PROLETAREC JE DELAVSKI L i S T / v MISLEČE CITATELJE PROLETAREC. Maailo Jugoslovanske §ocialistifiie in Prosvetne MtiUv OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU $T — NO. 1921. CHICAGO 23, ILL., S. J UL1JA ''- birokracij, žon- plafe zamrzne in ob enem štabi- 81,ranJu s produkejo m vojnim, lizira cene iivljenskih potreb- na»?.n' ln ° g^enju prav.c. so ttln. Ko so n. pr. zahtevali lani * "jub P^mocenost. razvese- zviianje plače premogarji, je 11,1 ob v^k. pom.sl. na prihodnji Roosevelt soKJal z delavskim november ko vročina izginem z vojnim odborom, d. se jim i« i i.K , ^ odreče. A premogarji so vztraja- ,n "J.hnemu ljuitetvu pa zali pri svoji zahtevi, zastavkali g{f» g dvanajst* let,h zopet s časoma so si le iivojevali ne- SVODOaa kaj priboljika Konec bo zatiranja, ki davi delavce in farmarje, veleindu- Kar pa se tiče zaostajanja me- .... , . „ , . , f ... istr.jalce in male trgovce. Vsem zde za cenami potrebičin. je bilo , « .. . • . " v vsaki draginji tako, d. so rasle ' t ? ** ,ZVrS' veliko hitreje kot pa zasluiek sprememba v Bel. h,š,. večine delavcev. V ekonomski uredbi kakršna je ne more biti drugače. VAŽNA SEJA ODBOROV J. S. Z. . V petek 7. julija se bo vršila v SDC v Chicagu seja upravnega odbora Proletarca, JSZ in Prosvetne matice. Prične se ob 8. zvečer. Izgube življenj in število ranjenih v tej vojni veliko večje kot v prejšnji Iz podatkov o prejšnji svetovni vojni je razvidno, da je bilo v nji 8,538,315 mož ubitih in 21,-658,100 ranjenih. Trajala je štiri leta, 3 mesece in 11 dni. V sedanji, ki traja, ako štejemo za njen pričetek Hitlerjevo invazijo na Poljsko, štiri leta in 10 mesecev, pa so izgube življenj in Itevilo ranjenih še veliko večje kakor v prvi svetovni vojni. Največje so kajpada — kakor v prejšnji vojni, na vzhodni fronti. Poročilo sovjetske vlade z dne 22. junija pravi, da znašajo izgube rdeče armade od 21. junija 1941 pa do letošnjega junija 5,300,000 mož, nevštevši ranjencev. Omenjeno število pomeni 1« ubite in ujete. Največji odstotek odpade na ubite. Isto poročilo pravi, da je bilo v omenjani dobi na vzhodni fronti ubitih in ujetih nad sedem milijonov osem sto tisoč mož Hitlerjeve armade. V ofenzivi rdeče armade v Beli Rusiji, ki se je pričela v drugi polovici letošnjega junija, je bilo ubitih, ali pa ujetih nadaljnih 200.000 Nemcev. Ameriške izgube v tej vojni na vseh bojiščih od napada na Pearl Harbor pa do letošnjega 20. junija, vštevši izgube n« francoski fronti v prvih dveh tednih invazije, znašajo 251,158 mož, izmed njih 55,206 ubitih. V Normandiji je bilo v prvih dveh tednih ubitih 3,082 naših vojakov, 13,121 ranjenih in 7,-959 pogrešanih, skupaj 24,162 mož. Angleške izgube znašajo na francoski fronti v istem času približno dve tretjini manj. V primeri z izgubami v sedanji ofenzivi na vzhodni fronti so izgube na novoustanovljeni "drugi fronti" v Franciji ie nizke. toda to je šele začetek zavezniške invazije na kontinent. V Italiji znašajo ameriške izgube od lanskega septembra do letošnjega 15. junija nad 65,000 mož, izmed feh 11,610 ubitih. Angleške izgube v Italiji v istem času znašajo nad 73,00 mož, med temi 14,331 ubitih. Cenijo, da znašajo nemške izgube v Italiji do junija t. 1. nad 80.000 mož. V teh podatkih niso vštete an-1 gleške izgube v Franciji od sept. 1939 pa do zrušen ja Francije4 niti ne francoske in belgijske izgube, ne zavezniške in nemške ter italijanske izgube V Afriki. Ogromne izgube je utrpela posebno kitajska armada, pa tudi japonske so velike. Dalje poljske in jugoslovanske izgube ter na raznih drugih bojiščih, n. pr. na Finskem. To je bilo v minulih letih zares ogromno prelivanja krvi in borba se nadaljuje. Vrh tega je bilo ubitih stotisoče civilistov. Klanje, kakoršno je sedanje, nima primere skozi vso zgodovino sveta. Stara igra Konvencije republikanske stranke so v ameriški politiki stara igra, ki se ponavlja vsaka štiri leta, kakor gotove vrste hrošči. In prav po takih cirkuških tokih se odigravajo konvencije demokratske stranke. Par poslednjih izmed njih se j jih je sicer od prejšnjih nekoliko razlikovalo, a sedaj prehajajo spet v svoje stare običaje. Program, ki je vse in nič Glavna briga tistih republikanskih politikov, ki so imeli na tej konvenciji nalogo zbiti skupaj takozvano platformo, da bosta imela Thomas E. Dewey in John W. Bricker kje stati, je bila, kako z njo vse obljubiti kar kdo želi, ne da bi kaj pomenilo. Izvršili so jo, kot je navada obeh strank na vsaki njuni konvenciji. Dewey za mlade ljudi Ko so Deweju sporočili, da je on določen za Mojzesa, ki naj pripelje ameriško ljudstvo iz "newdealske" puščave v "obljubljeno" deželo, se je težki nalogi udal, čeprav se je te velike časti na vso moč branil. Toda ljudski glas, božji glas, in De-wey je prišel v Chicago, da razjasni, ali pa da drugI njemu razjasnijo, kako in kaj. Ker je star samo 42 let, bo tudi njegov kabinet gnezdo mladih ljudi, ne pa zbirališče starčkov, "ki so vsled svojih poznih let utrujeni in na vso moč sitni ter prepirljivi." Tako je vprašanje bodoče ad-I ministracije rešil prav enostavno. Star ne smeš biti, pa boš dober član Deweyjevega kabineta. Kaj pa bodoči mir? Naravno, da so na republikanski ."konvenciji sklepali tudi o tem in se zedinili, da smo za mir po vsem svetu, če nas ne bo to ničesar stalo, in da smo ga pripravljeni tudi uveljaviti, ako bomo mi poveljevali ne pa da se bi udinjali pod komando kake "vrhovne svetovne vlade". Torej si bomo ohranili suverenost, pomagali, če nam bo (Koacc na 3. strani.) Zlorabljanje unij v politične namene voditeljev Predsednik unije tesarjev "BiH" Hutcheson, ki je bil delegat na minuli konvenciji republikanske stranke, ne bi na nji kaj veliko pomenil, ako ne bi bil glavar ene največjih delavskih, strokovnih organizacij v Ameriki. Toda v odboru za sestavo strankinega programa, v katerem je bil član, nI zastavil svojega vpliva delavstvu v korist, ampak za svoje osebne ambicije. Sprejeta točka o delavskem vprašanju, ki jo je baje "on" zasnoval, je za delavstvo brez vrednosti, enako tudi stranka, za katro deluje. Celo Wm. Green, ki je Hutchesonov tovariš v ek-sekutivi AFL, je moral izjaviti, da je sprejeta "delavska" točka piškava. Toda R. C. Adams od unije premogarjev, ki je bil na republikanski konvenciji zaupnik Johna L. Lewisa, pa je sprejeto klavzulo o "delavskem vprašanju" označil za najboljšo, kar je še kdaj bilo sprejetih. Is tega sklepajo, da bo John L. Lewis tudi letos zastavil ves svoj vpliv v prid agitacije sa republikanskega kandidata, kakor pred 4. leti. Kot Hutcheson, tako tudi l«wii v politiki pomeni nekaj le zato, ker je glavar velike unije In kot tak se udeležuje tudi volilnih kampanj. To nista edina unijska voditelja, ki lomita kopja sa republi-kansko stranko. Imata precej se- v republikanski platformi jako'bi vredne družbe. VeČina ostalih je delovnih v političnih mašinah demokratske stranke, ali pa agitirajo le sa Roosevelta. Nekaj jih je še na plotu in čakajo, da se obrnejo tja kamor bi utegnil zapihati ugodnejši veter. Vsled pomanjkanja delavske stranke se unijski voditelji lahko igrajo s politiko po mili volji. Vzemimo sa primero dve veliki, povsem sorodni si uniji oblačilnih delavcev. Eni načeljuje Sidne.v llillman (Aamalgamated Clothing \Vorkers) in drugi David Dubinsky (International La-dUV Garment Workers). V letošnjih primarnih volitvah v Nevv Yorku sta se borila med sabo za kontrolo ondotne American I,abor Par/y. llillman j« upregel v to tekmo svojo unijo in Dubinsky prav tako svojo. Prvi je zmagal. Njegova unija vsled tega ostane v omenjeni stranki. Dubinsky, ki je bil poražen, pa je s svojimi pristaši ustanovil novo stranko — Liberal Party, In v njo je šla, oziroma Jo podprla njegova unija. Očitno je, da članstvo slepo sledi voditelju, ali saj odbor unije in njeno glasilo, kamor ga hoče zavesti. ... Velikose piše o demokraciji v unijah. Ampak kar se tiče voditeljev, ki svoje visoke položaje v unijah zlorabljajo v svoje politične namene, nima članstvo nad njimi nobene moči In kontrole. Vzrok Je, ker Je bres delavske politično zavednosti. Proletarec je urejevan tako, kot je za delavce potrebno in koristno Ako hoče biti delavski list pošten, moro citate-Ijem nuditi gradivo, ki jim predočuje resnico, četudi je čestokrat neljuba in odbija. Dokazovati mora pravilnost svojih načel tudi kadar je to "nepopularno" in odnehati ne sme od svojega stališča niti takrat, ko je treba plavati proti tokom. Velika večina časopisja se ravna po vetru. Kakršna propaganda je točasno najbolj v modi in mu največ prinaša, tiste se oprime. Zavrže jo čim postane nepopularna in si poišče kaj drugega, da obdrži privlačnost. Ne pa listi, ki vztrajajo ob svojih načelih in resnici v vsakem slučaju. Proletarec spada ves čas med slednje. Dogodke in razvojne toke beleži in tolmači s stališča resnice in ljudskih koristi, neglede na zamere, kritike in škodo, s katero mu prete tu pa tam. Razumni čitatelji mu to radevolje priznajo. Tisti delavci, ki nc pozabljajo, koliko se je Proletarec v naši javnosti že boril proti nazadnjaštvu in koliko je že storil za probujo našega ljudstva, ki gara v industriji in rudnikih, so njegovi najboljši prijatelji, podporniki in agitatorji. Tudi v teh resnih zgodovinskih časih se bo Proletarec držal stališča resnice in pravice, kakor zmerom. Njene nasprotnike in škodljivce bo predstavljal, kakor doslej, tako, da jih bodo ljudje videli v pravi luči. In kakor v preteklosti, se Proletarec tudi za v bodoče nadeja, da bodo tisti, ki verujejo v nalogo, katero vrši, stali ob strani in ga podpirali v zagovarjanju in širjenju naših idej in socialnega programa. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. l»«Uj* JMfo.UT*n.k* D«Uv»k* Tukova« Dr«ib«, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE. SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driaran sa celo leto fS.Ou; sa pol leU $1.71; sa četrt let* $1.00. InoterastTo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naften uradu najposasje do pondeljka popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna. —■ - 1 ■ i , - ..... — PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugotlav Workraen'» Publishing Co., In«. Established 1906. Editor___________ B>isiness Msnager. .........Frank Zaits .CharUfo Pogorelec ftUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $5.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.50; Siz Monts $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawnd«le Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Nova taktika Moskve za sodelovanje s kapitalizmom Ob svojem postanku si je boljševiška Rusija dala nalogo izvesti svetovno revolucijo za zrušenje kapitalizma in ustanovitev diktaure vsepovsod po svojem modelu. Lenin je učil, da je v namen za dosego tega cilja dovoljeno vsako sredstvo. Kominterna se je tega pravila v polni meri držala. Med delavstvom je nastal silovit bratomorni boj, v kapitalizmu pa je nastajala čezdalje težja kriza. Najprvo v Evropi in leta 1929 je treščilo vanj tudi v Zedinjenih državah. Nikjer pa ni propadel. Taktika kominterne je sicer pripomogla k povečanju zmede v političnem ustroju Italije in potem posebno Nemčije, toda posledica je bil fašizem, ne pa padec kapitalizma in ustanovitev proletarskih diktatur. Boj dveh struj za prvenstvo Med komunisti samimi pa sta si bili v onih letih v laseh dve stroji: eni je načeljeval Stalin, drugi je poveljeval Leon Trocki. Zmagal je Stalin v vlogi tajnika komunistične stranke. Trocki je bil izgnan in živel kot jetnik v Turčiji, ves čas pa si je prizadeval, da bi prišel iz nje kam na svežejši zrak, kjer bi politično lahko svobodno dihal. Ta ali ona evropska dežela mu je dovolila kak kratek obisk "k zdravnikom", tudi na par zborovanjih je smel nastopiti, toda za stalnega prebivalca ga ni hotela nobena dežela, deloma ker so imele itak dovolj opravka z domačimi komunisti obeh struj, in še več pa ker se ni hotela nobena zameriti Stalinu, v bojazni, da bi s svojo kominterno potem še bolj nagajal. Vsi Trockijevi apeli, da se bi smel naseliti v Zed. državah, so bili tudi zaman. Končno je bil uslišan v Mehiki. Dobil si je tam ugodei^ dom in tudi v svojih aktivnostih je bil svoboden. V sredi njih je postal žrtev nasilne smrti. Stari boljševiki, ki so krmarili kominterno, med njimi Zinov-jev, in stari boljševiški uredniki, ki so se trenirali v revoluconar-nih akcijah proti carjem, v jetništvu v Sibiriji in v ječah, v izgnanstvu v Švici, v Franciji in v Angliji, so bili likvidirani v času, k oso mislili, da so na najvišjih mestih in da imajo največ moči. Kominterna je ostala. Ni bila sicer več to za kar jo je Lenin zasnoval, ampak postala je sredstvo sovjetske vnanje politike. Čimbolj se ji je kaka vlada zamerila, bolj je spletkarila pfoti nji m ji izpodkopavala tla. Le v enem je taktika sovjetske vlade ostala nespremenjena. Kakor pod Leninom in Trocki jem, tako in še bolj je pod Stalinom nadaljevala kolikor je bilo v njenih močeh za čimnaglejše indu-strializiranje sovjetske države. Presenetljivi uspehi ekonomskih akcij Ljudje so delali kakor za stavo. Pritrgovali so si, v veri, da ko bo gospodarski podvig dosežen, bodo deležni sami sadov svojega ustvarjanja, ker vse, kar grade, je njihovo. Za model in za merilo svojih ciljev v industrialnem napredku si je sovjetska vlada zajemala vzpodbudo v ameriški industriji. Njeni inženirji so se sicer veliko učili od Nemcev in Angležev, toda kadar so hoteli kaj velikega, so pogledali v Zed. države. In res je s pomočjo naporov milijonskega sovjetskega prebivalstva rasla industrija, se modernizirala agrikultura in izboljševalo prometna sredstva. Vmes so se godila nasilja, posebno v socializaciji zemlje, velike politične čistke, in kanale ter železnice so gradili večinoma jetniki. V času, ko je Hitler najbolj robantil in klical svet v križarsko vojno proti komunizmu, je Rusija uresničila že velik del svojega načrta za industrializacijo. Tudi njena agrikultura je vidoma napredovala. Politična tekma med osiščem in Moskvo Politično je bila tedaj usmerjena za boj proti fašizmu. V odgovor Hitlerjevi protikomunistični zvezi (zapopadena v osišču Rim-Berlin-Tokio) je kominterna delovala za enotne ali ljudske fronte (njen glavni eksperiment je bil v Franciji) in v društvu narodov je njen sovjetski zastopnik Maksim Litvinov propagiral načelo kolektivne varnosti. A ko je Mussolini napadel Etiopijo in že prej Japonska Mandžurijo, se je liga izkazala za fiasko. Tako-zvane sankcije proti Italiji so bile farsa. Se veliko slabše pa se je izkazala z ozirom na civilno vojno v Španiji. Sovjetska vlada je v protiutež Hitlerjevi agresivni propagandi sklenila zvezo s Francijo, ki pa ni bila od francoske reakcije nikoli odobrena. Moskva je skušala pritegniti v to zvezo tudi Anglijo. Med tem so se dogodila romanja marelarskih diplomatov iz Anglije in Francije k Hitlerju, pod geslom za obvarovanje miru. Daritveno Jagnje je bila Cehoslovaška. Hitler se ni dal "potolažiti". Mussolini tudi ne. Usodni avgust in september Moskva je še trdila, da ji je za zvezo z Anglijo in Francijo. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Z vzhodnega bojišča se spet gačna po svojem značaju Grško čuje strašna simfonija topov. Zi- kraljevsko sodišče je obsodilo dovje najmogočnejših utrdb, kar tri grške republikanske mornarjih je zmogla nemška tehnična je, ki so se pred nekaj meseci FRANCOZI V NORMANDIJI so ameriške vojake večinoma prijazno sprejeli, čeprav je med njimi na-cijska propaganda po padcu Francije silovito delovala. Gornje je slika is okolice Cherbourga, ki so ga saves-niki vseli Nemcem v tednu s dne 19. junija. Zastopniki slednjih — diplomati tretjega reda — so res prišli v Moskvo in bili so še tam na pogajanjih, ko je v svet treščil*vest o paktu dvajsetletne mirovne zveze med Berlinom in Moskvo. Bil je sicer pričakovan, ker se je o njemu dolgo sušljalo, a vendarle se je zdelo vse to nevrjetno. Kdo da je največ kriv—al iL*>ndon ali Pariz na eni strani, ali Moskva na drugi, to bo točno pojasnila šele bodoča zgodovina. Mesec pozneje je Hitler udri na Poljsko. Kominterna je spremenila svojo taktiko preko noči takoj po objavi pakta. Nič več propagande proti fašizmu, Nemčiji in Ita-2iji, pač pa za mir in proti imperialistični vojni. -Tarča teh napadov pa sta bila Anglija in Zed. države. Earl Browder, ki je v dveh dneh pogoltnil vse prejšnje izjave, je organiziral borbo proti "war moiigerjem" in na Roosevelta so letele kepe vsake sorte očitkov. Pred belo hišo je Browder poslal pikete, da so demonstrirali "proti imperialistični vojni, v katero nas tlači predsednik", in z velikimi napisi so Angliji zagotavljali, da "this time yanks are not coming". ' * * t t To je bila taktika kominterne od avgusta 1939 do 22. juniia 1941. Nemške armade so udarile v Sovjetsko unijo. Pakt hinavščine je skopnel kot kepa snega v razbeljeni peči. Usodna zmota nacijev, ki jih žene v propast Rdeča armada se je borila na življenje in smrt. Hitler se je odločil, da jo ugonobi do jeseni tistega leta in novembra, na dan obletnice boljševiške revolucije, bi po radiu iz Moskve svetu naznanil, da jo je konec. Načrt mu ni uspel. Prišel je do Moskve, v njo ni mogel. Vrnil se je v Nemčijo in se zadovoljil z izjavo, da je rdeča armada za zmerom strta in se nikoli več ne obnovi. Kaj sta storili v tem času angleška in ameriška vlada, ki sta bili dve leti napadani in s propagando ovirani v borbi proti Hitlerju in Mussoliniju? Od prvega dne, ko je bila USSR napadena, sta ji pomagali. Tako so se zbližale. Kominterna je bila razpuščena. saj na papirju. Internacionala je nehala biti himna Sovjetske unije in komunistične stranke v Angliji, Zed. državah in v drugih zavezniških deželah so postale v propagandi za večje vojne napore glasnejše kot katerikoli druga. Toda eno nesoglasje je vendar ostalo: Rusija je država kolektivnega gospodarstva, ali kot pravijo nekateri njeni kritiki, "državnega kapitalizma" ali pa "državnega socializma". Kapitalisti v Angliji, v Ameriki in drugje smatrajo prvo označbo za pravilno in jim — naravno — tak sistem še zmerom ni všeč. Boli in draži jih, ker je sovjetska vlada s svojim gospodarskim redom uspela toliko, da ga ne bo mogoče nikoli več odpraviti. Moskva je ta strah razumela. Z razpustom kominterne in s prenehanjem propagande za socialne revolucije in mednarodni socializem je hotela dvom kapitalistične Anglije in kapitalistične Amerik* odpraviti — češ, saj vidite, da se ne mislimo umešavati v vaše razmere, od vas pa želimo, da se tudi vi ne boste v naše. HulI in Johnston se "šla uveriti na lice mesta" Se niso bili prepričani. Ameriški državni tajnik HulI, kije bil s svojim državnim departmentom sovjetski vladi zelo neprijazen, je šel v Moskvo. Vrnil se je poln hvale o Rusiji in Stalinu. Zagotovili so ga, da se ameriškemu gospodarskemu redu propagande iz Moskve ni več bati. Pred tedni je bil povabljen v Rusijo predsednik ameriške trgovske komore Eric Johnston. Obljubili so mu, da si bo lahko svobodno ogledal kar si bo želel in govoril kar mu je na srcu. To se je zgodilo. Na banketu v Moskvi je sovjetskim diplomatom in ekonomom povedal, da Zed. države ostanejo take kot so — dežela individualistov — in bodo take še bolj v bodefee. Tudi če bi sovjetska propaganda skušala ameriški kapitalizem omajati, ne bo se ji posrečilo, je pomenil Johnstonov govor. Torej je boljše, da koope-riramo. Slično je one dni poudarjal v Sibiriji ameriški podpred-nik Wallace. In Stalin odgovarja, da je po vojni treba obdržati mir povsod po svetu. Rusija bo šla na delo, da obnovi porušena mesta, tovarne in rudnike ter uničena polja. Iz Amerike bo potrebovala za milijarde potrebščin, ki jih ne bo mogla takoj plačati. Tudi v Angliji bo iskala kredite. V njenem interesu je, da se jo pusti v Miru, kajti vzelo bo dolgo, da se ji zacelijo vojne rane. Politika, ki r*e suče s stališča potreb Taka je sedanja politika Sovjetske unije. Z njenega stališča je povsem razumljiva. Ni pa razumljivo, čemu se komunistična stranka v Zed. državah toliko trudi delavstvu dokazati, da boj proti izkoriščevalcem škoduje vojnim naporom. Stavke preklinjajo in priporočajo, naj se jim delavci tudi po vojni odpovedo. "Priznajmo free enterprise in pomagajmo, da bodo živeli vsi sloji v edinstvu", to Je njihov sedanji evangelij. Toda razredni boj bo ostal vzlic njim. Bil je pred kominterno, je tu sedaj in ostane dokler bodo vzroki zanj. V interesu Sovjetske unije je, da si pomaga naprej kolikor najboljše si more. In v korist delavstva po ivetu je, da nadaljuje z borbo proti izkoriščanju in za mednarodni socializem. Izmed 100 ranjenih jih 97 ostane pri življenju Vojna povzroča strahovite grozote in velika bojišča so posuta z ranjenci. V prejšnjih vojnah jih je veliko podleglo, ker medicinska veda še tli bila na višku kakor je danes, pa tudi vsled manjše brige za ranjence. Major - general Norman T. Kirk, ki je glavni zdravnik ameriške armade, je nedavno poročal, da je zdravstvo med ameriškim vojaštvom toliko napredovalo, da je odstotek onih ranjencev, ki podležejo poškodbam, jako znižan. Dejal je, da povprečno na vsakih sto ranjencev jih 97 ostane pri življenju, kar je uspeh današnje medicinske vede. Se večji pa je njen uspeh v boju z boleznimi. Ugotovil je, da na vsakih 10,000 obolelih vojakov jih samo 6 podleže. Mnogo takih bolezni, ki so v prejšnjih vojnah povzročale ve- in vojaška znanost, se drobi v prah. Ruski topovi, ki jih je Stalin pravilno imenoval za bogove vojne, jih rušijo. Kot da bi zadonela Gabrijelova trobenta, se je začel bojni ples ob vseh oglih nemškega raj-ha. Cherbourg Je padel. Zavezniki so v Franciji na trdnih tleh V Italiji se Hitlerjeva armada pomika ne naprej — ampak nazaj proti fatherlandu. Kar je od tiste smešne karikature, ki se je imenovala il duče, še ostalo, je samo strašilo, s katerim bi firer s prosene njive niti vrabcev ne odpodil. Pa pravijo. kako zelo si je znal Hitler zbirati vojno tovaršijo! Res, zgodovinarji bodo imeli za obdelovanje veliko snovi. Ko to pišem, se je Finska odločila nadaljevati z vojno. Finski fašisti so sklenili, da naj bo usoda Nemčije tudi njihna usoda. Njihno geslo kajpada je — boj boljševizmu! Pač lep način pripravljanja v samomor. Tudi v Tihem oceanu se bojna vihra Japonski bolj in bolj bliža. To jo se gotovo z žalostjo spominja tistih dni, ko mu je firer zagotavljal, da je padec Moskve vprašanje samo še nekaj ur ... nič več dnevov. Kakšne čudovite sanje so bile ... Nemške čete za Urali, nemške čete v Indiji, kjer si bi z japonskimi po bratovsko segle v roke. Nemške čete v Kairu in pozneje v Perziji — in zopet bi si segle v roke. Tojo je spremenil to vizijo, te sanje, ali bolje, to fato morgano v realnost z napadom na Pearl Harbor. Ali se mu danes že kaj zdi, da bi bilo boljše, če ne bi bil nikoli sanjal? Domača fronta udeležili upora proti kraljevi vladi -t- na smrt. Večje število drugih pa n& dolgoletne zaporne kazni. Ves svet ve, kaj vre v Grčiji. Istotako ve, da hoče Churchill Grkom kralja uriniti nazaj zlepa ali z grda. Kralj Jurij, ki ga jim usiljuje, je ne samo fašistični tiran, ampak v Grčiji zelo osovražen. Toda angleška kraljeva družina je z grškim kraljem v tesnem sorodstvu. In kjer so interesi torijske Anglije in njene kraljevske rodbine, tam so tudi Churchillovi. Toda posledice njegove politike ne bodo najboljše. Pri nas 2e dalj časa pogrešam v Proletarcu kolono s. Chamazarja Prenehal je z njo vsled slabega zdravja. Upam, da kmalu okreva in se v listu zopet oglasi s svojim drobižem. Na zadnji seji kluba št. 1 smo razpravljali o takozvani pomožni akciji "dvestoterih". Ideja je bila v celoti sprejeta in vsi navzoči so obljubili, da pojdejo na delo. Če to nalogo častno dovršimo, bo ta pomoč Proletarcu veliko zalegla. Nič ni nevarnejšega kot v sedanjih časih zaiti v dolgove, še posebno sedaj, ko nam je list tako potreben. Sodrugi in sodružice, to ni prošnja, to ni nekaj česar bi se bilo treba sramovati. Delavski listi nimajo ne dovolj subvencij in ne oglasov, ki Jim bi prinašali tisočake. Delavski list živi od števila naročnikov, katero pa navadno ne zadostuje. Potrebna mu je izredna podpora, in ta gotovo ne pride od velekapitala. List je naš in ponosni smo nanj. Deluj mo zanj! 1 I MA2 Tudi na nji je vihrala silna Ruski relif borba. Mislim na republikansko konvencijo v Chicagu. Ne da se Mi je žal, da to pot nimam ni? bi gospodje klali med seboj, če- prispevkov. 2elel bi, da vsak či-prav je bilo med njimi tu pa tam I tatelj razume velikansko pomoč, Uko več smrtnih slučajev kakor kaj spora zaradi malenkosti. To-, ki jo dobiva rusko ljudstvo v od pa rane. si je zdravniška veda da vsa njihna glavna borba je j fašistov požganih in razdejanih podjarmila toliko, da morejo le bila naperjena proti enemu člo- : krajin od tega relifa. Na milijo-še malokaterega vojaka spraviti v<*u, ki simbolizira "nevv deal" I ne vrednosti živil, obleke ter ob življenje. j —proti predsedniku Rooseveltu. i zdravil je bilo poslanih v Rusi- Californijski govemer Warren jo- *n to delo se mora nadalje-je v svojem uvodnem govoru vat*- TOKOVNI *\K\ An Privlekel vso artiljerijo, kar jo -- 1 iijrvv/ ▼ ili JIVL/UT premorejo republikanci. Grme-1 , ' 'L I A" lo je, da je bilo veselje. A špas v°lni" lad,J pa se je začel šele v torek zvečer, j pomogalo V invaziji IX. IZKAZ ko so postavili na oder našega Detroit. Mich. John Zornik $1, starega znanca ex-predsednika Frank Nagel 50c, skupaj $1.50. (Poslal John Zornik.) Cleveland. O. Vincent Salmich $2. (Poslal Anton Jankovich.) Oglesbv, III; Louis ViSnikar 50c., . . Pucblo, Colo. Ludwig Yoxey! ®»bil kako «0 pomedli s predseanisKega sioica. i Pozabila je popolnoma na ona I VPad te P°™°rske in kopne leta, katera je on prebil v Beli hiši.Ako so njemu šla iz sporni- PROLETARCA Colo. $1.67; Louis KoroScc $1; po 65c: Paul Russ in Mike Pogorelec, skupaj $3.97. (Poslal Ludwig Yoxey.) Esport, Pa. Joseph Britz $3.00. t Invazija v Francijo je bila eno u , . .. M . . najdrznejših vojnih pod vzet i j v Hoovra da ,e spregovor.l urb. J>dovinj Mornarični tajnik et orbi — mestu in svetu. Jr . , . , . j i i Niecov eovor ie bil kakor bi1 Forrestal P™vi, da je sodelovalo njegov govor je DU Kakor bi j j 300 jnih j dy h rekel Amerikanec, bitter. Ni se,. J \ .J . J.. ___... , . _. . I m seveda nešteto raznih prevoz- pozabil, kako so ga pred 12. leti j j ... r pomedli s predsedniškega stolca. ! Ilerminie, Pa. Po 50c: Chas. Ke- na, jih niso pozabili tisti ljudje. kateri so jih preživeli v najhujši depresiji, kar se jih še spominjajo tudi najstarejši ljudje. Zanjo je imel ta famozni predsednik samo eno besedilo in reme-dijo: "Prosperity is just around the corner". Delavci, ki so v onih letih izgubili ne samo delo, ampak vse kar so imeli, se morda še spominjajo onih njegovih besed. Isotako se jih mogoče spominjajo tisti veterani prejšnje svetovne vojne, kateri so bili izgnani izpred Bele hiše s plinom in batinami, kjer so zastonj prosili pomoči pri njem. In ta človek je v svojem govoru trdil, da enaka svoboda ponovno čaka na vojake sedanje vojne, ko se vrnejo z bojišč. "Kar naši fantje hočejo", je rekel, "je dom, avtomobil in pa psa." Pred leti pa jim je obetal "chicken in every pot" in pa "two cars in every garage." Hoovru je sledila Claire Luce. Njen govor je bil eden najbolj demagogičnih, kar sem jih še slišal. O tem ni govora in ne zasluži komentiranja. rin (Adah) in Tony Mlakar (Dilli-qer)( skupaj $1. (Poslal Anton Zornik.) Detroit, Mich. Knthy Junko 75c St. Louis, Mo. John Spiller $2; Pete Dolenc SI; po 50c: Ciril Medved. John Gregorich in Joe Hoče«' var; po 25c: John Franko in J. Ga-lusi, skupaj $5. (PoMal John Spiller.) Nrw Markct, N. J. John Rupnik $1.00. Dcarborn. Mich. Anton Steffler $2. (Poslal John Plachter.) Kemmerer, Wyo. John H. Krzis-nik 75c, MHuaukee, Wis. Frank Matko-vich $2; po $1.50: Anton Smrekar in Frank Kralj; po $1: faary Roshel, Lovrenc Zavrl, Mary Starich, Anton Knmnikar, Valentin Medle, Joseph Zaitz. Leo Suftnik. Frank Bre-gant, Paula Vogrich in Louis Barborich; Apolonija Bratanič 25c, skupaj $15.25. (Poslal Louis Barborich.) We»t Allis, VVis. Joseph Radel nabral na konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice $5.85. Chicago, III. John Bavchar $1. Shebo.vgan, Wis. John Spendal $1.00. Winamac, Ind, John Kruzlch SI. Ročk Sprlngs, Wyo. Frank Grum $1. (Poslal Frank Remitz.) Cleveland. O. Po $2: John Gor-janc in Matt Mesec: po $1: Anna Žagar. John Rome in član. skupaj $7. (Poslal John Krebel.) Fontana, Calif. John Pečnik 75c. Skupaj $54.32, prejšnji iskas $639.15. skupaj $693.47. Opomba: V zadnjem izkazu je bilo zabeleženo, da je poslal $1 Lucas Dcbeljak. Seattle, VVnsh Pravilno bi se moralo glasiti John 8humrow, Renton. Wash Na sodnem stolu e V minulem tednu sta bili izvršeni dve obosodbi. Ena v Parizu, kjer je izvrševalni odbor francoskega podzemlja izvršil svojo nalogo — eksekucijo nad izdajalcem in fašistom Philipom Herirriotom. Takih obsodb in eksekucij bo čezdalje več in to ne samo v Franciji. Druga obsodba se je izvršila v Kairu — od prve precej dru- armade v Hitlerjevo "festung Europa" je bil izvršen brez u-godnosti kakega pristanišča. Velike ladje so mogle le v bližino obrežja, dalje pa vsled nizke vode samo manjše ladje, naložene z moštvom, tanki, topovi, muni-cijo in provijantom. Vpad se je posrečil in po dveh tednih bojev je ta armada vzela prvo veliko pristanišče — Cherbourg. Vprašanje prevoza v bodoče je s tem v glavnem rešeno. Tole mi ne gre v glavo? Le čemu se toliko delavcev tako rado ponaša s svojo brezbrižnostjo za vse take stvari, ki se jih iivljensko tičejo, to mi ni-kakor ne gre v glavo! JU* KOZAK: ŠENTPETER (Nadaljevanje.) Rotil me je, da bi šla k očetu. Vse sem obljubila. Kako je bilo doma, tega ne veš. Mrtvaško bled je stal oče pred menoj, žival bi se ga bila usmilila, jaz ne. Tisti dnevi so bili tako grozni, da me še sedaj pretresa, če se spomnim nanje. Oče, Andrej, ti, Rož-man, meni se je v resnici mešalo. Zakaj sem se maščevala nad Andrejem, povej, zakaj? Marija, ti si me morda sumničila. Ni bilo prav. Ce si pa menila, da sem to storila iz ljubezni do tebe, si se tudi varala. Nič ne de, celo sama sem se. Veš, iz užaljenega samoljubja sem ravnala. Čutila sem se dvakrat prizadeto, tu in tam v Trstu, kajtfr odkrito rečeno, moževa izpre-memba me je ves čas vznemirjala. Zaradi tebe pa je bila kri užaljena in nič drugega. Ko sem se vrnila, sem plaho stopila preden j. Izročila sem tvoj denar in povedala vse, kakor se je zgodilo. V trenutku sem spoznala, da se nisem varala. Postal je sirov, očital mi je:, da me ne bo zastonj redil in pognal me je od hiše. V starem mestu sem našla skromno zavetišče. Takrat, Marija, je šlo z menoj nizdolu. Vrgla sem se stricu pred kolena. Spočetka ni hotel ničesar vedeti, končno mi je dal nekaj malega. Aza je sprejela miloščino. Čez par dni je pričel prihajati k meni njegov prijatelj. Nagovarjal me je, da bi podpisala pismo na očeta. Trdovratno sem se obotavljala. Venomer sem gledala očetovo obličje pred seboj. Pozneje sem se vdala. Po tistem dogodku se je oglasil Svedrač." "Svedrač?" se je nehote začudila Marija. "Da. Svedrač je prišel. Mogoče ga je oče poslal." "On ga je ..." Marija je našla zvezo med dogodki, kakor so jih takrat pripovedovali. ''Tako sem bila zbegana pred njim, da bi se mu najraje skrila. Kmalu potem mi je stric naznanil očetovo smrt. Marija, v tistih urah mi je bilo vseeno. Otopela sem. Kajti, ti ne veš, kaj sem pretrpela ves ta čas. Nisem ti hotela povedati, tako me je sram pred lastno dušo. Se prej, ko sem živela v zatohli izbi od stričeve miloščine, sem rodila otroka. Druge matere trpe z veseljem, jaz nisem voljno prenašala bolečin. Lastnega otroka nisem tako ljubila, kot bi ga vsaka druga. Vem, da se rode v umazanih cunjah, pa jih matere grejejo s svojim telesom. Meni pa je umrlo od lakote. Moje telo mu ni moglo dajati hrane. Jezus, če bi ti videla ta mala, bleda ustka, kako so me do krvi sesala na bradavicah, kako se je zvijalo drobčkano, kot sneg belo telesce, preden je umrlo. Kako so me parkrat pogledale tisto široke plave oči pod prosojnim čelom. Križ božji, če bi mi bil takrat kdo srce predrl, bi storil dobro delo. Po kolenih bi se morala plaziti, da bi mu dobila mleka, jaz pa sem gledala obupana in jokala lažnive solze." Marija se je vzpela v postelji: "Aza, ne govori tako. Saj ni res!" "Res je, Marija, res, zato ti tega nisem hotela praviti. — O, žge, žge!" Od bolečin je vila roke. Nato je nadaljevala s srditim glasom, kakor bi se hotela ponižati pred vsem svetom. "Marija, kriva sem pred pla-vimi očesci, ai so me še nevede ljubila, pa niso našla matere, čeprav sem jih rodila. Strašno se je maščevala mlada nedolžna smrt nad menoj. Postala sem topa za vse, kar je bilo lepega v meni, je umrlo. Ko si je zopet opomoglo to prekleto telo, je pričel hoditi tudi on. Omamil me je do brezumja. Nekega večera sem , sedela s prijateljem doma. Pili smo močno vino in jaz, nora od! strasti, sem pijana podpisala ti-1 sto pismo na očeta. Zdaj veš vse. Se toliko vem, da sem zjutraj, ko sem se zavedla, poslala pismo tudi župniku." Sestra je tiho, da bi se ne čulo, plakala. "Usoda ni čakala. OČe je umrl. On je denar zapravil. Par dni nato, vse sem že vedela, sem padla na tla, ko je prišel k meni. Saša, Saša. kaj boš z menoj, povej." Tako sem prosila. 'PoglejJ očeta sva pokopala, otrok je umrl, premoženje sva zapravila, tak govori, kaj misliš zdaj!' Se danes ga vidim. Sedel je pri mizi, bobnal s prsti po njej in malomarno odgovoril. 'V toliko sem se rešil dolgov, da jo lahko popiham. Ti prideš za menoj. Iskali me bodo, ne črhni niti besede, dokler ti ne sporočim, kje bom. Nekaj denarja sem si obdržal.' Ne morem reči, da sem zarju-la od bolečin, da sem tarnala, jokala, očitala. Nič takega. Vse sem slutila že prej, tako jasno, kot bi mi dal pisano. Nekaj hujšega se je zgodilo. Kako živo se spominjam tistih trenutkov. Vstala sem. Obrnila sem se k njemu, prav v oči sem ga gledala. "Pojdi!" sem dejala. Nekaj časa se je pomišljal, nato je vstal in med vrati je lagal, kot je navada: 'Za mano prideš, Aza!' Vzela ga je tema. Veš, česa sem se domislila, da je tako lepo počesan, kakor je hodil včasih k meni? 'Bog zna, s katero se odpelje?' sem si mislila. Potem mi je stisnilo srce. V tisti sobi, kjer je bil menda dom za dekleta s ceste, sem stala in—molila. Resnica. Marija. Molila sem. Za očeta, za malega, ko sem hotela še zase, mi je padel pogled na šare-no svileno ruto, v katero me je on zavijal. Sele tedaj sem zakričala, omahnila skozi vrata in se ne spominjam prav ničesar več. Kje sem hodila, kaj sem delala, da bi si vsaj eno samo misel mogla priklicati, ne in vse zaman. Spominjam se, da sem pogledala okoli sebe v svetli sobi bolnice in preteklost je bila zame le še strašno truden spomin, katerega sem se neizrečeno bala." "Tam notri," je dejala čez čas z zamolklim glasom, "se je s počel o tisto strašno." Aza ni mogla govoriti. *Tega ti ne morem povedati. Peklensko je in umazano. Zato bom sojena!" Marija ni hotela siliti vanjo. Sama v sebi pa je mislila: "Mo-. goče bi bilo bolje, če bi jo bog odrešil." Tako se ji je smilila, da je ni mogla pogledati. Od utrujenosti je bolnica zatisnila oči, toda spati ni mogla. Vse je vedela, kaj se godi okrog nje: da je Marija vstala, šepetala z Zebo, a vendar ni dvignila trepalnic. S težavo se je Marija oblekla in odšla na delo. Opoldne je tako onemogla, da je morala počivati. Ko je proti večeru vstala, je srečala Pušelca na dvorišču. "Mamka, je Aza bolna?" "Je, Pušelc!" "Sem mislil, če bi ji smel malo zaigrati." "Čakaj, vprašam jo." Stopila je v sobo. "Ti, Aza, zunaj je Pušelc, prosi, če bi ti smel zagosti." "Naj pride!" se je nasmehnila bolnica. Stari berač, ki se je vidno sušil, se je boječe približal. "Ah, ti si, Pušelc, kaj me še nisi pozabil?" Kako bi vas pozabil, najlepša ste bila." Aza ga je čudno pogledala. "Kje je pa tisti... Skrjanček?" "Utonil je, ali so ga utonili, kdo ve?" Zenice so se ji razširile. "Ali je lahko umrl?" Vprašala je s tako trepetajočim glasom, da jo je oni na eno oko pogledal. "Saj je menda res, da ni pri "zdravi" pameti," si je mislil. Zasmejal se je. "Pravijo, da je šel pijan na oni svet." Aza se je zdrznila. "Ti še vedno godeš." "Se, še, ampak vse pesemce sem pozabil, če jih ne da harmonika. Štiri dni pred smrtjo vašega očeta sem igral, takrat so me izpustili." Pri teh besedah se je Aza obrnila v zid. "Pušelc, le pojdi, Marija ti bo dala pijače." (Dalje prihodnjič.) Patite na vale električne predmete — ker jih ne morete dobiti ? vojnem času 1. Ne dtvajte prevri •Mrke * pralnik. t. Driite ovija Inik «uh. Kadar ni v rabi, »rahljajte pritiak na val«* jih, tla K ne thlinčijo. ).. Napolnite pralnik t vročo vodo do označene črte. ko ate iloiili perilo vanj. 4. Parite, da ne okrii* te porcelana. 5. Ko atc končali • pranjem, napolnite pral* nik t mra!o vndr\ ga •plahnite ter jo odločite. Vedno poeulite ter ohriilte pralnik « me* h ko cunjo. C. Ne ptiMite, da »e bi milnica poaufcila in oeta* la v pratniku. 1. Tratnik naj vam od čaaa do f a« preitfe »kitici? mehanik. Sledite navodilom itdeloval-r« slede lubnkacij. S. Konopee vedno obriti te in pomiti te, ka.br ni v rabi. 9. Ako motor Mine takoj, odutranite kanali« Ako je motor moker ca nhritite in ne •pravite »a v po*oro vseh treh narodov in Zaslombo v svetovni javnosti. Ameriški Srbi so se na notice in poročila o sporazumu že odzvali — sovražno seveda, kajti kjer ne bo Konstantina Fotiča, tudi oni ne bodo zraven. Srbobran vzlic protestom proti novi kraljevi politiki vzklika Petru "živelo njihovo veličanstvo". ako začne z njim v vzkli-kanju kralju tekmovati "Slobo-dna Reč", kaj potem? To so med Srbi v Ameriki pač velike stvari. V New Yorku so imeli Italijani dne 18. junija shod v spomin dvajsetletnice smrti Giacoma Matteottija, ki so ga Mussolini-jevi rablji ubili in kralj je tisti umor molče odobril, čeprav so svobodoljubni ljudje nanj apelirali,« naj kaj stori proti zločincem. Ideali, za katere je Matte- sedovanjem Girolamo Valentija so poslali predsedniku Roosevel-tu daljši proglas, v katerem nanj apelirajo, naj na konferencah združenih narodov zastavi svoj vpliv v oporo italijanskemu ljudstvu, ki se brani fašistične sa vojske dinastije in zahteva republiko. Proglas zaključuje, da če je republika dobra za ameriško ljudstvo, bo vsekakor tudi italijanskemu koristila. Kaj o tem misli Roosevelt, javno ni še nič določnega izjavil. Vsemu svetu pa Je znana Churchillova izjava, podana v parlamentu, da je sedaj za Italijo najboljše, ako ostane monarh istična. Prerokujejo, da bo vojne v Evropi konec morda že to poletje, ali saj v jeseni. Narodi se bodo radovali, kadar preneha vojno grmenje, ni pa dobro, da je zavezniški svet še tako malo pripravljen na mir. Ne vidimo drugega kot križanje interesov vsepovsod, nesoglasja in intrige. "G. O. P." ni bilo vedno zaščitnica bogatašev Po K. M. LANDISU II Mnoge delegate minule konvencije republikanske stranke v Chicagu je zelo pretreslo, ko ji je VVendell VVillkie priporočil, da naj z ozirom na delavsko vprašanje zavzame v svojem programu pravilno stališče. In mnogo unijskih voditeljev se smehlja takim nasvetom, v zavesti, da je republikanska stranka stranka velefciznisa — da je zmerom taka bila in bo taka ostala. Pred 88. leti jc bila drugačna Nihče se pač ne spominja prve narodne konvencije republikanske stranke, kl se je vršila dne 17. junija 18f>6 v Philadcl-phiji in nominirala za predsedniškega kandidata Johna C. Fre-monta. Rekli so mu "Pathfln-der". Bilo bi povsem varno trditi, da bi večina delegatov minule republikanske konvencije takoj odmev bi dobil ta ali oni spora- odšla proti domu, ako se jih hi zum in koliko ljudi bi pritegnil moglo postaviti . na tisto prvo za sabo. Bilo bi zares koristno, če bi v Jugoslaviji prišlo do delovne skupnosti predno bo konec vojne. To, da je še ni. dokazujejo Subašičeva prizadevanja in pa pritiski angleške vlade, ter baje konvencijo v Fhiladelphiji, ki ni bila zborovanje bogatih ljudi. Delegate nanjo se nI izbralo na podlagi njihne sposobnosti za prispevanje v kampanjski sklad Bila je neorganizirana masna konvencija. Skupine iz posameznih držav so štele toliko delegatov kolikor se jih je moglo udeležiti konvencije na svoje stroške. Pritisk mase od spodaj Takratna republikanska stranka sama na sebi je bila neorganizirano masno gibanje — edina velika stranka v naši zgodovini, ki je vznikla brez pomoti kakega slovitega voditelja. Federalistična stranka jc bila korporacija izbranih z ustanov-niki Washingtona, Hamiltona in Adamsom. Jcfferson je organiziral zgodnje republikance, Jack-son • jc pričel z demokrati in VVhigs so se grupirali v oboževanju Henrjrja Clyja. Ekonomski in sOcialni pritiski od spodaj pa so ustvarili republikansko stranko. Nekateri ljudje mislijo, da jo je Lincoln ustanovil. A resnica je, da se mu je zdela preradikal-na. Ogibal se je je dve leti. Ko se je vršila v Springfieldu njena prva illinoiska konvencija", je Lincoln znpregel konja v svoj koleselj in se odpeljal v Taze-weir County. * stranke, je bil utopični socialist Horace Greeley. Njegov list Now York Tribune je bil glavno glasilo te stranke. Greeleyjeva Tribuna ni bila slična čikaški Tribuni. Njen glavni evropski korespondent je bil Kari Marks. in njen vodilni kolonec radikalec Albert Bris-bane, oče Arthurja Brisbana. Greeleyjev nasvet je bil, "na zapad, na zapad, mladenič!" Ta svet je postal geslo kipečega farmarskega in delavskega gibanja, ki je videlo na svobodnem zapadu za beg izpod izkoriščanja vzhodnih kapitalistov edini izhod. Ne telesna sužnost črncev, ampak mezdna sužnost ter finančno izžemanje je bilo tisto, kar je podžigalo prve republikance in navdajalo bizniške interese s strahom. Bali so se, da izgube cenene delavce in dobi-čkanosni trg na jugu. Med takratnimi republikanci ni nihče klical "ostanite hladni", kot se je to dogodilo pod Cool-idgeom (keep cool with Cool- idge). Prva pesem republikanske stranke je bila zložena po zvokih Marseljeze. V nji so je zahtevalo svobodo govora, svobodo tiska, prosto zemljo, svobodo človeka in Fremonta ter zmago. To so bila takrat njena bojna gesla. Sedaj delavstvo spet išče novih mej — tokrat v znamenju popolne produkcije in stalne zaposlitve. Ali se bo republikanska stranka spomnila na svojo mladost? a Ko je avtor to vprašal, je vedel. da se nc bo. Kajti republikanska stranka je res predstavnica posedujočih, privilegiranih slojev — to je, kapitalizma, ln kot taka je svojo nominacijsko konvencijo koncem junija pričela in kot taka jo je zadnji čelrr tek končala. FINSKA NASLONILA SVOJO BODOČNOST VSO NA NEMČIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) '41 i * \ * ^ • predsednik Ryti sporočil, da je vlada dobila na svoj apel Nemčiji za pomoč ugoden odgovor. V namen sklenitve vojne pogodbe s Finsko je bil v Helsinkih Hitlerjev minister vnanjih zadev Joachim von Ribbentrop. Finski vladi je obljubil toliko pomoči "kolikor jo potrebuje". Koncem minulega tedna so prišle v Helsinki nemške čete in Finska je s tem postala od Nemcev zasedena dežela. Tri stranke izrazile svoj protest Dopisnik čikaških Daily News je dne 28. junija poročal iz Stockholma, da so proti tej tajni, nedemokratični potezi večine finske vlade, oziroma trem njenim glavnim članom in predsedniku Rytiju protestirale tri stranke, namreč socialdemokratska, švedska ljudska stranka in narodna progresivna stranka, ki v parlamentu tvorijo nekaj glasov večine. Ameriški poročevalci v Stoekholmu menijo, da je njihov protest šibek in ne bo zalegel, ker imajo sedaj oblast nad Finsko nemške čete in domača reakcija. S tem se je Finska postavila popolnoma na stran Nemčije in hlinjenje njene samostojnosti v vojni je s tem korakom njene vlade popolnoma konec. Nemčija potrebuje finske rude Nemška vlada si je na vse kriplje prizadevala preprečiti sklenitev miru med Finsko in Rusijo zaradi niklja in raznih drugih rud, ki jih dobiva iz Finske in so ji za nadaljevanje vojne neobhodno potrebne. In ob enem si hoče ohraniti svoje pozicije na severu Finske. Ako bi Finska Nemčiji ustavila dostavljanje svojih rud, bi bil to za nemško municijsko industrijo silen udarec. Stališče ameriške vlade Skozi ves čas vojne med Finsko in Rusijo so bile Zed. države z vlado v Helsinkih v prijateljskih odnosajih. Finski poslanik v Washingtonu Hjalmar Pro cope je bil v naših vladnih krogih čislan in smel se je svobodno gibati. Nedavno pa je državni department finskemu poslaniku H* gj odslej smatra za -I—i "persona non grata" in da naj odide ko hitro mogoče. Vzrok je skok finske vlade v odprto zvezo in pa Procopejevo propagandno delovanje, ki je bilo proti interesom zavezniških vojnih naporov. Vendar pa je vzlic temu v tej deželi še vedno veliko takih, ki Ameriško vlado zelo kritizirajo zaradi njene "nadutosti" napram mali, demokratični Finski. V kongresu se je nad Roosevel-tom in Hullom znesel poslanec Knudson iz Minnesote, češ, da sta dala Rusiji proste roke v nadaljevanju njene barbarske vojne proti tej svobodoljubni, civilizirani, demokratični deželi. Tudi drugi taki, ki ne bi Rusiji v nobenem slučaju priznali, da je kaj vredna, se zgražajo nad vlado, ker Finske ne vzame v zaščito, med njimi tudi Člankarji New Leadra. Vsi drugi liberalni listi, kot je n. pr. Nation, pa podpirajo sedanje stališče zvezne vlade. Finska vlada je pač nehala igrati skrivalnico in odprto pokazala, kje so njene simpatije in na koga zida svojo bodočnost, zato je naravno, da mora biti za svoja dejanja ona odgovorna. Tisti, ki hočejo, da ji bi ameriška vlada pri tem pomagala, bi prav tako lahko zahtevali, da naj pomagamo tudi Hitlerju, ker bi bilo oboje eno in isto. Ako ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VED^O OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO j ADRIA PRINTING CO. i T«|. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS . ................................................... Frunrozi v Normandiji osvoboditelji1 K akti sprejeli Od kruja rože, pozdravi in vino, pa tu. Vaščanov ni več na cesto z rožami, da jih bi poklanjali vojakom in častnikom. Kar je po bitkah in razdejanjih Francozom še ostalo blaga, ga drže zase. Ako imajo česa odveč, so ti pripravljeni prodati, če plačaš zahte V no vsoto. Ameriški vojak je postal v Franciji to kar je bil v Angliji — sijajen odjemalec, ki ima denar in drago plačuje. Med ljudmi gre prislovica, da kar razsipa z denarjem. Sedaj je nam že mogoče napraviti zanesljiv pregled tudi o zadržanju prebivalstva ob prvih dneh invazije. Prva poročila o tem so begala z enega na drugi ekstrem. Opisovala so, kako domačini s puškami v rokah preže iz zasede na naše vojake, in na drugi strani, kako so zavezniške čete navdušeno sprejemali, kako so jim pomagali z navodili, pojasnili in z delom. Poročila o obeh ek-stremnostih so bila resnična. Cenzura zatrla vesti o sovražnosti domačinov V prvih dneh invazije je cenzura reporterjem zatrla vsa poročila o streljanju domačinov iz skrivališč na zavezniške vojake. Dne 20. junija sem cenzuri predložil v pregled poročilo o francoskih civilistih, ki so iz zasede streljali v naše čete in bili prijeti s polnimi žepi denarja, ki so ga jim dali Nemci. Med prijetimi je bila tudi neka noseča ženska. ki je svoje sovražno dejanje Zadržanje Nemcev V vaseh smo poizvedovali pri domačinih to in ono o Nemcih. Da-li so zadovoljni, ker so Nemci pregnani in take stvari. Pa so mnogi na ta vprašanja odgovarjali, da so bili Nemci "tres pro-pre" — to je, da so se korektno obnašali in d& so lepih manir. Neka vaščanka je rekla: "Da bi se le tudi ameriški vojaki tako lepo zadržali kot so se nemški!" Ameriški vojaki so našli v stanovanjih nemških častnikov zelo veliko ženskega nakita, ženskih modnih oblek in celo svilenih nogavic. Ameriški časnikarji so med sabo "uganili", da so imeli Hitlerjevi oficirji med Francozinjami v Normandiji veliko prijateljic, in sicer takih, ki so jim bile več kot prijateljice. Mi smo zelo obzirni osvoboditelji. Nemci so nam pustili v Normandiji veliko domačih deklet, ki so nosne z njimi. In sedaj so ta dekleta s svojim naraščajem v naši oskrbi. Tako Howard Whitman. ki se mu pozna, da tega poročila ni napisal z navdušenjem do osvobojenega prebivalstva. Normandija zelo konservativna Kraj, ki si ga je zavezniško poveljstvo izbralo za stopnico invazije v Francijo, ima zelo konservativno prebivalstvo. Sploh je Normandija idejno zelo ločena od velike večine drugih francoskih krajev. Kmečko prebivalstvo je živelo v nji z ozirom na razmere v ostali državi v blago- Iz SANSovega yradq 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. KACIN ZA MfcSKC APRIL 1M4 Bilanca v banki dne SI. marca 1944 919.872.i3, ročna blagajna $14.37 ....................................... $19,887.00 DOHODKI PodruŽ. »t. 1, SANS Detroit, Mich............................$ 100.00 proti našim vojakom opraviče-' stanju in poročevalci ter zavez-vala s tem, da je zaljubljena v niški vojaški krogi so soglasni, nemškega oficirja. Cenzorji so vse to črtali, če- da niso ob času invazije nikjer v Normandiji zapazili pomanjka- prav je bilo resnica. A ker je nja. Mnogi kmečki domovi so bi- zvenela neprijetno, so smatrali, da je boljše, če se jo zamolči. Pustili pa so v poročilu vse stavke o "dobrih civilistih". Dva dni pozneje je general Montgomery podal poročilo o streljanji! civilistov v zavezniške čete in potem je cenzura tudi nam dovolila poročati o tem svojim listom v Ameriko. Žalosten pogled na uničene vasi in zemljo Francozi žele "osvoboditve", i ampak pretrese jih ob pomisli na uničenje njihovih kmetij, pridelkov, vasi in trgov, cest In vsega, kar imajo. S tovarišem časnikarjem iz New Yorka sva stopila v Normandiji h kmetu, Maurice po imenu, o katerem so nama pravili, da je živel pred invazijo v blagostanju. Kako in kaj, sva ga spraševala. "Čudno se vama zdi, pravita, kako to, da nisem vesel? Le po-glejta mojo kmetijof Hiša, ki sem jc veliko tudi sam pomagal li s hrano bogato založeni. Enako tudi trgovine. Nemci so za svoje potrebščine visoko plačevali — seveda z ničvrednim denarjem, ki pa je pod njihovo o-kupacijo moral veljati. Sedal pa so med ljudstvom denarni menjalci, ki ponujajo mnogo teh vichyjevskih-nem-ških frankov, in sedaj tudi zavezniških vojnih frankov, ki so bili tiskani v Ameriki, za funte šterlinge ali pa za dolarje. Toda najljubši so jim prvi in jih plačujejo veliko dražje kot pa je zanje uradna cena zavezniške okupacijske oblasti. Ti menjalci se pač zavedajo, da bodo vsi ti franki prej ali slej, rajše prej, brez vrednosti, pa bi radi zanje solidno valuto, kot je angleška in ameriška. Nemška propaganda med domačini uspevala Po skrahiranju francoske armade in še posebno potem ko so se Nemci odločili okupirati tudi vichyski del Francije, so zasedli Najboljši pripomoček pri učenju an§l£§čine za starejše, ajr mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO // ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred JI Naročila prejema pkclcurcc 2301 S. Lawndolc Ave., CHICAGO 23, ILL. pa se ne more doseči s silo, kakor so jo in jo uporabljajo v drugih krajih po Francoskem. Ljudem v Normandiji so pustili živeti. Vojaki in oficirji so smeli z domačimi dekleti in ženami "ljubimkati", toda prepovedano jim je bilo rabiti silo. In Nemci v okupiranih deželah so spretni v obojem. Ko bo te vojne konec, bodo pustili v Franciji veliko več svojega zaroda kot pa v prejšnji vojni. Takrat niti do Pariza niso prišli. Sedaj so nemški vojaški oddelki in nemške divizije raz-tršene po vsi državi. Sebi v nasilno pohotnost so si dobili deklet iz Poljske, Ukrajine in iz Jugoslavije. Francozi v Normandiji pripovedujejo, da so morala poljska in druga zasužnjena dekleta v nemških vojaških taborih čez dan delati, starejše tudi ponoči, mlajše pa so rabili ob večerih ali kadar se jim je poljubilo za spolno naslado. Tudi težaška dela v Normandiji, n. pr. pri gradnji utrdb, so opravljali zasužnjeni Poljaki, Ukrajinci, Belorusi in pa delavci iz balkanskih dežel. Na ta način se Nemci Francozom v teh krajih niso posebno zamerili in zato tudi zavezniška armada ni bila sprejeta od njih tako navdušenp kot so cenzurirana poročila skušala predstaviti. Nemška propaganda ima pri tem velike zasluge. Neukim domačinom je dokazovala, da so prišli Nemci mednje kot prijatelji, da jih branijo pred angleškimi in ameriškimi židovskimi krvoloki. "Mi vam nismo razbili ničesar. Želimo, da živite brez skrbi in v miru." Potem so jim kazali v slikah, vpili po radiu in pisali v listih, kako brezobzirno more angleški in ameriški letalci prebivalstvo v mestih in vaseh, jim rušijo hiše in cerkve in niti bolnišnicam ne prizanašajo. Ko se je invazija dogodila, so mnogi v Normandiji mislili, češ, saj so bili Nemci res v pravem. Oni so nas varovan,*ti ljudje lz Anglije pa so pridrli kot levi in nam vse razdejali! Te vrste nemški propagandi so se pred tedni pridružili tudi francoski škofje z apelom na zaveznike, da naj v napadih iz zraka prizanašajo civilnemu prebivalstvu, ki je nedolžno. Seveda Nemci niso bili z vsemi domačini prijazni. Kogar so sumili, da snuje sovražne naklepe, ali ako se je zoperstavljal njihovim ukazom, so radi pritisnili za vrat in šikanirali. Zavezniški časniški fotografi so bili priča enemu takemu slučaju, ko je šikanirani domačin svojega nemškega mučitelja ubil takoj ko je uvidel, da so Nemci v Normandiji izgubljeni. Gnjev proti Nemcem v ostali Franciji Z veliko večjim navdušenjem kakor v Normandiji bodo Fran-zoci sprejeli zaveznike v drugih krajih države, posebno pa francoski proletariat, ako bo zavezniška diplomacija opreznejša kakor pa je bila v francoski Afriki in potem v Italiji. A hladno razmerje med de Gaulleom In Roo se vel tom ne obeta nič dobrega. Francosko delavstvo je proti fašizmu in Hitlerjevemu tretjemu rajhu kolikor le more biti. A želi in zahteva pa, da se mu po izgonu Nemcev ne bo usiljevalo stare francoske reakcije na vrat. Upati je, da se bodo odnošaji med francosko provizorično vlado,. ki jo ameriška vlada noče priznati za vlado, kmalu razčistili, da bo zavezniška fronta v Franciji enotna ne samo na bojnem polju pač pa tudi v političnih smotrih. Zavezniki obljubljajo v poraženih deželah uveljaviti po zmagi demokratična načela, in to je vsa, kar francosko delavstvo od njih pričakuje. Vse drugo si bo francosko ljudstvo že samo uredilo. u " 6. M Ely, Minn. 25.50 M M g t. West Newton, Pa 1320 »1 " 9, " Wlllock, Pa. 11.10 M - 12, H W Aliquippa. Pa 3120 M " 15, " Springfield, 111. 6,83 »» .. Uniontown. Pa............... ....... 10.00 •i **' 22, M Midway, Pa..................... ....... 1000 M ., 24, » Vladen, 111 4 19 II " 25, - Chicago, 111....................... ....... 33 00 II •• 27, M Arcadia. Kansas .............. 900 II M 29, " FrederickUAvn, Pa. 1000 II " 32. ' (fleveland, 600 • 1 " 33, ' " Brnigeport, Ohio 1 88 II * 38, M Acmetonia, Pa. 25 00 • I " 45, w Sheboygnn. Wla. 290 II - 46, M Brooklyn, N. Y................. ........ 50.50 II „ 47 .. Pueblo, Col0. ....... 5.00 II „ M .. Chicago, 111..... 33 75 T. " 53, " Johnstown, Pa. 3100 tt - 54, " 1» 56, * Milwaukee. VVir 100 00 It " 67. - Los Angele*. Calif. 37 50 II ,, ?3 .. Hermlnie, Pa 1000 II M 82. " Slovan, Pa. 5 00 • t M 83. " Walsenburg. Colo 500 II " 86. M Elizabetb, N. J........... 3.50 II 94 " Hosteter, Pa. 10 00 M " 101 M Greensburg. Pa 38 60 Datumi sestankov najvišjih zavezniških predstavnikov Avgusta 1941.—Roosevelt nekje z Atlantika razglasil svetu Atlantski čarter. Decembra 1941. — Churchill na obisku v VVashingtonu. Januarja 19*3.—Roosevelt in Churchill na sestanku v Casa-blanci. Maja 1943.—Churchill na posvetovanjih v VVashingtonu. Augusta 1943.—Roosevelt in Churchill na sestanku v Quebe-cu, Kanada. Septembra 1943. — Churchill Washingtonu. Novembra 1943. — Churchill, Roosevelt in Čiang Kal-šek na konferenci v Kairu v Egiptu. Decembra 1943.—Stalin, Churchill in Roosevelt na sestanku v Teheranu. Mary Markovicb. Iron Mountain, Mich. ... 5.00 Frank Petavs (via Glas Naroda. N. Y.)................................................ft.00 Društvo It. 17, SNPJ, Lorain, Ohio..............................................................38.50 Skupna društva, Bessctaer, Pa.......................................................50.00 Pevski zbor Slovenec, Pueblo. Colo..................„................5.00 Skupna druitva v New Yorku, N. Y. 128.71 Dohodki za april $ 887 36 $20,774.86 IZDATKI: Najemnina urada .....................................................—$ 50.00 Naročnina .........................................................................................10.80 ..................... 8 00 ..........................................200 ..........................................10000 ..........................13.43 ..................... . 3 38 Tiskovine ............................................... Razsvetljava .........................-.............. Subvencija Vseslovanskemu kongresu Dohodninski davek ............................ Davek socialne zavarovalnine .—........ Potni in vozni stroški.................................................. 204.12 ___________ 18225 __________ 20260 3.00 5.03 __________ 10.00 Plača uslužbenca ....................................................... Stroški seje eksekutive 12. aprila 1944 ----------------- Poštnina --------.-----—..............................-.......—.......... Telefon in telegrami .................................................. Izredna pomoč ........................................—----------- Subvencija Združenemu odboru .—........................... 1,500.00 Skupni izdatki ..............-................................$ 2,274 61 Bilanca v banki 30. aprila ............................... 18.494.11 Ročna blagajna ......... ................................ 5.64 $20,774.36 Joseph Zalar, blagajnik. Mirko O. Kuhe!, tajnik RAČUN ZA MESEC MAJ Bllaaca v banki 39. aprila 1944 Ročna blagajna $5.64 DOHODKI $18,494.11 $18,499.75 Švedski list o manijah Švedski list Ny Tid v Gothen-burgu je objavil šalo, ki kroži pod naslovom "Dansko šolsko vprašanje'*. Norčija na račun Nemcev je .slfdt' «• Neinanje sovrstnik. je delavčov najhuj*! $19,835.01 IZDATKI: urada Najemnina Naročnina ................................. Poštnina ...................-.............. Potni in vozni stroški.............. Plača usluibenca ..................... Razsvetljava .................. ........ Ciičenje urada (za 2 meseca) Telefon in telegrami ............... Tiskovine ................................. Uradne potrebščine .k....... ..... 50 00 2667 27.00 106 12 129 80 1.00 600 6.15 60 00 7 40 Črnci tvorijo ameriške armade Američanom po večini ni znano, da je v ameriški armadi 9 odstotkov črncev, ki so v zavezniških vojnih akcijah do uspehov veliko pripomogli. Skupni izdatki ..............- Bilanca v banki 31. maja Ročna blagajna ...... ...... 420 14 19.379 95 34 92 Joseph Zalar, blagajnik. $19,835,91 Mirko O. Kahel, tajnik. Armada na kolesih Ameriška armada poseduje eno motorno vozilo na vsakih sedem vojakov. Ena njenih določb je, da mora imeti najmanj dva milijona treniranih voznikov vedno pripravljenih. Obeta se velik pridelek žita Agrikulturni department zvezne vlade ceni, da bo letošnji pridelek pšenice znašal 1,034,-785,000 bušljev — torej najvišji pridelek v zgodovini. 99 Sum mm cal« lota $6.00, pol lota $3.00 I Ustanavljajte nova društva. > Deset fclanov(ie) je treba ta ! ! ndvo druitvo. Naulov xa list ln * • ta tajništvo je: « 26S7 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. l»t»MMMIII>MHIIM>M» Dr. John J. Zavertnik PHTSICIAN «nd SURGEON 3724 Wcst 261 h btreet T«L Crawford 2212 OFFIOE HOUR3: 1:30 t« 4 P. M. (Exrept Wrd. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M (Esrept Wed., Sat. and Sun.) Rfi. 2219 So. Rid|fw*y Aoo. Tol. Cr.wford S440 If »o an«wor —- C»H A a«tU R700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHN$TOWN, PA. IMIMMMIMttMIIIIMM A Yugoslav Weekly Devoted to the j EDUCATION Interest of the Workers TjT) / Al L?r 1 1 A Tj T?/i ORGANIZATION • Kc III M I ZA Kc ri 1 CO OPKRATIVE OFFICIAL ORGAN OF ■ i \ v /1 j 11/ i / % rv ■ \ v j COMMON WEALTH J. S. K. and Its Educational Bureau JL JL V Vy A J m ^ A. JL JLJL VJL^ V/ NO. 1921. Pwkluk«d W««klr «1 2301 so. l«w«d*u Aw. CHICAGO 23, ILL. July 5, 1944. VOL. XXXIX. Labor's Political Aetion We vvant it understood that we have no sympathy vvith frightened politicians who are seeking some way of preventing Organized Labor's Political Aetion Commitee from using money and encrgy to influence this year's eleetion results. Socialists have long since urged vvorkers to get into politics as s class. rather than as divided individuals who cancel out each others' votes. It is important to us that we be understood on that point because— While vve gladly recognise the right of vvorkers to use their organ-ised strength in politics, we are Just as definitely at odds with whom-soever vvould deliver workers votes to any political party that aims to perpetuate the capitalist private-profit racket. Both the Republfčan and the Democratic parties aim to do just that. Neither wili offer a piatform that promises to give workers the full product of their labor and free mankind from the master-and-slave relationship that necessarily exists, and that a government must main-tain, vvhen a few people ovvn the vvealth-producing resources that the inany must use. . That the leaders of organized labor are, for the most part, bent upon supporting Franklin D. Roosevelt for a fourth term in the White House is already an established fact. That an attempt in that direetion will carry over into blanket support for the entire Democratic party machine — vvhich is equally as corrupt and anti-labor as the Republican—has been demonstrated in recent eleetions. Of this Socialists vvill have their say from time to time. We are in competition for the votes of vvorkers. And vve vvill appeal to the rank and file of American labor, organized and unorganized, to vote for justice instead of for favors. A self-respecting vvorker who sees hovv corporations are continuing to pile up surpluses, vvho notes hovv lopsided is the enforcement of priče and labor control, vvho recognized the regimentation vvhich binds him. will not vote for more of the same. He vvill — and should! — čast his ballot for an end of labor exploitation and for that eomplete economic freedom that vvill come to vvorkers only vvhen their anlienable right to vvork does not depend upon the ability of another man to make profit from the worker's toil. We propose to teli vvorkers vvho vvill hear us—and especially organ-ised vvorkers!—that a lesser evil is stili an evil. And that the vvorkers of this or any other nation need not depend upon the kindness of any president or any fuehrer vvhen they vvill to be free. The Socialist program offers the only avenue out of the bondage in which vvorkers of the past and present have been held. The aim of both capitalist parties, like the aim of the masters of chattel-slavery days, can never be higher than to regulate class exploitation and, by making it toleratble, preserve a fundamental injustice.—Reading Labor Ad- VOCatC - AJ.JI if Plans to Preserve Peace Are Mild Those who expected a sharp clash betvveen President Roosevelt and his Republican opponents over post-vvar peace plans diseover they are not good guessers. "F. D." has made public a tentative draft of his plan. It's very mild and follows the lines of the old League of Nations. The "Big Four"—the United States, Britain, Russia and China—vvould be supreme. but the little nations will be given a voice. If a vvar starts sotnevvherej the "Big Four" could intervene, but they must be unanimous. Probably that is as far as our Allies vvill care to go, but no one vvill contend that sueh a plan vvill "end wars." The Republicans have drafted a somevvhat similar scheme. They speak of "collaborating" vvith other nations to preserve peace. But they are close to Mr. Roosevelt s ideas. There are plenty of other plans, but apparently the much-discussed »xhemes for an " international police force," and for "Union Novv" of ali the English-speaking nations, are no longer receiving serious eonsideration. It s easv to figure out a lovelv peace Dlan on paper, but it isn't easy to make it vvork. That's something those of us vvho hate vvar and love peace should endeavor to keep in mind.—Labor. THE MARCH OF LABOR 00*01 PfftftMT THi VUrntAHY OtfMtfM Of Attf iMftOtN our f»VMt*r ONStJMCl Co-ops Round Out Century With 70 Milliom Memebrs Consumer Organization Won Bitter Fight With Private Interests By WALLACE J. CAMPBELL, Asst. Sec , Cooperative League of U. S. A. The co-ops have come through trial by fire—100 years of it. On Dec. 21 it vvill be 100 years since 28 vveavers in the textile tovvn of Rochdale, England, opened a drab little store onToad Lane. Com-peting merchants h i red some of the bobbin boys from the same mills to stand outside and jeer as the co-op members came in to buy their flour, sugar, tallow and salt. In the 100 years that have fol-lovved, profit business, little and big, has tried to drive out the co-ops. Trusts and combines have tried to kili the co-ops by priče wars — the consumer owneri calmly bought the goods their enemies vvere selling below cost and then reopened for business when the prices vvent back up. Press lords in England staged malicious at-tacks to get their vvorkers to boy-cott the co-ops—the resulting pub-licity brought in thousands of new members. Opposition Bitter Competitors forced manufacturers to refuse to supply the co-ops —so the co-ops started factories of their ovvn. Oil interests then threat-ened to cut off sources of supply— co-ops buiit and bought refineries, bul It 'pipelines and drllled their ovvn vve lis. Today a group of aelf-appointed prophets of profit enterprise have organized the National Tax Equal-ity Association and are rcising a large vvar chest to attack the U. S. cooperatives on the legislative front. Foremost objectlve of the organization is to tax the savings vvhich co-ops return to their members. Slowly in the early years and rapidly of late the co-ops kept growing. Today consumer cooperatives have nine million members in Great Britain and have become the biggest business in tl>e "tight little isles." In the Scandinavian countries the co-ops are famous as trust busters and serve one third of the population. Ten million people are members of co-ops in China. Seven-ty million families are members of consumers cooperatives throughout the world. Endorsed by Labor Today 2 Vi million families in the U. S. do three quarters of a billion dollars vvorth of business a year through their consumer cooperatives. Most of these coops were started by farmers and white collar and professionl people, but 130 co-op store« and service stations and a couple of hundred credit unions have been organized by union men. The AFL, CIO and railroad brother-hoods have ali endorsed cooperatives and the United Auto Workers have set up its ovvn consumer divl-sion. One of its jobs is to help or-ganize cooperatives. The first hundred years of the cooperative movement were the hard-est. As the co-ops svvung into their second century million* more w!ll join or organize their own co-ops as part of this grovving "peoples business" in which the consumer members own and run their ovvn enterprises and reap the advantage of non profit business. nonsense, now and than. č* Bitji* KAST/ florama** ig40 • fr,TOQOOO > Ml c*l% ig4i • 23,009000 1042 • 4,l82/XO M>« \g43 • l.boo/Doo « Plim 5*sc*THS c« fo*uaho,0«fy sutvicsmfem had showi« *4 im fup CROSS CAHff IM Al fHOMkOft STAHOM - cwtw- mtmfttrs i LOCAL 235, lANTfDASSH.O* pumbcas 6/ srsamr.tttrs camf-d1ms ______ati "nuvt SHOWf«S. ^vfcr MCKMio* U*tCX'lAHLGaoC6 MIPS AUOfUML. THiS »S 7Ue U*tO* LAf€L TO LOOfc R¥2 vvVi&s/ 6UW*> HATS. ===== "A Bit Of Ribbon And Bronze" It doesn t make sense, but vve understand that Congress has re-• ceived a complaint about the "excessive" number of decorations and medals being given American fighting men. According to a Washington dispateh. one Congresman has "remarked" about what he termed a ten-dency to inerease the number of decorations awarded Defending the pratice of bestowing medals on deserving service-men, General George C. Marshall, Army chief of staff, explained that since the start of the vvar about 12,000 combat decorations have been avvarded, and about 3,000 decorations for distinguished or exceptionally meritorious service. Besides these, 135,00 decorations have been avvar-ded members of the Army Air Forces. Said Gen. Marshall: "No one who understands the morale effect to the prompt bestovval df a bit of ribbon and bronze vvould ever feel that our avvards of combat and air decorations have been excessive." It is a surprise to leam that there are folks in this country who be-grudge a fighting man the avvard his bravery merits. Sueh awards are not given for inconsequential things; they are earned under murderous enemy fire at sueh places as Tarawa, Anzio, and the Normandy beach-heads, to cite but three of the battle places hallovved by American heroes' blood. They are earned in the flak-filled air over enemy terri-tory. And many of those who received these "excessive" decorations received them posthumously—their never lived to wear them. Our nation's fighting men—and particularly those who are doing the aetual fighting—are getting little enough out of life, these days, as it is. We hope they never hear of this attempt to make a political foot-ball out of the "bit of ribbon and bronze" they vvear so proudly and have so gloriously earned.—The Brewery Worker. Canada Moving Toward Socialist Government By M. J. COLDWELL, Leader of Canada's Commonvvealth Federation A little fti rellched by tha The Saskatchevvan eleetions vvhich have resulted In sueh an over-vvhelitaing victory for Cooperative Commonvvealth Federation, are the outeome of tvvelve years of educa-tion in democratic socialist princi-ples. The movement is based on the same fundamentals as the labor parties throughout the British Commonvvealth. It is not doetriaire; It belleves In socialisation vvhere *o-ciallsatlon vvill liberate the people from the control of monopoly or provnote greater efflciency and the common vvelfare. In common with socialist parties in Svveden, Austria and other countries, vvhere there are relatively small farms, the C. C. F. belleves in the farnily farm. wlth security of possession for those vvho labor upon land. It has stood solidly against the eonsolidatlon of large land holdlngs by financlal Institution*, through foreclosure and evlctlon. It has a program for the promotion and development of both producer and consumer cooperative socletles. The Saskatchevvan vlctory Is a people's vlctory for democratic se-clallsm. It vvas achieved by thousands of vvllllng and unpaid vvorkers vvho, for tvvelve years, vvith gatherlng support and strength, have vvorked for the common cause. The effect of the sweep In Saskatchevvan. together vvith the tremen-dous gain In Ontarlo last Summer, vrhere, startlng wlth no seats, vve se-cured thlrty-four of the elgthy In the Provlnclal House, means that Canada vrlll have a democratic socialist government wlthin a meas-urable period of time. My hope Is that, In spite of the differences In our constitutlonal as- pects, the progresslves in the United States vrlll organise a similar movement U unlte farmer, worker and citlsens of good-will behlnd a people s program, for the socialisation of those economic enterprises upon vvhich the life and vvell-being of the nation depends. — From The Nevv Leader. SCIENCE CONQUERING SOME WAR H0RR0RS I>cuths» From Disease Keduced To Less Than llalf The Civilian Kate War ist stili frightful business. but some of its terrors are being overcome by medical science. The extent to vvhich lives are being saved vvas divulged by Major Gen. Norman T. Kirk, surgeon general of the army. Out of every 100 soldiers vvoun-ded in battle, he said, the lives of 97 are saved, and the ii)ortality rute from disiase in the army has been reduced to the remarkable low figure of 6 In 10,0(10, or less than half the civilian disease rate. Man of the diseases vvhich in other wars caused more deaths than wounds have been almost conquer-ed. General Kirk declared. In this vvar the health of the men has been so vvell protected that deaths from disease are novv a minor factor, and for this result Kirk gave credit to doc to rs in the armed service« Bonomi Government Sanctioned A political erisis in Italy ended vvhen the sanetion of the Big Three v/as granted to Premier Bonomi's nevv government, demanded that Badoglio be given a plače in the Cabinet and that the traditional oath of loyalty to the King be taken. Herbert Matthews vvrote in the "Times" that "a continuation of the trend of recent errors in Italy vvill result in dissipation of the genuine anti-fascist, democratic fervor, accompanied by an antagonism tovvard Britain and United States." He reports that the offer of the Roman Committee of National Liberation to give advice in the ousting of fascists aad the seleetion of democrats to replace them vvas ignored, and hence fascists and collaborationists are confirmed in povver. Inflation also adds to the complaints; also the preference of Roman vvomen for American and British soldiers. Matthews opines that the King is so shrevvd, has so much political .icumen, that he will be hard to beat vvhen, after the vvar, a plebiscite decides the fate of the monarchy. London evidently persists in trying to force Badoglio into the government. and to uphold the monarchy. Secretary of State HulI denied that tiie U.S.A. has ever opposed the formation of a nevv government in ltaly, or to force the Bonomi Cabinet to accept Badoglio.—Liston M Oak in The New Leader. LABOR NOTES Phil Murray's plans for the expan-sion of the steel union is proceed-ing. The Steel Workers have ab-sorbed the Aluminum Workers; they already have about 50,000 men who normally vvould be in the Mine. Mili and Smelter Workers, and are preparing to absorb that union and possibly the Shipyard Workers. The last convention also &aw the revival of talk about mer-ger vvith the United Auto Workers. The background to this expansion is Murray's fears of a postvvar de-flation in union membership. He wants to build, therefore, a povver-ful Metal Production Union vvhich would have strength and money. Steel people are being placed in key CIO regional offices over the country, and it see ms likely that Phil Murray vvill move into more aetive control of the Political Aetion Committee ... There is talk in auto union circles that George Ad-des is seeking to d rop the Commun-ists out of his caucus, preparatory to a "peace talk" with Walter Reuther. R umore of Addes drop-ping the Communists has been cur-rent for some time, but he never took the step. The story is given more credence novv because of the new Communist line, vvhich is em-barrassing the most CIO leaders.— Murray Everett. NEW DISEASE HELD MENACE TO VVORKERS Sudden Attacks of Exhaustion Dlsable Vlctlms for More Than Year, Doetor Says CHICAGO — The high pressure of war production is subjeeting vvorkers to a nevv disease due to ex-haustion that develops serious com-plications. Dr. J. M Nlelson of Los Angeles reported recently to the American Medical Association that attacks come on suddenly, vvith exhaustfon so deep that the victlm becomes virtually helpless There may be temporary paralysis and loss of vveight, and months of rest are re-quired for recovery, Dr. Nlelson said. He cited the čase of an overwork-ed bus driver who vvas strlken in February and vvas helpless until May of the follovving year. Other cases required more than two years to effect recovery, he declared. WISDOM . Give me but liberty of the press ... I vvill shake dovvn from Its heights corruptlon and bury it be-neath the mlns of the abuaes lt vvas meant to shelter.—Rlchard Brins ley Sherldan. AMERICANS ARE NOT IGNORANT At Haverford College recently Hugh Gibson, once our ambassador to Japan, said this country vvill be "seriously handicapped in dealing vvith other nations and in trylng to formulate a sound foreign policy unless its citizens are equipped vvith a better knowledge of history." In that particular, Americans are in just about the same fix as the peoples of other countries. We knovv as much about England as the English people knovv about the United States. We are vvilling to agree vvith Mr. Gibson, however, that both should knovv more about each other. They should knovv a lot of other things, too, vvhich means they should have a better educational system open to aH, rich and poor alike. England is moving rather vigorously along that line and there is much vve should do. The point vve vvish to make, hovvever, is that those vvho attempt to pieture the American people as "ignorant" of history or other sub-jeets are not quite fair. Our average is not as high as it should be, but it is as high, and in many cases much higher, than that of citizens of other countries.—Labor. Medical Needs and Costs A recent study by the Social Security Board on the need for medical insuranee gives a somevvhat different slant from the smug diatribes of the American Medical Association against "political medicine", the propaganda vvord for medical insuranee. The study demonstrates vvhat fair-minded people have long recognized: that at present the need for medical care is not correlated vvith the ability to pay for it. Medical expenses naturally tend to fall heavily on family budget at times of illness. vvhether or not the budget san stand it. That is why vve need a system of spreading each family's medical costs over a longer period. Medical expenses also fall heaviest, in many cases, vvhere they can least conveniently be borne. Families vvith incomes under S 1,000 a year have tvvice as much illness as those over S3.000. That is why vve need a system of spreading the risks over the population as a vvhole, so that everybody pays a contribution commensurate vvith his income and re-ceives a basic minimum medical service. Facts like these cannot be abolished by the vvishful thinking of the most reactionary vving of the medical profession. Instead of advising members to spend tvvo hours a day "educating" the public cgainst the Wagner-Dingell bili, the physicians vvould do vvell to help establish n more equitable system of carrying the costs of medical care. —The Chicago Sun. They're Calling Leland Olds a "Red" "Don t confirm that Communist, Leland Olds." That plea is floating into Senator s offices from many parts of the country. It is inspired by t ne Povver Trust and its allies. There vvas a time vvhen the same interests called George Norris a 4 Red." Well, Olds is that kind of a Communist. President Roosevelt has had the good sense to name him for a second term as a member of the Federal Povver Commission. Prior to coming to Washington, Olds vvas pushing public ovvnership of povver as a member of the Nevv York Povver Authority. He has never been unfair to the povver interests, but he has endeavored to safeguard consumers, and heaven knovvs, consumers need a little aid these days. As an example: Recently Justice Sam Bratton of the U. S. Circuit Court of Appeals vvrote a decision sustaining the Federal Povver Com-i mission s ruling that pipeline companies, ovvned by the Standard Oil Company of Nevv Jersey and Cities Service, must cut their rates by about S3.750.000 a year. That benefited consumers in Denver and other Colorado cities. This pipeline concern confessed before the Federal Trade Commission that it had given a Denver nevvspaper publisher a bribe of S250.000 in order to get his help in putting over its gas franehise in Denver. After that, it proceeded to pour millions of dollars of "vvater" into its cap-itallzation. The Federal Povver Commission squeezd out the "vvater" and slashed the rates, but, of course, had no authority to send to prison the distinguished lawyers vvho claimed the delivered the huge bribe. This is the sort of vvork that causes the Povver Trust to denounce Olds as a "Communist." The fact that the trust uses sueh epithets is pretty good evidence that it hasn't anything on Old.—Labor. MEDICINE FAKIR FINED The Federal court at Trenton, N. J., this vveek cracked dovvn on a patent medicine fakir vvho thum-bed his nose at an order of the Federal Trade Commission. Emile Car-pentier vvas flned S 15.000 for fall-ure to stop the sale of a tuberculosis "cure" consisting of lard and a little syrup. Wards Off Blow Aimed at Nation's Workers Senator La Follette Defeats Effort to Cripple Job Insurance System by Withholding Funds for Administration Low-Pricer Cigars Out For The Duration A trade unionist entered a Wash-ington drug store this vveek, hoplng to get a good cigar at a reasonable priče—and vvas disappointed. The man behind the counter told him that vvhen cigar salesmen call novv they offer only 15 and 20 cant cigars, aH under strange names, in dicating that cigars that onet sold for a nickel are novv In the high-price range, disguised to meet OPA regulations. A crippling blovv aimed at the Social Security system vvas vvarded off by thc Senate, and for that the lion