■= noflsop 14.000. — Jfajerc petja za celo Iefo eden goldinar. =— Karooiiin* u eelo lato K 8'^-. — Posamezna Uršika *e!ja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je n 1 stran t 82 —, Vi •*»*<** K l*"—, * strani K 8.—, y, »Irani K 4-—, pripeljejo slabega, pohabljenega na telesu, premnoJikai krat pa tudi na duši. Od tvojih nekdanjih tovar sedanjih poštenih kmetov moraš jemati kot živež, od enega do druzega te pošiljajo in postal nadloga občine. Drugemu se tudi ne godi boljše. Tudi o zapustil svoj kmečki dom kot zdrav, močen si zaslužil v mestu lepše denarje, kakor mu ji mogoče bilo doma. Tega je usoda dohitela že v mea Kot zdrav, dober delavec oženil se je. Nekoliko ca 'O k se mu je dobro godilo. Pa kar naenkrat ga j( hitela smrtna bolezen in zapustil je vdovo z maj D otroci v največji bedi. Kam pride sedaj vdova 0I'k otroci? Občina, kjer je bil njen mož pristojen, dm Pre.j skrbeti sedaj za nje. To je zopet novo breme rab itak uboge kmečke občine. Dragi kmečki fant! Tu imaš jasna poja kam pelje sila v mesto. Dokler si zdrav in m imaš dosti dela, ko te pa zapustijo moči, je tvoj zaslužek proč. Res je, da ne more biti vsak posestnik ali k za sebe. Pa kaj temu? Oglej si nekoliko, kako j ko dobiš dandanes na kmetih delavca. Komaj da imaš čez zimo. V letnem času sili vse v mesto. Os doma. Čeprav moraš jesti črn kruh in delati td vendar ostane tvoje telo zdravo in ako postane in slaboten, bodi prepričan, da te tvoj gospodar tovo ne bode odvrgel, kakor staro železo, tenwd svojih starih dneh bodeš imel mir in počitek bode ti treba s solznimi očmi jesti tujega ampak jedel bodeš \aViko kruh, katerega si sam zaa\t Ne oziraj se kmečka mladina na vabila v fi ke, tam pustite svoje zdravje, svojo mladost in postanete stari> pa padete občini v breme, ter namesto da bi pomagali povzdigniti kmečki prispevate k njegovemu hiranju. oč ga nijs ti' te < v;iš Z; iri Iz UŠČ1J alij i \\h — 5 — Spodnje-Štajerske novice. pa pri pregledovanju mesa dognal, da krava ni bila vsled klanja usmrtena, temveč da je ali pred klanjem že poginila ali pa takoj po klanju, ker njeno meso je bilo popolnoma krvavo in pri knhanju je hudo smrdelo. Sodnik je zatoženca spoznal kriva ter jiju obsodil na tri dni zapora. Nemčka ljudska šola v Ormožu, sezidana v letu 1900 se razveseljuje vedno večjega obiska. Kakšen krik je bil za Časa ustanovitve, je še vsakomur v spominu. Koliko so slovenski klerikalni hujskači obetali, da bode ta šola čez par let zopet prazna in zaprta. To se pač ni zgodilo. Najboljši dokaz za napredek te Šole je pač to, da je tekom treh let postala iz dvorazredne štirirazredna. Pa ne samo to, razredi so že vsi prenapolnjeni in treba bodo šolo kmalu poveksati. Vsa napenjanja nasprotnih hujskačev, obisk te šole preprečiti, so zastonj. To je jasen dokaz, da naš slovenski spodnje-štajerski kmet sam uvidi, kolike važnosti je zmožnost druzega, nemškega jezika, kajti iz najoddalnejše okolice pošiljajo kmetje svoje otroke v to šolo, ker so prepričani, da se tam naučijo tega, kar jim bode za poznejše življenje potrebno. Volitev na Ptujski Gori. Mariborski klerikalni lističi kričijo od velike zmage, katero jo dosegla klerikalna stranka pri občinskih volitvah na Ptujski Gori. Le polagoma. Ni še vsega konec. Sijajnost zmage, kakor jo ti lističi proglašajo, pač ni tolika, kakor je krika. Pri tej volitvi, katera se je vršila dne 27 p. m. ni bilo več navzočih, kakor deset duhovnikov. Župnik Ptujske Gore je oddal petkrat svoj glas in sicer: Z pooblastilom ptujskih minoritov dvakrat, kot župnik enkrat, kot posestnik enkrat in za sv. Janža enkrat, skupaj toraj petkrat. Volitev bi se morala začeti Že ob 8. uri, seveda, ker pa ni bilo še vseh župnikov zbranih, se je moralo čakati do 9. ure, da je bila agitacija tem lažja. Saj klerikalni lističi sami priznavajo, da zmaga ne bi bila gotova, ako nebi prišli klerikalnim Ptujskogorčanom sosedje iz najbolj klerikalnega gnezda, iz Zupečkevasi na pomoč. Lahko ste ponosni na to zmago klerikalci, kajti žalotno dovolj za vas, da potrebujete k tako sijajni zmagi deset duhovnikov, večinoma z pooblastili, žalostno za vas, da se morate obračati za pomoč na vaše vredne vam sosede, ker ste bili prepričani, da bi drugače doživeli, kakor skoraj povsod, tudi na Ptujski Gori popolen poraz. Stvar pa stem ni še končana Bodemo videli, kaj poreče oblast na rekurz, katerega so zoper to volitev vložili poštenjaki — naprednjaki. Finančni stražniki so se spuntali. Kakor se nam piše iz Rogatca, so se spuntali na hrvaško-štajerski meji štirje hrvaški finančni stražniki proti svojemu poveljniku. Ob mostu Sotle pri Rogatcu stoji finančna straža, katera mora paziti na prevoz iz štajerske dežele v Hrvaško. Straža obstoji iz enega rešpicijcnta in 6 mož- Od slednjih so bili zadnjo nedeljo 4 v službi. Ker so trdili, da bi jim bil moral rešpicijent (vodja) dati prost nedeljski popoldan, a on od tega ni ničesar hotel slišati, grozili so mu uže popoldan, da ga bodejo natepli. V noči od zadnje nedelje na pondeljek in sicer ob enih po polnoči pa je dosegla jeza I Konzum je šel „rakom žvižgat". Ni skoro tedna, celo dneva ne, da ne bi poročali listi o tem, kako bšijo klerikalni stebri sirom domovine. Zopet je žalostno pesem mrtvaški zvonec konzumu v fenjem Gradcu. To pot pa so si njegovi nezakon-/aptMikihovniški očetje osigurili .svojo kož:1 na ta način. zdravBim je šel na limanice neki Jakob Vrečko, ter je [kot »poslovodja zadruge" napovedal — konkurz. ien posvečuje sredstva! Pač žalostno, da se znaj-jvendar taki trgovci in pomočniki, ki za skledico Iprodajo čast in poštenje brezvestnim zapeljivcem, (shodi mariborskega odrešenika toraj ni.stal 5afc', a kadar pa pride čas pomoči, se obrnejo od I pakor od vsacega druzega, kadar mu zmanjka on _ (maščevanje župnika Murkoviča. Kakor smo uže -rfa!i, bil je pred kratkim župnik Murkovič od Sv. mestih v Halozah zaradi razžalenja časti obsojen na o ruspon kazni. Iz maščevanja je vložil župnik Murkovič je di Krajncn protitožbo zaradi žalenja časti, v kateri maliiltenca pokrivil, da mu je predbacival, da on lova povič) ne poroči nobenega para. predno se mu mofj no jda^a, nadalje, da ga je Krajnc za prša erne W In ^a mu Je zaklical besede: „Jaz Vas bodem ■spravil, Vi boste ravno tako svinje pasli, kakor • sn-n Sodišče v Ptuju je Krajnca spoznalo krivega niočef1 obsodilo na 10 dni zapora. Okrožno sodišče ie tufri'>orn J'a J° *° ODR°dbo zavrglo in Krajnca "lilo. Murkoviča pa obsodilo v plačevanje vseh ■ IrirJ^1*1 stroškov. Gospod Murkovič, ali še niste ' i I plačali, ali se ne bodete kmalu spametovali. , |vendar že mir, saj vidite, da je vedno krivica O tja1' STnu"'' * Japrta trgovina. Gospod Kari AVratschko, trgo- ■ Ptuju v Gosposkih ulicah poleg Jurza je svojo a . JU^0 trgovino vsled bolezni nekoliko časa zaprl. a* :ftyred sodišča. Te dni sta bila pri tukajšnjem in i obsojena posestnik in posestnica Franc in k" Ba ^ur^e IZ Spodnjega Hajdina pri Ptuju zaradi Ker sta nekemu ptujskemu mesarju prodala meso krave. Pred sodnikom sta se zatoženca zagovar- gHtera, da se je njihova omenjena krava prena- 1 in 'm ker se je bilo bati. da bi poginila, sta jo r s7Pzaklati. Mestni zdravnik gospod Kurzidim je i sta & r omenjenih štirih stražnikov vrhnnec tako, da so se spuntali in so napadli svojega poveljnika s sabljami. Ta je moral odbežati in se je skril v svoje stanovanje v prvem nadstropja dotične kasarne. Vrata je za seboj zaklenil in še jih povrh z različnim pohištvom zamašil. Sedaj so začeli pnntarji streljati iz svojih pušek na prvo nadstropje. — — Več krogel je obtičalo v stropn stanovanja rešpicijenta. V Rogatcn se je slišalo streljanje in več ljudi je priletelo, da bi videlo, kaj se na finančni straži godi. Malo je manjkalo, da se ni pričel med njimi in pnntarji boj. Med tem pa se je rešpicijentn posrečilo, da se je rešil s pomočjo ostalih dveh zvestih finančnih stražnikov in nekaterih pogumnih možakov iz svojega stanovanja. Rogački žandarmi so prihiteli na lice mesta, da bi zabranili vsaj pnntarijo, katera se je vršila na štajerski zemlji. Štirim puntarskim hrvaškim flnancem so bila orožja odvzeta in drugi dan, to je v pondeljek so se izročili hrvaškim žandarjem, kateri so jih vklt-nili in odgnali. Kokošinja kolera se je do sedaj pojavila le na enem dvorišču deželne filijale za kokošinjo odrejo v Radvini (Rotwein) in okolici. Ker se sluti, da se je v imenovanem kraju ta kuga že raznesla, vršijo se daljne preiskave. Kuga se je v dotično filijalo najbrž zanesla s tako zvanimi belimi Langhans-kokoši. Toraj pozor! Kdor kupi kako novo pleme kokoši iz dragih krajev, naj pazi, ako so popolnoma zdrave. Treba je take kokoši del j časa zapirati in zato skrbeti, da ne pridejo z domačimi v dotiko. Ako se kje pojavi gori imenovana bolezen, mora se to takoj naznaniti oblasti, Siavnost SV. Viktorina obhajala seje v Ptuju v stolni nemški cerkvi skozi tri dni v prav vernem smislu. Na tisoče ljudi je prihajalo iz vseh krajev v čast sv. Viktorinu, prvemu škofu našega mesta, kateri je leta 303 po Kristusovem rojstvu storil mn-čeniško smrt. Na tisoče vernikov je sprejelo sv. obhajilo in sveti oče papež Pij X. so dodelili vsem ude-ležnikom, kateri so od 2. do 8. t. m. sprejeli sv. zakramente pokore in al ta rja, popolen odpustek. S procesijami, pridigami in božjimi službami se je počastil 1600 let po svoji smrti mučenik sv. Viktorin. Dva obstreljena kmečka fanta iz Ormoža so te dni odpeljali v graško bolnišnico usmiljenih bratov. Eden, star 31 let je zasledoval nekega tata, kateri ga je z revolverjem dvakrat obstrelil in sicer enkrat v vrat in enkrat v nogo. Drugega 24 let starega fanta pa je ustrelil njegov sosed zaradi nekega prepira v obe noge iz puške s šrotom. Obadva sta težko ranjena. Morilčeva pomota. Te dni je v Žalcih pri Celji železniški delavec Jože Debelak umoril mesarskega pomočnika Albina Jankoviča, doma iz Zagreba, kateri je bil v slnžbi pri nekem mesarju v Zalčih. Vzrok je bil sledeči: Neki kmet je obljubil nekemu mesarju, da mu proda svinjo. Te obljubo pa kmet ni držal, ker mu je drugi mesar več obljubil in plačal za svinjo. Vsled tega je bil prvi mesar tako razjezen, da je pregovoril Debelaka, kateri je bil že devetkrat kaznovan, naj mesarja, kupca svinje, kje počaka ter ga naj nabije. Za vsak udarec ali pa zbodijaj z m žem je obljubil Debelaku en liter vina. Debelak s je podal na pripraven kraj in čakal kupca svinj Ko zagleda Jankoviča, mislil je, da je pravi, ter j zabodel tako, da je Jankovič takoj umrl. Morilca« zaprli. Dopisi. Iz Bizeljskega. Bizeljanci pozor! Pregovor prw „Farška mavha nima dna!" Evo ti! Kakor je vsej bralcem uže znano, veljajo knjige družbe sv. Moha za celo leto 1 gold, ali 2 kroni, a župnik Pavlic Biaeljskega iztuhtal si je zvijačo, ker mu je dot znano, da je ljudstvo na deželi vedno v denaro stiskah, toraj težko plačuje imenovane knjige v ga I vini. Zato je sklenil župnik Pavlic to obrniti v sni korist: namesto denarja pobira letošnji mošt, pafl misli, da vmeri dotične svote, ampak kar polB vedra, katero pa ne velja e n goldinar, ampak pl do šest. Pri tem postopanju priredi si župnik Pa1 I ogromni dobiček, za katerega bi se moral obdaj kakor vsaki drugi trgovec ali obrtnik. Kaj ste pij I ob pamet, Šepetavec Franc, Germovšek Martin! Sekoranja Janez iz Vitavasi, da toliko krvavih Žo( letošnjega izvrstnega pridelka dajete farški mail I Pokažite mu drugokrat vrata! Župnik Pavlic zaii je tudi občinske volitve zavoljo gospoda kapli I Slambergerja, kateri je bil na naši kmečki strani. $ ganjal ga je toliko časa, da so ga v četrtek 15. i tobra t. 1. žalibog prestavili. Tacih gospodov, kal I je bil ta kaplan, je redko najti med duhovniki. To \ živel gospod kaplan Šlamberger! Drugokrat m I več, n. pr. kdo vam je 11. svečana t. 1. ob en A I na pet zjutraj dobro jutro voščil in kdo da vaj spremljal itd., itd., to vse, vse bode naznanil j I jercu* Naprednjak Iz ZavrČ. Dragi nŠtajerc", hočem ti v par vri cah naznaniti nekaj o veselici bralnega društva ZavrČu, katero so nam ustanovili gospodje v doli črnih auknah. Prav „fletriou jo bilo na tej veseli a žalibog, da je bilo mladini — v pohujšanje, ne I v pouk. Od vragov in hudičev sem slišal dovolj j pogovarjali so se večinoma samo o ženitvi! Gosi kaplan je bil grozno vesel, ne vem zakaj neki. LjJ ska veselica, na kateri govori prvo besedo kak kapi no, vsakdor si lahko na prstih prešteje, kdo inu| take veselice korist! Cela veselica mi je smrdela■ več po klerikalnem duhu, zato sem jo rajši pofcij domov. Pri prihodnji veselici si bodem vzel na seboj, da si bodem zamašil nos in opisal ti jo bol dragi „Štajerc", da bodeš svetu naznanil, kako I pustijo zaslepljenci voditi od nekaterih gospode! za nos! Zavrem! Videm Ob Savi. Dne 8. novembra se je pri ■ j na Vidmu ob Savi blagoslovila nova šola. Slavnoi i govornik je bil gospod nadučitelj Janez KnJ ( V govoru se je zahvalil najprvič seveda gospl i dekanu Žičkarju za blagoslovi jen je kamena, pol \ zidarskega mojstra, vse delavce, vse težake, kal i so stregli zidarjem, a pozabil je popolnoma na nas kmete, kateri smo vendar prisiljeni, za to šolo tako ogromne stroške plačevati. Občinskih procentov imamo 99, nato je seveda nadučitelj Janez Knapič* pozabil! Pozabil je tadi nato, katere žuljeve roke so morale skrbeti za denar, ki se je vrinil v to šolo, gotovo nedolžno bele roke gospoda dekana Žičkarja in nad-učitelja nikdar! Cast, nič' kakor čast se skazoje gospodom, kateri niso ničesar trpeli, a ti uboga kmečka roka pa plačaj! Hvala Vam, gospod nadučitelj, da ste so nas kmetov tako lepo spominjali. Kmetje. Iz Ljutomera. V nedeljo 8. tega meseca priredil se je v gostilni gospoda Ivana Kukovca v Ljutomeru javni ljudski shod, na katerem je govorilo več govor-nikov, med temi tadi dvor. svetnik Dr. Miroslav PIoj, Dr. Miroslav Ploj je kmetom zagotavljal, da bodo za naprej plačevali manjše dače in da se bodo klicali rezervisti k orožnim vajam ob času, kadar imajo doma manj opravila, menda meseca dececembra in januarja. Govornik kričaČ, dr. Kukovec iz Celja je blatil nemško šolo. Vprašamo ga, kaj pa bi on začel, ako se nebi nemžki učil, moral bi doma krave pasti in svinje čo-hati. Ljutomerski kaplan Srabočan je kritiziral, da je predrago cepljeno trsje, in da ga kmetje vsled tega ne morejo nakupovati; ktemu mu pritrdimo, oh enem pa ga vprašamo, kedaj pa bodo gosp. kaplani opustili zbirco, ker sami trdijo, da je posestnik revež in da malo pripuva. Kot slednji govornik nastopil je Marijin prijatelj, viničar Ivan Vogrinec iz Plešivice, temu pa je odvzel besedo gostilničar. Kmet naprednjak Šmarje pri Jelšah išče poštenega slovenskega trgovca! Ne vem, ali je bil pisatelj te ponudbe za „sIužbo slovenskega trgovca v Jelšah" pri sestavljanju ponudbe pri zdravi pameti; najbrž se mu je mešalo. Ali si že pozabil, da je že eden tako sloveči klerikalni trgovec pogorel. Zakaj pa vendar potrebujete Šmarjani klerikalnega trgovca? Za to najbrž, da se bodete zopet lahko smejali, kako bode pogorel. Ali zares misliš, da se bode kmalu našel tiček, kateri ti bode šel na limance. Jaz mislim da ne. Kajti tega slovečega „Svoji k svojim" se pač mar-sikedo že boji in ima tudi pravi vzrok, kajti ako pride enkrat na limance, in si peruta pokvari, potem pa hajd z Bogom, odkoder si prišel. Ja pa kar dva slovenska krojača in čevljarja tudi potrebujemo. Seveda slovenske obleke in čevlji delj Časa trpijo — bm, sem hotel reči, se prej strgajo, drugače ne bi bil mogel pisati, da bode potem naenkrat dela obilo Dosedaj niso bili naši čevljarji in krojači preveč obloženi z delom, mogoče da bodeta slovenska krojača in čevljarja tudi za ostale skrbela, da bodo imeli obila dela tudi ti. Ptujska Gora. Volitve se končane. Naš lepi Gorski okraj, pač v svoji legi eden najkrasnejših spodnje-štajerske dežele bi pač zaslužil, da se bi v ! njegovo povzdignenje tudi nokoliko storilo. Naš objem ski zastop, na Čelu mu župan Horvat pa tudi ne-jnmorno deluje na to, da bi se vse, kar bi bilo v polepšanje trga, preprečilo. Kaj pa van je bil napoti vrt pri Neratovi gostilni, gospod župan, da ste se na vse kriplje prizadevali, ga odpraviti, čeprav ni na občinski zemlji. Ali vas ne zbada v oči, ko vidite novo šolsko poslopje brez vsega vrta stati, kakor zapuščeno suho drevo. Ali v resnici nima občinska blagajna toliko denarja, da bi se okoli šolskega poslopja napravil vrt, kar ne bi bilo samo v olepšanje Ptujske Gore, kamor vsako leto na tisoče tujcev zahaja, ampak bilo bi tudi za šolsko mladino umestno, ne pa, kakor pravite, nepotrebno. Ali mislite, da jo pot, katerega je napravil pekovski mojster Hufnagel lansko leto, res tako lep, zakaj pa ste ta pot pustili na občinski zemlji in ste vse moči napenjali, da je ostal ter ste še celo vi sami dali potrebni materija) za stopnice. Oglejte si ga bolj natanko gospod župan in videli bodete, da pokvari ves itak ne dosti okusen ugled Ptujskogorskega trga. Čas bi tudi gotovo že bil, gospod Župan, da bi se enkrat usmilili ceste na glavni trg, katera je vsled dežja že tako splavljena, da podlaga stopnic pred Klemenčičovo hišo čez pol metra iz zemlje moli in se je začela rušiti, vsled česar je za telesno varnost nedostano in za promet jako ovirajoča. Ravno tako bi bilo uže na mestu, da bi se pobočje na glavnem trgu obkolilo in se tako zabranilo, da ne bodo otroci padali dol. Še nekaj, gospod župan! Kako pa pride to, da so bile pri podpori, katero je podelila država za potrebne osebe, katere so vsled usipanja zemlje, provzročenega po dežju, trpele znatno škodo, ravno vaše dve sestri vpošteti, med tem ko druge resnično jako potrebne stranke niso dobile ničesar. Ali ste resnično tako potrebne. Kakor pa se sliši, je imela ena sestra jako malo škode vsled povodnji, druga pa neznatno vsi-panje zemlje vsled dežja Pri tem pa mož one sestre vendar dosti zasluži na dan, da ne bi bilo potreba revnejših prezirati, med tem ko mož druge žene tudi ne stoji preslabo kot branjevec. O tej zadevi bodete vi kakor tudi gospod Hufnagel, kot zaupmi mož, še oblasti dajali odgovor, ali se ni pri tej podpori v škodo potrebnejših strank delovalo. Te podpore so bile namenjene za stranke, katere nimajo pričakovati niti od sorodnikov, niti od drugih podpore, kar pa v navedenih dveh slučajih ni istina, ker ja vi gospod župan, vendar stojite v toliko dobrih razmerah, da bi vašima sestrama že lahko tudi brez te podpore pomagali, ako bi bilo treba. Le naprej tako, gospod župan, nasledke vašega delovanja bodete kmalu orali. Vidite, da se ljudstvo ne pusti več podjarmiti pot vaše pašarsko vodstvo, in vsakomur zaupanje do vas mora zmanjkati, ako vodi prezira vanje s katerim vi prebivalce Ptujske Gore obdarujete. Zunanje novice. Državni zbor. Pri dne !). t. m. se vršečem mi-nisterskem posvetovanju se je sklenilo, državni zbor dne 17. t. m. sklicati. Štajerski deželni zbor je dovolil v svoji seji dne 7. t. m. 50.000 kron podpore za okraje, kateri so bili vsled povodnji in toče prizadeti. Med temi so tudi od povodnji prizadeti prebivalci v ptujskem in ormožkem okraju. Nadalje je dovolil štajerski deželni odbor poleg 5000 kron, katere je odbor že dal pogo-relcem v Slovenjem Gradca, še daljnih 10.000 kron podpore. Kranjski deželni zbor zatvorjen. Seje deželnega zbora kranjskega so se morale zaklučiti. Vzrok temu je bila obštrukcija dr. Šusteršiča s njegovimi klerikalnimi podrepniki, ker so hoteli imeti volilno napravo po svojem kopiti. Iz Koroškega. Znani slovenski dohtar Brejc, kateri je nedavno pri sodniji izgubil neko tožbo, ker ni bilo mogoče razpravljati v njegovi sloveči prvaški slovenščini, je te dni s svojimi pripadniki vred tudi v deželnem zboru Koroškem Ysled njegove hujskanje doživel popolen poraz. Njegovo hujskajočo agitacijo niso zavrnili samo naprednjaki in Nemci, ne, zavrnili so ga tudi kmečki poslanci, ne samo nemške narodne stranke, ampak tudi poslanci slovenskih občin, to-raj slovenski poslanci. Vsi ti so izrazili svoj srd proti Brejčevem ravnanju, edino le klerikalna stranka, katera tudi ni mogla zagovarjati Brejčevega delovanja, je izrazila namesto srda, le svoje obžalovanje. Da bi tudi pri nas naprednjaki kmalu odprli oči in vsilje-valcem hujskačem pokazali vrata, da se ne pokažejo več. Disciplinarna postava za učitelje. Štajerski deželni zbor je dne 10. t. m. sprejel novi zakon za učitelje, kar pomeni zopet jako važen napredek proti dosedanjim razmeram. Vinogradarska Seja se je vršila dne 8. t. m. na Dunaju pri veliki udeležbi vinogradniških posestnikov iz vseh kronovin. Pri tej seji se je enoglasno sprejel predlog vpeljanja colnine na 20 gld. v zlatu, kakor tudi predlog prepovedi, da se izdelujejo umetna in polvina. Tndi zoper uvažanje laškega vina se je nasprotovalo in se je izreklo, da je Ogerska dežela največji škodljivec avstrijskega vinogradarstva. Svinjska kuga. Zaradi obstanka svinjske kuge je uvažanje svinj iz političnih okrajev Ptuj,"Feldbach, Hartberg in Ljutomer na Ogersko prepovedano. Napad na plesišče. Iz Briiselna se javi: V Char-leroi je napadlo večje število pijanih delavcev neko plesišče, v katerem je bilo več plesalcev. Delavci so imeli v rokah nože, bodala in revolverje, kiičoč; „Sedaj mora cela družba umreti", so vdrli na plesišče in tam streljali na plesalce, katerih dva sta bila vsled strelov takoj mrtva, med tem ko jih je bilo več kakor 20 težko ranjenih. Čarovnico (copernico) so hoteli umoriti. Praz-noverstvo na Portugalskem še vedno obstoji, kakor v nekdanjih časih. Neko ubogo žensko so hoteli te dni njeni sosedje umoriti vsled tega, ker so mislili, da jo copernica. Ker ji je padlo jajce na tla in se ni ubilo, nadalje, ker je krožnik, katerega je nekdo na njo vrgel, ujela v rokah ter ker se ji je čez noč posušila voda v škafu, so si njeni sosedje vcepili v glavo, da je z vragom v zvezi. Oboroženi s palcami, rožnimi venci in svečami so vdrli v njeno stanovanje, žensko težko ranili in jo hoteli zadaviti. K sreči je policija še v pravem času zvedla o tej stvari ter razgnala morilce. Žensko so odpeljali v bolnišnico ter je upati, da bode rešena. Ta slučaj nam zopet dokazuje, na kakem stališču omikanja stojijo še dandanes prebivalci na Španskem in Portugalskem, kjer ravno nadvlada klerikalstvo še v največji meri. Tudi pri nas se žalibog še dandanes nahajajo ljudje, kateri verujejo na praznoverstvo, kakor tudi taki, kateri strašijo posebno manj olikano ljudstvo s praznoverstvom ter vse to navadno zlorabljajo v svojo korist. Ljudstvo bodi pametno, odpri oči in ne veruj goljufijcem! Ako si bolan, idi k zdravniku, ako tvoji živini kaj manjka, obrni se na skušanega živi-nozdvavnika, ter ne kupuj in ne vrači se z goljufivimi zdravili. Otroke umorila vsled verske blaznosti je te dni posestnica Šmidl v Neudorfn na Saksonskem in sicer enega 7 in enega 1 leto starega. Pred zadušenjem je otroke okopala in jih oblekla v čisto perilo. Po tem zločinu se je sama usmrtila. Vzrok temu zločinu je bila njena verska blaznost. Oproščen morilec. 0 Velikem Bečkereku na Ogrskem so te dni porotniki oprostili 171etnega kmečkega sina, kateri je svojo staro mater ubil. Pred nekoliki meseci je morilec vdrl v sobo stare matere ter jo z ciglom ubil. Ker so pa priče izrekle, daje umorjena ženska s morilcem jako slabo ravnala, so porotniki, obstoječi iz samih kmetov, morilca oprostili. Zapiranje žen in deklet v Friedlandu. Kakor ae poroča, so v Friedlandu pred kratkem zaprli blizu 80 žen in deklet zaradi zločinstva splava (odpravljanja telesnega sadu). Neki Lange se je uže 20 let pečal s to stvarjo ter si na ta način pridobi! ogromno premoženje, ker fo tudi najboljših stanov žene soj k njemu vozile. V teku preiskave se je tudi dognalo, da je mnogo žen pri tem umrlo. Nadaljno zapiranje se še vedno vrši. Samomor laškega finančnega ministra. Finančni minister na Laškem, pod imenom Ros an o, sije) te dni vzel življenje vsled slabih družinskih razmer.i Ni vse eno kakšna primes se rabi za vsakdanjo. kavino pijačo. Kathreinerjeva Kneippova kava ima zaradi svojega posebnega proizvajanja priljubljeni vonj zrnate kave in je zato najbolj pripravna za prirejanje prav tako okusne kakor zdrave kave. Proti mnogo-1 terim manj vrednim posnemkom, ki so izredno podobno i zaviti, pa je treba pri nakupu vedno poudarjati imej Kathreiner in jemati tudi same izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. V nevarnosti pred srebrnjaki. V denarnem zavol du v Filadelfiji so dobili uradniki naročilo, prešteti srebrne dolarje, ki so shranjeni v vrečah v neki kleti. Pokazalo pa se je, da že davno ni bil nihče v boga ti kleti, kajti vreče, v katerih so bili dolarji, so lile segnite. Ko je eden uradnikov splezal vrh vreč, jiM je mnogo popokalo in cela plast srebrnjakov se jI začela valiti navdol, tako, da so spodaj stoječi uradniki komaj ušli skozi vrata. V kleti je srebrnjakovj za 2 milijona dolarjev. — 9 — Razmere V Serbiji. -Kakor se poroča, namerava t Peter I. odpovedati se prestolu. K temu edine- koraku, katerega še zamore storiti, je prisiljen pomanjkanja denarja in popolnoma prazne dr- in privatne blagajne. Njegovi agenti, kateri jo od države do države, posojila za srbsko kra- tvo prositi, prihajajo vedno 8 praznimi rokami. rngi vrsti ga pa k temu koraka tudi silijo ved- |k)lj še množeče vojaške zarote, tako, da se mu je bati, da ga dohiti taka usoda, kakor kralja kandra. Pet mesecev toraj vlada kralj Peter, a r njegovega prednika se maščuje na njem samim. Gospodarske stvari, Poljski zajec. Zajec povzročuje po vinogradih, ti pa po sadanosnikih vkljub vsem varstvenim na-^am precejšno škodo. Da bi nam ne mogel poško-ti laba (kože) po deblih in pri visokem snegu [nizkega sadnega drevja, skušamo zabraniti na razno-me načine. Ovijanje s slamo ali z grmovjem vsaj ^nežnatih, hudih zimah ni popolnoma zanesljivo, tonam zadaja mnogo dela. Znano pa je tudi, da za-ne ogloda drevja samo po zimi; dostikrat si brusi njem tudi po leti zobe. Slama pa drevje tudi bhkuži in s tem, da jo snamemo prerano ali pre-no, oškodujemo ga lahko prav močno. Zanesljive tem pogledu za visokodebelno drevje so takozvane Jevesne košare, ki naj segajo, ako mogoče, skoro vej. Narejajo jih iz tankih lesenih palic in kolja \ r zvežejo s pocinkovaLO žico. Namesto cepljenih ali irezanih palic nam služijo tudi leskovke ter ravni primernodebeli poganjki od akacije, murbe itd., pa morajo biti suhi, kajti sicer jih zajci preglodajo. iko se narejajo take drevesne košare, to je zdaj že irsed znano; sicer pa se tega naučijo učenci v vsaki Jjerejski šoli in v raznih tečajih, ki se pečajo s djarstvom. Stroški so neznatni in se poplačajo vsled pežnosti omenjenih košar. Pritrditi okoli debel jih ! težko. Kedar hočemo drevje snažiti ali ga namazati vapnenim beležem, moremo jih odstraniti in zopet itisniti. Taka naprava ne zabranjuje nikakor zraku istopa, kar je drevju jako prikladno; tudi ostane hko vse leto ob njem in ga ne varuje samo pred jjci, ampak tudi pred kozami in drugo živino. Drevje fekega debla in pritlikavce, katerim ne moremo prijaviti drevesnih košar, moramo do deblih in po spod-jnih vejah namazati z mešanico od ilovce, vapna, ■avjeka, volovske krvi in žolča, da jih ubranimo Ijčjemu zobu. Ker pa stoji tako drevje redkokdaj na lostem, ampak navadno le po vrtih, ki imajo dovolj Isto ograjo, ni se nam bati zanje, kakor ne za dre-Isnice, ako smo jih dobro zgradili. Deželni zakon z ne 13. grudna 1889, št. 4 de 1899, dovoljuje zatirati jajca po pravih vinorodnih krajih. § 6 obsega med dru-Kmi to le določbo: „V soseskah s pretežnim vinogra-prstvom more skleniti občinsko starešinstvo, da se latcrejo zajci po vsej soseski. V takem slučaju ni reba zajcem prizanašati in zakupnik lova je zavezan, la jih pokonča kolikor največ mogoče." Želeti bi bilo, !a se seznanijo občine z dolčbami tega zakona in da se ga dostikat poslužujejo in sicer z ozirom na njegove besede. Ker je zakupnina občinskega )ova po vinorodnih krajih večinoma prav neznatna, bilo bi najbolje, ako bi trdnejši vinogradniki, katerim je mnogo ležeče na tem, da se iztrebijo zajci, vzeli sami v zakup občinski lov in zatirali dolgouha. Ker se da število zajcev jako znižati, —popolnoma iztrebiti pa jih zavoljo prevelike rodovitnosti ni mogoče, kakor nam to izpričuje, južno Tirolsko in Francosko—, je in ostane na vsak način umestno, da se poslužujemo onih naprav, o katerih smo govorili spočetka. Pisma uredništva. Našim dopisnikom. Hvala vsem za prijazne pozdrave ! Prosimo, da nam vsak, kateri hoče imeti kak odgovor v pismu, priloži znamko (marko), ker drugače nam ni mogoče Odgovorili. Srčne pozdrave vam pošilja uredništvo in upravništvo »Štajerca*. V Kapeli: Ni mogoče priobčiti, ker je preveč osebno! Ščavnica. Tudi ni mogoče rabiti. Pošljite nam v obče zanimivega. Tz ljutomerske okolice: A. F. Bilo bi nevarno. Hvala! Z Bogom! D. P. v Dervanji. Na Vaše vprašanje glede pošiljalve »Štajerca« Vam naznanimo, da mi list vedno redno odpošiljamo. C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu je dalo strogi ukaz, da morajo vsi poštni uradi pisma, časopise i. t. d, takoj samo naslovnikom oddati in je vsako zadržavanje bodisi pismov, bodisi listov, strogo prepovedano. Obrnite se na poštni urad v Benediktih in tam resnobno zahtevajte, da se Vam list takoj, ko dospe, da. Ako to ne bode pomagalo, naznanite nam to in bodemo mi poskrbeli, da bodejo naši naročniki dobivali list redno. Leskovec. Dopis prihodnjič. Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v Človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo Čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajajoči m sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr Rosa balzam za Želodec iz lekarne B. F r a g n e r , c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi v tu-kajšni lekarni g. Rehrbalka. Loterijske številke. Trst, dne 31. oktobra: 50, 39. Gradec, dne 8. novembr.: 17, 40 29 79. 67 14. 9- 33 Šl-^jer-sk^. iamp? osvežujoča pijača. Nepresealiiva zdravilna voda. 79 Veliko presenečenje! Nikdar v Življenju ni več take priložnosti. 109i 500 komadov za 1 #ld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenem, 1 krasen mošnjiček. 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, H gumbi za srajco, (3«/0 duble-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 86 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za damo (novost), 1 par bo u ton s simili-brilantom, D različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vretl, katera je »ama lega denarja vredna, za samo | gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Zahtevajte brezplačen in frankovan moj cenik, kateri je jako bogato ilustrpvan (nad 600 slik). V ceniku so naznanjene cene mojih jako solidnih, izvrstnih in cenih ur, moje zlatnine in srebrnine in vse v godbeno (muzikalično) stroko spadajoče blago. Št. 3716. 14 Mr. zlati prstan gld. 5.25. iz novega Zlata S kar. pld. ž'80, h doable- zlaia. pnnciran gld. 1*40. Prva fabrika za ure "- v Brux-u HAMS KONRAD razpošifjatev ur, zlatnine In godbenega blaga Briix Štev. 475 na Češkem Rudilnica z zvoncem 21 clm visoka, v krasno poliranem nikclnastim oboju, s prav glasnim dolgotrajajočim glasom in masivno jekleno pripravo za prestavljanje, gld. 2 85. Xajboljše kakovosti. i Budilnica z zrcalom val*, 30 cm visoka, z no pripravo gld. 3' kazalnikom, ki po nek gld. 3'50. Zvoni prav no. toraj ni mogoče, * koga v spanju ne zb." Št. 3401. Nikelnasta remonter-ura. odprta gld. 250, 3—. 350. Št. 340-i-. Remonter-ura jz goldina z dvojnim pokrovom gld. 5'75. Št. 3405. Remonter-ura iz jekla, odprta gld. 5—, Št. 3407- Nikelnasta tula-remon-ter-ura z dvojnim pokrovom gld. 6-50; St- 3413. srebrna remonter-ura, odprla gld. 4-80 in št. 3425, pristna srebrna remonter-ura s, dvojnim pokrovom, gld. 6*75. Št. 3465. Srebrna remonter-ura za dame z dvojnim pokrovom, dobre vrste gld. 8'75, z zlatim obrobkom gld. 9 50. najboljše vrsfe gld. 1075. St. 3717. 14 »ar. zlati prstan gld. 6 50, i* novega zlata 6 kar. gUI a&O, iz double-zlata, punci'an gld 1'25. Prav« srebrne vorliice za ure, pnncirane Od c. Jtr. norčnega urada. 30 cm dolge, in ;ice- 16 gramov leike gld. 1-20 20 „ 1-50 30 ,,2 20 ^2 40 .. 8'fiO 60 ., 8'Sft 80 i» ■i ,. 3 80 Št. 3461. Pristna srefc remonter-nra za dame 6 75, ista z zlatim ob kom gld. 750, ista s nim pokrovom gold. Prave srebrne verižice za ure« pnud od c. kr. novonega »rada. 30 cm in sicer 70 gramov tcžhe gld. 4- *> „ .. „ H _ 100 „ ,. „6 80 »50 „ „ „ 9M o7y-A 200 „ „ ,, 12*80 Dva učenca z dobrimi Solskfmi spričevali se lakoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Naslov (adres) je: Udwig Penn, Ptujska gora (Ma-ria-Neuslift). lili* Močen kovaški učenec se lakoj sprejme. Naslov (adres) je: Fr. Westermayer, kovaški mojster v Celju, 1097 Nova kovačija. Cenjenemu občinstvu dam na znanje, da sem olvoril na JJregu pri Ptuju St. 107 tik gostilne gospoda Sovitschs novo kovačijo. Izurjen sem v vsem kovaškem delu in skušen v podkovanju ter bodem izvršil vsako mi naročeno delo točno in vestno. 1108 Spoštovanjem Josef Herzenjak, skupen kovač /a podkovan je. Posestvo z gostilnico se takoj pod jako ugodnimi pogoji radi bolezni posestnice proda. Posestvo leži v jako ugodnem kraju na Spodnjem Koroškem in je tudi združeno z tabaktrafiko in z trgovino z mešanim blagom. Gospodarska poslopja so v najboljšem stanu. Posestvo meri 19 oralov (joh) njiv, 5 oralov travnikov in 15 oralov gozda. Vse je v najboljšem stanu in tik kolodvora ležeče. — Naslov (adresi pove »Štajerc". 1113 Kava in čaj iz proe roke, to le neposredno od sadika kaoe in čaja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-riarejeno kavo in čaj. WG~ Najnižje cene. ^Km Najino dosti Čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje »ajraciion»lnej$e. Najine vrste kave in Čaja so jako aromatične in zdatne. !fo*ro • Javafloi, najfinejša JVclVd . 4*/, kg gld. 6'66, fina 4*/« H gW. 590. Javabrasil-me- šanica 4*/t kg gld. 5*40. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via Rapicio štev. 7. Kdor hoče prodati jajce, kuretino, sadje, čebulj (luk). slanino, fižolo in druge poljske pridelke, naj pošlje frankovane ponudbe na R. Izak, Rosselmiihl-gasse št. 63 Gradec 1115 (adres) F. Horvath, trgovina z mešanim blagom v Gornji Radgoni. 1076 Priporoča se Učenec 1095 z dobrimi Šolskimi spričevali, vešč nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov la salama .... kila gld. t '50 veroneška salama „ „ 1*60 krakovska salama „ „ 120 klobase iz Braun- schweiga . . . „ „ —-70 prekajene klobase (okrogle) . - komad „ —'12 prekajen jezi k surov kila „ 1.80 prekajeno meso (surovo) . . . „ „ —'90 presajena šunka . (surova). . . „ „ 1-20 paoriciran speli ■ - „ „ —'80 zasekan špeh . . . „ „ —*75 najfinejša prava svinjska maša „ „ —'85 fini llt emenlalski sir.....„ „ --80 Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. Wagplalz 1. Na prodaj je lepo posestvo ob cesti med Celjem in Laškem trgu (Markt TufferJ- K posestvu spada lepo zidano poslopje, lepi travniki in njive, ter lepi gozč, vse ob cesti. Ena njiva nasajena je s hmeljem in gozd zaraščen s hmeljevimi drogi ter drugim lepim debelim drevjem. Posestvo je tudi nasajeno z lepim mladim uže rodovitnim sadnim drevjem, ter je jako pripravno za kupca iz Sa-vinske doline. (Sanntal). Več pove Janez Knez, krčmar v Tremcr- jih, pošta Laško (Tremners PostMarkt TafTer). Veliko presenečenj Nikdar več v življenju se ne nndi taka priložnost. 500 kosov samo 1 gld. 80 h Ena krasno pozlačena 36 ur koča precisanker ura s sekund kazalom, ki natančno kaže katero se jamči S leta, derna zidana kravata za 3 jako fini žepni robci, en za gospode z imitiranim Žla" kamenom, 1 nastavek za z jantarjem (berenšteinom). 1 broša za dame (novost), 1 kr žepno tojletno zrcalo, 1 usa mošnjiček, 1 Žepni nožič z pravo, 1 par manšetnih gum' 3 gumbi za srajco, vse iz da zlata z patentiranim za krasen album za slike v je 36 najlepših podob sveta, katere povzročajo pri sta mladih mnogo smeha. 1 ristna knjiga, v kateri so zlo: pisma, 20 reči za korenšpond in Se 400 drugih različnih siv katere se rabijo pri hiši in so vsakogar potrebne, vse to se z uro vred, katera je sama denarja vredna, za samo gld. I Razpošilja se proti povzetju ifi Če se denar pošlje naprej, skoaj dunajsko razpoSiljalmco Ch. wirth, Krakau A/14. NB. Za neugajajoče se denar — 11 — Razglas. Tičoč se naročil na amerikanske trte iz združenih državnih in deželnih nasadov za dobo 1903|4. Od štajerske dežele se bodo prodajale v spomladi 1. 1904 naslednje množine amerikanskih trt in sicer: 1. 280.000 cepljenk (večjidelšipon rnmeni Mosler gelb), laški rilček (Walschriesling), bnrgnndec beli (Bnrgunder weiss), žlahtnina rudeča in beta (Gutedel rot nnd weiss), silvanec zoloni (griiner Sylvaner), tramnica rndeča (Traminer rot), mali rizling (Klein-risling), mnškatelec (Makatelr). cepljenih na ripariji portalis, vitis solonis in rupestris monticola. 2. 500.000 komadov koreninske rozge od ripariji portalis, vitis solonis in rupestris monticola. 3. Mnogo kljnčekov (reznic) imenovanih treh vrst. Cena trt za 1000 komadov je sledeča: I. Cepljene trte za premožnejše posestnike 240 K. za ostale 160 kron. II. Amerikanske koreninske rozge za premožnejše posestnike 20 K, za ostale 10 K. III. Ključeki (reznice) 6 K. Naročila čez lOoO komadov cepljenih trt, 4000 komadov koreninskih rozgov ali klučekov od jedne stranke se bodo primeroma došlim naročilom znižala Naročaje se lahko naravnost pri deželnem odboru ali pa pri občinskih uradih, kjer so nalašč za to pripravljeni naročilni listki na razpolago. Občinski uradi odpošljejo potem izpolnjene listke takoj deželnemu odboru. Naročene trte se bodo pošiljale v is*tem redu, kakor so došla naročila. Vsakemu naročiku se zagotovi zahtevana vrsta, dokler je v zalogi. Ker se trte oddajo samo štajerskim posestnikom, morajo dotiČni, ki naročijo naravnost pri deželnem odboru, priložiti naročilu potrdilo občinskega urada, da so posestniki vinograda. Oni, ki tržijo s trtami, jih ne dobe. Imenovae cene se računajo od nasadov in se mora dotična svota pri prejemu plačati, oziroma se se pošljejo trte po železnici po povzetju. Zaboj in vozniki se zaračunijo za lastno ceno. Pri vsakem naročilu se naj natanko naznani: 1. ime, kraj in stan naroČevalca; 2. dotična občina, v kateri vinograd leži; 3. zahtevana vr6ta itd; 4. zadnja železnična postaja in pošta, kamor naj se trte pošljejo. Ce je morebiti dotične zahtevane vrste zmanjkalo ali pa je ni v zadostni množini v zalogi, bode se z drugo jednako vrsto nadomestilo. Po trte naj naročniki, če mogoče, sami pridejo, ali pa jih naj, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu pregledajo. Pritožbe se morajo takoj vložiti pri vodstvu trtnarske šole, ker se na poznejše pritožbe ne bo oziralo. Gradec, meseca vinotoka 1903. Od deželnega odbora štajerskega. nn Edmund grof Attems. Deček star 15 do 16 let, dela vajen, se lakoj sprejme v službo za lahko delo pri vrvarju H. Strohmayer v Ptujn. 1109 Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za S^ I gld. 80 kr. *"8H Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. Izdelane so po najnovejši dunajski Tasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa. Dunajska filijala za sukneno blago Ch. Jnngwirth, Krakau 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Učenec iz boljše hiše z dobrimi šolskimi spričevali, vešč nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme pri Bratih Slawitsch trgovina z niirnberškim, galanterijskim, drobnim blagom, perilom in veznino, Ptuj, Florijanski trg. 112:1 Lepa, čista jabolka kupuje kilo po 28 vinarjev (14 krajcarjev) U22 Adolf Sellinsehegg, Ptuj. 3o$ef 6oriupp usnjar v Ptuju, Burgergasse št. 11. od dravskega mosta navzgor. Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je Že ustanovila v lotu 1752. Jaz kupujem konjske, goveje, svinjske iu telečje kože po najvišjih cenali. Izdelujem tudi iz vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnje (leder) in zahtevam za to delo jako malo plačilo. Priporočam tudi vsem čevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajočih reči. katere prodajam na debelo in na drobno. Pismenim naročilom se takoj ustreže. 1124 S spoštovanjem Josef Gorinpp, usnjar v Ptuju, Biirgergassc št. 11. Drevesa za stavbo (Bauholz) in sicer blizu 2000 se takoj ter jako ugodno prodajo. Drevesa so blizu državne ceste, toraj je sprava zelo lahka. Pro- dam,uai posestvo in to radi tega, ker sem uže prileten. Posestvo obstoji iz izvrstnih travnikov in njiv, redi se lahko na njem 18 do 20 glav goveje živine in ravno toliko svinj. Na posestvu stoji zidana hiša, mlin za domačo kakor tudi rabo i, oddaljena 5 minut od hiše. Lesa za žago je dovolj. Celo posestvo je v najboljšem stanu in leži v prijaznem kraju. Cena je 6000 gld. Naslov pove upravništvo Štajerca. 1120 En viničar in en stražnik za vrata se takoj sprejmeta. Več pove os- krbništvo grajSine Zgornji Ptuj (Ober-Pettau). Hiti — 12 — Brata Slawifsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahraaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . .180 „ — B Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . , .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 Josef Pirich mlajši usnjar v Ptuju št. 2 pri Ptuju naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno. Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat. IU72 V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart y Buchsu ali v Baslu (Švica.) Generalno zastopništvo francoske prekmorske br.20-parobrodne družbe Havre-New York. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Pravo domače platno ta rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/i metra dolga, velja >amo 1 glo\. oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz ttnkcga lomačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 60 kr. To domaČe platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav ie platno 160 cm. Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno sa nŠtrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch 1068 trgovca v Ptuju, Florianski trg. T^l r\rr fw beciklisti, krojači in srunUl šiViije! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V Zaiopi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvezban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje. S spoštovanjem J^OH Yhlk 777 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. i j Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravoavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj oC rabi najpriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prcbavljanje ter pcovzroča lehko odvajanje tako, da sluii z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Svarilo • Usi deli embalaže imajo zraven stoječo postavno deponooano carstoeno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pri črnem OrlM' Praga, mala Strana, ogel nerudooe ulice. Po pošti razpošilja so vsak dan. Pro i vpoSiljatvi K 2'56 so pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na tm poslAJe avslro-ogertke monarhije pustnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignacfl Behrbalb (spodnja lekarna). 896 Josef Kasimir, Ptuj (tik „Štajerca") priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga in vsakovrstne barve (farbe), sploh vseh v to stroko spadajočih reči. Opozarja cenjene odjemalce na svojo izvrstno kavo, na najfinejši čaj (te), na svoje olje, moko (melo), riž (Reis), maščo itd. Prodajo tndi v najboljši kakovosti spiritus, vsakovrstne esence za izdelovanje jesiha in žganja, sodo, žveplo za sode, pipe, sveče, milo (žajfo), mast za voze in za čevlje, vsakovrstne oljnate barve, firnis in čopiče (pinselne) in najboljši petrolej. — Cene so jako nizke, Josef Kasimir, Ptuj (poleg Štajerca). 1054 Dobra domača pijača se da napraviti iz moje jabolčne mostne snovi. Porcija za eno vedro velja 1 K 20 vin. Grozdni sladkor. Drogerie „Zum goldenen Kreuz", Cilli, Bahnhofgasse 7. m1 — 13 — iiigerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modemih in umetnih vozilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Paris 1900. GRAND PRIX. inger in C akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. Franz Sehiitz p,i U^T zastopnik najboljše faforike za stroje Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti [ ter sploh vsakovrstne stroje. Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vse zanesljivo. no-* Pogoji so zelo ugodni. Ptujsko posojilno društvo (Torschussverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestnje hrauilne vloge po 4% in daje svojim družbenikom mejnična posojila po na leto. 10H6 Najizvrstiiijše in najboljše tamburiee (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine Za vsaki inštrument se jamči-Veliki cenik (Preiskurant) s slikami se poSlje na zahtevanje zastonj. 1080 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekla tfanja v New York In v Philadelphia. — Dobra hrana — izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gtirtel, na Dunaj j ali Ani. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulioe štev. 43. 5:« parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-bati i. t. d. .30 — 14 — Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbta. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 1106 Razglas. Dne 2. januarja 1904. 1. se začne na deželni šoli /a podkovanje (Landes-Hufbeschlagschule) v Gradcu učni kurz, kaleri bode trajal 6 mesecev. Za ta učni kurz bo razpisano 10 deželnih štipendij, vsaka po 100 kron in to za uboge, podpore vredne kovače, kateri dobe tudi v omenjenem zavodu, kolikor to dopušča prostor, stanovanje zaslonj. Raz ven teh deželnih štipendij se še bode razdelilo več štipendij, vsaka po 100 kron, katere so v to svrho bile dovoljene od strani mnogih okrajnih zastopov. Pogoji, pod katerimi se bodejo delile te štipendije, so: Prosilec mora biti najmanje 18 let star, nadalje zdrav in močan ter mora biti doma iz Štajerskega. Ozira se samo na take prosilce, kateri so dovršili ljudsko šolo z dobrim uspehom in kateri so opravljali že najmanj dve leti kovaško delo in sicer podkovanje. Povrh se mora vsak, kateri hoče dobiti to štipendijo, pismeno (z rezervom) zavezati, da bode, ko dovrši ta učni kurz, najmanj 3 leta delal kot kovaški mojster aH pa kot pomočnik na Štajerskem, oziroma v istem okraju, od katerega se je dovolila štipendija. Prošnje se morajo vposlati in sicer do 20. novembra t. 1. na Štajerski deželni odbor (LandesausschuB). K prošnjam je treba priložiti: 1. Omenjeni reverz, 2. krstni list, 3. domov-nica (Heimatschein), 4. učni list, 5. spričevalo, da je prosilec zdrav. 6. šolska spričevala, 7. delavsko knjižico, 8. ubozno spričevalo in 9. spričevalo nravnosti (zadržanja). Vsi drugi kovači za podkovanje, kateri se hočejo vde-ležiti tega učnega tečaja in kaleri ne prosijo za zgoraj omenjene štipendije, se morajo in sicer vsaj v prvih treh dneh po začetem učnem tečaju pri voditelju tega tečaja javiti. Vposlati ali pa s seboj imeli morajo: 1. dokaz, da so stari že 18 let, 2. dokaz, da so bili uže dve leti kovaški pomočniki, 3. dokaz, da so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo, 4. učni list in 5. delavsko knjižico. Gradec, dne 5. oktobra 1903. im Štajerski deželni odbor. Strune za gosle, citre, tamburice in za vsakovrstne instrumente, in sicer najboljše in najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski trg. Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da se zabranijo pomote. 1021 Prodaja z Zemljišča, spadajoča k grajšini Freistein prt Pragerskem, sosebno tudi lepe gozdove, razprodajam na drobno. Natančnejši podatki izvejo se vsak dan v gradu Freistein, pošta Pragersko (Pragerhof) in pri gosp. c. kr. notarju v Slovenski Bistrici; glede onih parcel, ki ležijo v občini Poperk (Buchberg), pa še posebno vsak četrtek v gostilni „pri Sekolutt na državni cesti med Framom in Gornjo Polskavo, od koder se kupci lahko podajo na lice mesta teh parcel. Freistein, 24. oktobra 1903. 1101 Anton Putrich. ICniPtnVftlf*! f Najdeno je varstveno in krmilno sredstvo za IMIIMIM all.'l • va5e svinje, katero kaj hitro povzroči, da postanejo tudi debele. Da se obvarujete Škode, pitajte že prasccm doktor pl. Trnk6czy-jev 1037 Kranjski redilni prašek za prašiče Ta praSek pomnožuje žretje, poboljša pleme, meso in mast. En zabojček za 50 vinarjev zadostuje za več mesecev. Dobi se pri trgovcih. Po pošti se dobi (najmanj 5 zavojcekov) od glavne zaloge, lekarne (apoteke) Trnkoczy v Llubljani, Kianjsko. Pohvalna pisma za ta praSek vsak dan prihajajo. Izvrstno urejen ruški umetni mlin na valarje v Rušah pri Mariboru sprejema proti najboljšemu plačila vsakovrstno žito in je zamenja proti izvrstni šahi moki (meli), katere je vedno dovolj v zalogi. Sprejema tudi cele vagone vsakovrstnega žita, katero se proti nizkemu plačila zamelje. 1078 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter poboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokladati ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega praha med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. En zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. 1103 Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) — 15 — FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kapi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maate). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje uino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Blanke v Ptuju poroča za šolski začetek vsakovrstne šolske knjige predpisane od gospodov učiteljev. je vrstne šolske potrebščine in pisalno irodje v največji zalogi po najnižjih cenah. ledarji za leto 1904. — Velika in ala pratika. — Družinska pratika. Živinorejci pozor! Patentovana, skušana in od ministerstva dovo- i živinska redilna moka Ira povspešnje prebavanje za govejo živino, svinje, I in konje, se ■ dobi v prodaji, oziroma v prelij i samo v trgovinah: J. Riegelbauer. Ptuj, jef Stepischnegg, Konjice. Berta Scharner, [tanj, Josef Winkler, Slovenski Gradec, fried Wudler, Ormož, Rudolf D. Taurer, Doberlaves. uu Kot magaciner se sprejme takoj neoženjen mož, vešč nemškega in slovenskega jezika, kateri je služboval uže v kaki mešani trgovini. Ravno tako se sprejme tadi spretna prodajalka, katera zna dobro računiti in ima primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe naj sj pošljejo pod naslovom m7 Josef Ornig, pekarija v Ptuju. Razglas. Oziraje se na razglas deželnega odbora % dne 19. septembra t. L, št. 36.637 (priobčen v 20. štev. našega lista), se stem naznanja, da ima deželna sadje-rejska šola v Gleisdorfu samo Še sledeče vrste jabolčnih in hruškovih drevesc v zalogi: A. Jabolka: Kharlamovsky. Gravensieiner, Prestolonaslednika Rudolfa jabolka, Damason-Reinette, Renska Bohnska velika jabolka (Bohnapfel, rheinisch grofter) in Huberjeva mostna jabolka in sicer kot visoko in polvisoko drevje. B. Hruške: Samo pritlično drevje in sicer Hardenpon-tova, Liegeljeva, Sterkmanova zimska hruška (Butterbime) in Postrvna hruška i(Foreilenbirne). Vse drugo sadje je že razprodano. Gradec, dne 4. novembra 1903. I118 Štajerski deželni odbor. Vozičke za otroke v ka terih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU- Cena: 12, (6, 20, 30, 36 do 40 kron. * 0. kr. prav, I tovarna za cement Trboveljske preiuogokopne družbe v Tl*b0V!J8h priporoma svoj pripoznano izvrsten Portland-ccfccnt v vedno jednakornerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč uadkriljaiod dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in naj slovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. 7U FRANZ SODIA tYOTDiCa pušk (G-ewehrfabrik in Ferlach Karaten) 844 priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in krogije, oajizbornejSa dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 t« „Štajere" išče urednika z časnikarsko zvedn ostjo. Ponudbe s navodilom dosedanjega delovanja, in eventuelni prepisiv spričeval na se pošljejo na oskrbništvo ^Štajerca." TTT/i, GrUI s trass e i: Ivan Scbindler, Dunaj, pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake za poljedelske in obrtne potrebe: mline za sadje, mline za stiskalnice za sadje ia l škropilnice, poljska orodja, nice, vitle, trijerje. čistilnice za ir Iuščilnice za koruzo, slamorcak stroje za rezanje repe. stiskalnice j seno, mline za šolanje, koile u | kukanje klaje, sesalke za vudijtl sesalke za gnojnice, železne eni ! vodovode i. t. d. od sedaj vsakomur po zopet i damo znižanih eeitafc! Ravno tako vse priprave za kleti stvo, medene pipe. sesalke za ril | gumijeve ploče, konopljene in »al je ve cevi, priprave za točenje pin omare za led, stroje za sladoifd priprave za izdelovanje sodavofel: penečih se vin, mline za karo, dJ šiivn i. t. d., stroje za delanje kl«Wg namizne tehtnice, steberske tetoiiiS tehtnice na drog, decimalne teitiiil tehtnice za živino, železno puhtim! železne blagajne, šivalne stroje v*f sestavov, stroje in orodje za kljieij ničarje, kovače, kleparje, sedlarje ■ pleskarje i. t. d. ose pod dolgoletnim jamsmoi po najugodnejših plačilnih p«5«ji tadi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami tre, plačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem laziti. | Prekupcem in agentom posebtte ?rtt| nosti! Piše naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj III/1, ErdberRstrasse 1Ž. št I: in do! Mr ne. sat edi Gl; jame civ jin pri vin žai dri sai po\ spt v 1 o jne nuj | vat g»« vsa zd: imi in Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuju.