popolnoma nešku>J:'.v. COZfl ISDCUte &fflBWSS Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 st t Steckenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Komp. u Draždanah in u IBni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. == SVETOVNO ZNANI ^ FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna grenčica avta t Neizogibno potrebno v vsaki družini! Ooblva se v vsaki bolj« delikatesni trgovini in v vsaki kavarni