Samo
120 komadov
Koledarjazal.1900
je Se v zalogi, zatoraj sezite brzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov.
, • *

RODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.

3STe \a/

i a, 1900.
Lotso vin.
Sila elementov.
Zemlja se pogreznila ic nastalo mnogo povodoji.
Mostovi v nevarnosti.
Wins te d, Coun., 13. febr. Mad reka, ktera teče skozi m^sto, je Btopila iz bregov in Main cesta je pod vodo. Nič manj nego 15 tovaru bo morali vsled tega zapreti. Na iztočni strani mesta je na ne-kterih krajih voda tri čevlje globoka.
White Plains, 13. febr. Silen dež je izpral vse ceste. Bronx, Crotou iu Scheldrake reke so izto-pile iz bregov. V West Mouu' Veruonu je proplavilo Štiri hiše. Prebivalci so bo morali s čolni podati na kopno.
Amsterdam, N. Y., 13. febr. V Mohawk doliui je včeraj deževalo ves dau in tudi danes dež neprenehoma pada. Mohawk reka je visoko narastla in na nekterih krajih s^ga led do proge N. V. Central železnice. V St. Johnsville je železniška postaja pod vodo. V Ca-najoharie je zajezil led potok ob mostu West Shore železnice. Ker se je bilo bati za most, razstrelil: so led z dinamitom. Pri Palatine stoji v reki led tako visoko, da bi lahko napravil železnici veliko škodo, ako bi se pričel naenkrat premikati.
Greeuport, N. Y., 13. febr. Med tu in Shelter Island Heights vozeči parobrod „ Neptun" je Bil«u vihar pri Fanninga Pointu vrgnl na obrežje. Vsi poskusi istega zopet splaviti bo bili zaman. Ne daleč proč je v minulem letu razdjal vihar fregato „Ohio". Zasidrano ribiško ladijo „Mary E. Dawis" je odtrgalo in vrglo ua obrežje. La-dija je v veliki nevarnosti.
Poughkeepsie, 13. febr. Pri Old Troy blizu New Hamburga se je pogreznila zemlja, da so morali vlaki Hudson River železnice uBta-viti. Z mlekom naložen vlak je zadel v razvaline in več vozov je skočilo iz tira. NewyorSki vlak s časopisi je bil več ur zakasnjen.
Saratoga, 13. febr. Namesto o tem času navadne snežene odeje, je v dolinah Adiroudacks velika po-vodeuj. Deževati je pričelo ob 10. uri zjutraj in doBedaj Se ni prenehalo. Dva čevlja debel led na je-lerih in rekah je pokrit s čevaljem visoko vodo. Reka Hudson bode stopila iz bregov.
Albany, 14. febr. Tukajšnje mesto je obiskala največja po vedenj, kar jih je bilo od 1. 1S57. Včeraj je doBegla voda 18 čevljev in 2 palca višine. Skoda je gotovo večja i nego 81,500.000. Velike množine stavbenega lesa je odnesla voda. Vse črte Union Traction Co. poulične železnice bo ustavljene, ker je električna postaja pod vodo. Voda je poškodovala most N. Y. Central železnice in trajalo bode teden dni predno ga pravijo, da bodo zamogli vlaki čez voziti. Voda sedaj upada šest palcev za uro.
Beda je velika iu najmanj tisoč družin ob južnem delu mesta trpi vsled povod nji. Mnogo osob so morali s čolni rešiti iz gorenjih n&datrop'j. Mnogo družin je brez premoga in poBtelj. Jožef Vogel, farmer v Kenwoodu je poskušal rešiti konje iz preplavljenega hleva, pri tem zdrsnil in ga voda odnesla. Njegovo truplo še niso našli. Voda je po noči odnesla hišo tvrdke Montgomery Ice Co., v kteri je bivalo 50 delavcev. Ljudje bo- se reAili v ledenico, dva moža pa, ktera sta poskušala iti po pomoč, «ta utonila.
C 1 i n t o n, Mass., 14. febr. Ker most pri Stili Riveru ni varen, vlaki Boston & Maine železnice ne smejo čez voziti. Most je le začasna lesena stavba čez Nashua reko in 200 čevljev dolg. Led in tramovi so se zajezili ob mostu, ktsri se je ua sredi več čevljev posedel. Vse železnice pri Stili Riveru bo 'pod vodo.
Hudson, N. Y., 14. febr. Pod Castletonom bo se zajezile velike množine ledu, kteri je plaval na tir N. Y. Central železnice in napravil veliko škode. Tudi na tiru od Ct stleton do Renffelaer leži mnogo ledu.
Rešili 50 delavcev.
Albany, 15. febr. Onih 50 delavcev pri Consolidated Ice Co. kojih stuuovaluo hišo je odnesla velika po vod en j, in kteri so bili vsled tega primorani v ledenici na Montgomery Islad iskati zavetja, ho danes s pomočjo malih čolnov rešili. Ljudje so vsled lakote in mraza veliko trpeli.
Hartford, Conn., 15. febr. Dva oboka starega mosta pri Eufieldu sta se danes popoludue podrla. Agenta železnice, kteri je bival v hiSici na mostu, so odnesli valovi, toda po hudem boju za življenje, posrečila Be mu je rešitev. Tramovi starega mogta so z veliko silo butali ob železnični most in istega hudo p< škodovali. Takoj so odposlali moštvo, da popravi most. Boje se, da bodo razvaline tudi tukajšni železničui most hudo poškodovale.
S z h e n e c t a d y, N. Y , 15. febr. Vsled zajezenja ledu je dolenji del mesta preplavila voda. Washington Ave. je voda izpodkopala. Danes popoludne so na raznih krajih razstrelili led z dinamitom iu mislijo, da je sedaj nevarnost odstranjena.
Trupla dečkov našli.
Stariši neutolažljivi.
Kako so našli dečki smrt v omari? — Od znotraj se omara nemore zapreti.
Požar v Ulmer parku.
14. februvarija zvečer je v gorenjem delu kasiue v Ulmer parku blizo Coney Islanda nastal požar, kteri je napravil za .$40 000 škode. Z bliskovno hitrostjo se je razširil ogenj, in ko je dospela prva brizgal niča na pogorišče je bilo vse poslopje v plamenu. Pozvali so tri oddelke gasilcev, toda vkljub junaškemu naporu krajevnih gasilcev, kteri m so se pridružili gasilci iz Con^y Islanda, postalo je poslopje žrtev plamena. Kasinoje bilo najlepše zabavno letovišče ua obrežju. Trinadstropno leseno poslopje je bilo 150 čevljev dolgo. V prvem nadstropju je bilo plesišče in paviljon. Ogenj so še le zapazili, ko je plamen pri dimniku pričel švigati iz strehe. Ogenj se je oprijel več drugih poslopij, toda posrečilo se je iste oteti, samo zve-rinjak poleg kaaine je pogorel in razuu jedne opice, rešili so baje vse živali.
Skočil raz most.
Policaj Murphy je 12. febr. zvečer ustavil na cesti popoluo premočenega moža brez klobuka in brez gorenje suknje. Mož je pravil, da je ravnokar skočil raz most v vodo, češ Steve Brodie je radi tega postal slaven, zato je tudi on sklenil isto poskusiti. Ker je bil mož zelo bled, poklical je policaj ambulan-co, toda predno je slednja dospela, postal je mož nezavesten. Zdravnik ga je kmalu zopet obudil k zavesti. Pozneje je pripovedoval, da je suknjo in klobuk pustil ua mostu, od koder je skočil v vodo. Svoje ime je navedel kot Artur Rousie, 23 let star in iz Charlestowna, Masa, doma. Ker je zdravnik našel gorenji rob srajce še suh, in ker tudi klobuka in gorenje suknje niso našli na mistu, zato mu ne verujejo, da bi bil skočil raz most.
Pri popravljanju neobljudene hiše na Edgecombe Ave. v Brook-lynti so v temni omari druzega nadstropja našli že hudo trohtiela trupla dveh dečkov. Njihovi stariši so ju spoznali kot Dietnega Martin Loelllerja in llletnega Charles Beirna. Oba so pogrešali od meseca avgusta 1. J. Na njihovih rokah je bilo videti, da sta od lakote grizla sama svoje meso. Dečka sta meseca avgusta zapustila stanovanje svojih starišev, č^š, da gresta jabolka pobirat. V hiši že dolgo časa ni nihče stanoval in otroci one okolice pravijo, da tam straši. Dečki so se v tej hiši večkrat izgrali. Omara, v kteri so našli trupla, ima težka vrata iz hrastovega lesa in ključavnico, ktera se samo od zvunaj odpre. Najbrže sta dečka vrata za Beboj zaprla. Njihovo kričanje se niti v dolenje nadstropje ni moglo slišati, v gorenjega je pa le redko-krat kdo prišel. Dečka sta se zadušila, ali pa vsled lakote umrla grozne smrti.
Nazaj na Francosko.
Grof Boni de Castellane in gro-finja sta se 15. februvarija s francoskim parnikom „La Gasc^gne" vrnila na Francosko. Tam bode grol zopet zavzemal z Gouldovim denarjem drago odkupljen sedež v narodnem zboru, in akoje del svojega tukajšnega pretenja uresniči, med svojimi sovražniki, bode napravil strah in trepet. Ko je dvojica stopila na parnik, našla je svojo sobo b cevetljicami lepo okiu-čano. Na vsej opravi je ležalo polno cvetlic. Kmalu za njima je prišel Frank Gould z avtomobilom, potem George Gould z soprogo, nekoliko minut kasneje Edwin Gould in soproga in naposled Helen Gould. Vsi so se zbrali v sobi grofovske dvojice in storili vse mogoče, da bi v opazovalcu ne vzbudili mnenja o kaki razprtiji. George Gould in grof sta stopila za kratek čas v salon in se resno pogovarjala pet minut. Grofje bil videti zelc razburjen. Poročevalcem je rekel pozneje: ,,Ljudje so rekli, da sem prišel v Ameriko po denar. To ni res, prišel sem le na obisk in ostal 14 dni dalj, nego nameraval, toda le zato, ker se mi je dopadlo. Z greti njo sva sklenila v jeseni zopet priti iu potem vsako leto jeden-krat." Dalje je rekel, da ni rrg da bi bil skušal dobiti v roke delež premoženja svoje soproge. Njegovi politični sovražniki, njegov povrat niso pospešili. Večina njih so gentlemeni iu njegove odsot nosti ne bodo izrabljali. Z drugimi bode postopal po svoji volji. Z večino bode govoril pred sodni-jami. Rodaysa bode pozval na dvoboj, toda ne misli, da bode po-zvanje sprejel. V tem slučaju bode uredniku pri prvi priložnosti polomil vse kosti — da prav vse kosti.
Boji se zgubiti delo.
Pri postavodajalstvu države New Jersey vloženi predlog, da bi za k smrti obsojene namesto obešanja vpeljali električni Btol, rabeljnu Van Hisu kar nič ne dopade. Že dvajset let opravlja Van Hiše bvoj žalostni poael in za vsecega obešenega dobi $250.. Zadovoljen pa bi bil mož, ako bi po vsprejetem predlogu njega nastanili uradnim ra-beljnom pri električnem stolu z stalno plačo.
K smrti obsojen.
Umora krivim spoznani Molineux je govoril pred sodiščem in se rotil, daje nedolžen.
Umora se zastrupljenjem krivim spoznani Roland B. Molineux je bil 16 februvarija od sodišča k smrti obsojen. Z dramatičnem prizorom v sodnijski dvorani se je končala več nego leto in dan trajajoča sen-zacijonalna pravda, ktere porotna obravnava je trajala blizu tri mesece. Predno je recorder Goli' izgovoril smrtno obsodbo, je imel Molineux kratek nagovor, v kterem je odločno trdil svojo nedolžnost in tožil državnega pravdnika, daje zaslišal krive priče, za njega ugodne izpovedi pa udušil. Ob 10. uri do-poludne so Moliueuxa iz njegove celice v Tombs jetuišnici pripeljali v sodnijsko dvorano. Štirje pomožni šerifi so ga stražili. Bil je bled in tudi smehljal se ni več. V dvorani je bil tudi njegov odvetnik Weeks, ujegov oče general Molineux in njegov brat Leslie. PoBebuo policijsko moštvo je zasedlo mostovže in poleg navadnega števila soduijskih služabnikov, bilo je v dvorani 10 policajev za vzdrževanje reda. Ženske niso pustili v dvorani. Od na niostovžrh drenjajoče množice radovednežev so spustili v dvorano le toliko osob, kolikor je bilo sedežev.
Manija ali sleparija.
Že dvajset let pripoveduje Mathew J. O'Rourke zgodbo o zgubljenih i-ewyorSkih mestkih bondih. Pred
ictl, iaK'j piipuVudujo ai^i, SC
tiskali veliko število mestnih bon-dov, toda isti niso bili sprejeti in so prišli potem v ptuje roke. Svota znaša 40 milijonov dolarjev, od katerih mesto obresti plačuje. Mestni finančni uradniki so se že pred več leti izrazili, da je ta zgodba absolutno neresnična iu mu pokazali vrata. Toda vsakemu novemu comptrollorju je zopet pripovedoval isto zgodbo, pri tem pa svoto zviševal. Preje je bilo le 30 milijonov, te dni pa je pravil, da je bilo 40 milijonov.
Smrtna kazen ostane.
Albany, N. Y., 13. febr. Ma-herjev predlog glede odprave smrtne kazni za umor prve vrste, je danes zbornice odklonila. Ma-her, edini zagovornik predloga, trdi, da je velika večina ljudstva proti smrtni kazni, kar že dokazuje okolnost, da je zelo težko dobiti porotnike pri obravnavah proti morilci. Maherjev predlog je bil s 65 glasovi proti 42 zavržen, kar toliko pomeni, da so istega vrgli v koš.
Obesili so ga.
Pottsville, Pa., 15. febr. Tomaž Brennana iz New Phila-delphije so danes zjutraj na dvorišču jetuišnice obesili. Brennon je 2. junija minolega leta ustrelil premogarskega bosa Harry Elliot v krogu njegove družine, ker mu je utrgal $2 od plače.
Zapuščina siromaka.
Chicago, 14. febr. V bolnišnici baptistov je v nedeljo umrl star berač po imenu Sam Beswick. Na splošno začudenje so našli v njegovi raztrgani obleki zašitega mnogo zlatega in srebrnega denarja, in za notrajnim žepom telovnika petnajst stotakov, VBega skupaj $5000. Poslednjo obleko Bije omislil Beswvick 1. 1893.
V Kimberley dospeli.
večer tja
French v
četrtek dospel.
Boerci se le slabotno upirajo, ker premenjajo svoje pozicije in se umakujejo od Moddera.
Snubac Kowialski.
Zgubil nevesto in ž njo vred $95 gotovine, zlato uro in dva prstana.
Denarje
najceneje in najhitreje poSiljaš v staro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.38 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.76 in pošto 20 centov.
London, 17. febr. Nekaj uspeha so Angleži vendarle dosegli. Včeraj večer se je z določnostjo za-moglo reči, da je general French dospel. Kimberley in general Ro berts koraka z svojo glavno armado proti Bloemfonteinu, ko je zasedel strategično važni Jacobsdal. Mnogo zmagovati med potom ni bilo, ker so se Boerci le slabotno upirali, šedaj se n mikajo od Moddera, da bi najbrže poiščejo boljše kraj. Tudi od Magerstonteina so baje izginili veliki boerski topovi; morda bodo isti generalu Robertsu na takem kraiu, kjer se jih bode najmanj uadejal, zelo uadležui postali. Boerci se nikakor niso nadejali, da se bode general French tako hitru prikaza, na pozorišču, drugače si gotovo ne bili pustili vzeti vojnega tabora s treljivem in živežem vred.
Tudi Phipps je proti Carnegiju.
Pittsburg, Pa., 12. febr. Nasprotniki Andrew Caruegia se množijo. Sedaj s^ je Henryju C. Fricku pridružil tudi Henry Phipps ml., za Carnegijem največji delničar družbe. Mož je bil več let s Car-negijem deber prijatelj in ni bil samo njegov sodrug, ampak tudi iste vrste človekoljub kakor on. Aku bodo Carnegie,-i nazori pred soduijo priznani, potem lahko svoje sodelničarje odpravi z svoto,ktyaro so vplačali za delnice. Njegov odvetnik namreč trdi, da dohodki in dobički na noben način ne morejo določiti vrednost delnic, ampak le družbeni inventar. Ako bode njegova obveljala, bodeta Frick in Phipps za Bvoje delnice namesto vsak po 16 milijonov dobila samo vsak po milijona dolarjev.
Zadruga za„ izdelovanje jeklenih plošč.
Pittsburg, Pa., 14. jebr. Danes se je osnovala zadruga velikih tovarn dežele za izdelovanje jeklenih plošč. Pri dotičnemu zborovanju je^ bilo zastopanih skupno 29 tovarn. Kapital so določili na $52,000.000, kterega polovica obstoji v prednostnih 7 odstotnih, druga polovica pa v navadnih delnicah. Slednje bodo za jedno leto vložili v newyorško banko. Deset milijonov prednostnih delnic -bode ostalo kot premoženje blagajuice. Na trg ne pride nobena delnica, ker bodo posestniki tovarn VBe delnice pobrali.
K zadrugi se niso hotele pridru. žiti tvrdke „Apollo Iron and Steel Company" v Vaudergriftu, Pa.,W. D. Woods & Co. v M t. Keesportu, Pa., Zug & Co. v Pittsburgu in Whittaker Iron Co. v Wheelingu. Imenovane štiri tvrdke kontrolirajo 55 tovarn, zadruga pa 160. Nova zadruga se bode najbrže ,,American Steel Sheet Co." imenovala. Vse posameznosti upajo tako urediti, da bode zamogla v 39 dnevih pričeti svoje delovanje.
Chicaško gledišče pogorelo.
-Chicago, 111., 13. febr. Poslopje Palm GroVe gledišča v Cottage Grove Ave. je danes zjutraj pogorelo. Tudi sosedno Kenwood skladišče in Concordia poslopje je ogenj poškodoval. Oeenj je nastal y Palmovem vrtu gledišča in g že s plamenom, ko so istega žili. Poslopje gledišča je bilo no S5000, njegova vsebina pa ka^ 8300. Sladišče je poškodovano $500. Concordia poslopje pa za $400. Prebivalci slednjega poslopja so bili zelo razburjeni, toda nepoškodovani dospeli na prosto.
Rochester, N. Y., 15. febr. Ako ima kdo dobro trgovino v Buffalu, kakor Peter Kowialski, potem mu ni znameriti, ako a posebno zanimivostjo čita ženitovan-ska glasila v časopisih. In tako je našel tudi naš Peter v New Yor-škem poljskem časopisu oglasilo od Berte Zakovitz, ktera bi rada darovala svojih $5000 ^cash11 za srce vrlega moža. Razvilo se je dopisovanje, menjala sta fotografije in se kouečno dogovorila, da se Kowialski snide z svojo nevesto na kolodvoru v New Yorku. Po belem žepnem robcu, nežnim znamenjem nedoložnosti, naj bi se spoznala. Kowialski je prišel, videl in padel v naročje „ženitovanskemustricu", kteri ga je peljal v hišo na Hudson Ave. in mu predstavil dosedaj le pismeno ljubljeno novesto. Kowialski v nekoliko prebarvanem obličju ni mogel spoznati mu fotogra-fično pričaranega ženskega ideala, toda potolažil Be je, ko sta mu oba zagotavljala, da je ona slika ii prejšuih let. K temu je pripomogla tudi elastična ljubeznivost njegove Berte in upanje na lepo doto. ,,Stric" je bil toliko rahločuten, da ju je pustil pol ure sama, potem po se je povrnil z vrčem pive in — kar se je pozneje zgodilo, se Kowialski nič, prav nič ne spominja. Ko
"t i—acojc pioJiamil	tlloH— -
spominjal se je samo Se, da je jfflT na zdravje svoje zale neveste, ^ed blagoslovom dobrega strica. Nemo je zrl okolo sebe, toda stric in nevesta sta izginila in z njima vred 395 gotovine, zlata ura in dva prstana. Kowialski je bil vesel, ko bo mu znanci posodili toliko denarja, da je zamogel v domov. V pivo sta mu najbrže primešala „Knockout Drops".
Frick vložil tožbo.
Pittsburg, Pa., 14. febr. Henry C. Frick je sedaj vložil tožbo proti Carnegie. Frick zahteva v tožbi, da se Carnegie Steel CoA razpusti in imenuje „receiver".\ Carnegija obdolžuje, da ga je is V osobue hudobije in zvijačami hotel izbacniti iz družbe. Na sleparski način je hotel vrednost delnic znižati od 16 na 6 milijonov, kar je skušal doseči s pomočjo pogodbe. Leta 1899. je Carnegie navedel dd-biček za 1. 1900 na $40,000-000, Frick pa istega računa na 42,000.« 000 dolarjev.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem~veš* dajje boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASS LINDEN, - - - xioe.
»RODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLE- ! NICAH.
Entered aa second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
List alovenakih delavcev v Ameriki.
Isdajatelj in urednik: Publiahed by
F. SAKSEB. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja liBt za Ameriko $3.—,
ia pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vae leto ... gld. 7.—,
„ „ „ pol leta...... 3.50,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75.
V Evropo podiljamo list aknpno dve Številki,
„Glaa Naroda" izhaja vaako aredo in aoboto.
,GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in oaobnoati ae ne natianejo.
Denar naj ae blagovoli poslati po Mon->y Order.
Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo uaal Dvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredita B&slovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Iz Avstrije.
Dunaj, 31. jan.
Zanimanje za politične borbe v posameznih kronovinah, mnogo pi-sarenja zaradi odgovora pri vojaških kontrolnih shodih s „Zdeu (tukaj), in vprašanja gled6 pouličnih tablic in enakih „zelo važnih" zadev je v ozadje potfanjono no velikanskoj rbi vseh avstrijskih premogarjev, to ie največja socijalna borba, ktero je a^sedaj Avstrija doživela. Kritični daD, poslednji ponedeljek, ni prinesel nikakega odnehanja ali zmanjšanja v gibanju štrajka, temveč še bolj razširil na one manj poslujoče rove. Nobenega dvoma ni večt da se sedaj vsi premogarji složno in čvrsto borijo, akoravno jih je komaj 10 odstotkov organiziranih in taktično ubogajo vodje in strokovnim društvom. Tudi podjetniki so organizirani, na nobenej strani ne mislijo nič o odjenhanju, in tako ni še mogoče vedeti kedaj bode ta borba končana.
Nekaj številk nam bode dalo pojasnilo glede uzroka in narave te borbe. Jedna največja laBtnica pre-mogokopov je praška železninska družba, ktera ima temeljnega kapitala 8 in četrt milijona goldinarjev in je v poslednjih desetih letih izplačala poleg 5 odstotkov obresti še dividend v znesku 14 milijonov goldinarjev. tantiem (daril) milijon goldinarjev, v rezervni zaklad pa naložila 5 milijonov gold., ne glede za druge naprave je v desetih letih ,.zaslužila" več nego 204 milijonov gold. Ker pa računajo v to * podjetje naloženi kapital na 10 milijonov, toraj bo v tem kratkem času zaslužili ali napravili čistega dobička 30 milijonov goldinarjev, kar je štirikratno pomnoSenje glavnice ali začetnega kapitala. Kaj so pa delavci zaslužili v teh desetih letih? Leta 1890 je prišlo na posameznega delavca 407 gold, zaslužka, 1. 189S pa že samo 383 gold, in to celo pri pomnoženem delu. Leta 1890 je pri> Slo na delavca 2150 meterBkih sto* tov pridelka, leta 1898 pa 2500. Za pridobitev meterBkega stota je dobil delavec leta 1890 19 krajcarjev, leta 1898 pa samo 15 krajcarjev. Absolutni zaslužek je torej vpadel za 6 odstotkov, zaslužek v primeri k delu pa sa 20 odstotkov vpadel, med tem ko je oena premogu že poskočila za 20 odstotkov. Ti podatki, povzeti is računskega zaključka družbe, povedo mnogo. Seveda niso razmere pri vseh podjetjih take, ker pridelovanje v vseh rovih ni tako ugodno,
na Oeškem je celo dobiti premogo-kope, kteri imajo manj premoga in rovi ne prenašajo višje obremenje Vendar pa moravski premogokopi (Ostrovica-Karwin), kteri so večinoma last zasobnikov (Rotbschilda, Gutmana, Larischa, Wilczeka in nadvojvode Fridriha), najbrž še večji dobiček donašajo nego oni praške družbe. In ravno tam so zaslužki zelo nizki, tudi tam kažejo od leta 1890. deloma zuižauje: Povprečni zaslužek znaša po izkazih bratovske blagajnice za delavca prve vrste 1 gold, do 1 gold. 30 kr. za delavni dan.
Vedno enaki in deloma celo vpa-dajoči zaslužki in objednem višje cene vseh živil, vesti o istini viso-cih dobičkov podjetnikov, po kar-telih zvišane cene premoga, tako da so na Dunaju in avstrijska cbrtnija imeli zelo veliko nadlogo, je delavce sililo k štrajku, in ž njimi deli sočutje vse prebivalstvo. Klic po podržavljenju premogarske obrti je vedno glasneji, akoravno nemajo dosti pričakovati ne obrtniki, niti delavci. Edina pot, energična ta-rifua in socijalna politika vlade, kaže pri nas, da je še daleč. Kiirber-jevo ministerstvo je vsled pomanjkanja premoga, ktero je prouzročilo zaprtje šol, tovarne so prejenjale z delom, da celo kuhati ne morejo v nekterih mestih, pričelo intervenirati, ali vendar vsled političnih ozi-rov nemore strogo in odločno postopati. Najboljše bi vlada storila, ako bi po £ 14 določila osemurni delalui čas: kasnejše odobrenje po državuem zboru bi pri občem slabem položaju bilo gotovo, taka na-redba bi pa tudi ne ugovarjala postavi. Toda taka naredba bi pa komaj našla odobrenje pri skupnem ministerstvu in pri kroni.
Rane, ktere so napravile v poslednjih letih za silozmašena mini-Bterstva in avstrijska uprava, skuša sedaj Korberjevo miniBterstvo zdraviti z okrožnico na vse deželne glavarje, ko jim strogo naroča, da imajo uradniki strogo paziti na postave, brzo rešiti opravila, predpisuje lepo občevati z vsakomur n^ glede na osobo, naj imajo odprte oči za vf^ potrebščine ljudstva in vedno zaupljivo ž njim občujejo itd. Politična uprava je postala v istini strankarsko politična, uradništvo vsled gojenja ,,visoke politike" ni moglo reševati svoje tekoče posle in je celo na važno nalogo pospeševanje narodnega gospodarstva in gospodarskega napredka popolnoma pozabilo. Med tem so se pa pleme-nitaši in kapitalisti zelo košatili. Vprašanje pa je, ako bode Korber dovolj močan, da osnaži ta hlev — dobre volje kakor kaže mu ne manjka— to nam bode pokazala bodočnost.
Odkrita laz.
Ako se obrtnijski delavci pritožijo radi položaja njih življenja — visokosti njih plače in trdosti njih delavskih pogodb — vsled prenapolnjenega trga in ponudb neštetih tisočev brezposelnih, potem imajo veleumni gospodje meščanskega časnikarstva navadno zelo hitro pri rokah stereotipni svet: ,,Zakaj ne greste na deželo in ne postanete farmerski delavci? Tam je veliko povpraševanje po delevcih za dobro plačo."
Nato se da večinoma odgovoriti le z argumenti splošne nravi, ali pa 7. opazko, da je ono veliko povpraševanje najti le pri malih farmer-jih in sicer za kratek čas žetve. Statističnih podatkov, s kterimi bi se dala ona trditev temeljito zavrniti, navadno manjka.
V poslednjem času je izjava strokovnjaka pred obrtnijsko komisijo v Washingtonu te razmere nekolik > bolj pojasnila. J. H. Hale, veliki sadjerejec v Georgiji je*namreč dal sledeče zanimive podatke:
„Na jugu je preobilica dobrih delavskih moči „on short call'1, kteri so pri volji delati jednajBt ur na dan. Delavci na bombaževih nasadih delajo kakih 150 dni v letu. Nasadjerejskih farmah pa vse 'eto." Hale pravi, da je dobrih belopolt-nih delavcev lahko dobiti. Več tednov je imel mlade, belopoltue in inteligentne delavce na svojih šir-
nih sadjerejskih farmah. Odrašenim možem je plačeval povprečno po 60 ceut v na dan, ženskam in otrokom pa od 25—40 centov na dan ! Ker se je uaši priči pred obrtnijsko komisijo visokost navedene plače morda le malo prenizka zdela, dostavil je svojemu poročilu popis ,,hotela", v kterem zamorejo ljudje za 82.10 na teden dobivati hrano in stanovanje.
Tako je toraj v istini s hvalisa-jim larmerskim delom, ktero brezposelnemu obrtnijskemu proletari-jatu tako toplo priporočajo.
Prilika, delo dobiti ni nikakor ugodna, ampak ravno nasprotno, zelo redka, in tudi pri tem poslu vlada preobilica delavskih moči. Toda ne morda samo zamorskih, duševno zaostalih delavskih moči, ampak kakor se osobito poudarja belopoltuih in poleg tega inteligentnih ljudi. Priča je govorila sicer na drugem kraju o ,,fair wages", toda saj smo videli kakošne so iste ^dostojne plače" in kake vrste gostilne za na teden so delavcem na razpolago, si lahko mislimo. Pri taki nizki plači v istini ni nikakoršna tolažba, ako ti delavci vsaj skozi celo leto — dobijo po „60 centov na dan".
Sedaj obrtnijski delavci saj vedo, kaj naj odgovore, ako jim kdo reče : ,, Pojdite na deželo k farmerjem, tam je mnogo dela in zaslužka!" Ni jedno, ni drugo. Povsod le žalostne razmere za delavce.
Iz naših not kolonij.
Več otokov osvojili.
Manila, 12. febr. Topuičarka ,,Princeton" je nedavno obiskala Talanes in Calagan otočje proti severu, ktero v pariški mirovni pogodbi ni omenjeno. Poveljnik top-ničarke je razpel na otočju ameri kansko zastavo in imenoval domačine governerjem. Raz otok Bavat je videla ,,Princeton" vihrati japonsko zastavo, počakala bode toraj natančnejih navodil predno izkrca svoje moštvo.	^
San Francisco, 12. febr. Včeraj večer se je povrnil iz Manile prevožnji parnik „Siam". Na vožnji v Manilo je imel parnik na krovu 330 mul, od kterih je med hudim tvphonom zgubil 311 glav.
V s t a š i zopet rogovilijo.
M anil a, 15. febr. V noči 5. februvarija je S000 z Mauserjevimi puškami oboroženih Bolomancev napadlo amerikansko posadko v Daragi na južnem Luzonu. Od Albay so poslali pomoč, toda glavna moč vstašev Be je potem obrnila proti Albay in zapalila več hiš. .V Albay nastanjeni oddelek 40 prostovoljnega pešpolka seje umaknil v samostan in streljal na napadni-ke. Vstaši so obkolili samostan in skušali poslopje zapaliti, kar je pa vrla posadka preprečila. V Darago odkorakajoči oddelek se je z Španci vred vtrdil v mestni dvorani in se bojeval vso noč proti vetaši. Ko-nečno so se vstaši umaknili. Slednji so zgubili 17 mrtvih, Amerikan-ci pa dva mrtva in pet ranjenih.
Albay je važno mesto ob zalivu v pokrajini jednakega imena v južnem delu Luzona.
General Bates je imenovan poveljnikom ekapedicije na otok Cama-rineB južnoiitočno od Luzona. Eks-pedicijo bode podpirala križarka „Baltimore" in topničarka „Ma-rietta". Med tem Časom bode general Kobbe pregnal vstaše iz severnega Camarinesa od Abbakom do Mneva Careres.
Dopisi.
La Salle. III., 13. febr.
V štev. 11 našega lista sem čital, da se je rojaku F. S. pripetila nezgoda v zakonu. Meni se pač ne Bpo-dobi vtikati v zakonske razmere, ker nemam lastne skušnje, mislim si pa vendar, da mora človeka tudi to kaj poučiti, kar vidi na svetu v premuozih slučajih, pri raznih narodih in upam, da mi rojaki in rojakinje ne boco prehudo zamerili,
ako k temu, kar je v listnici uredništva imenovane številke, tudi kaj pripomnim glede 81ovenk. Kar ste oisali glede telo ven k, to velja večinoma tudi za ženske druzih narodnosti, le v tem oziru je ženstvo druzih narodnosti na boljšem od našega, da ima več prilike se izobraziti. Ker naše ženstvo nima priložnosti do izobražbe, razven čitanja poučnih knjig in Časopisov, nekterim pa še k temu ne dopušča hišno opravilo; druge zopet mislijo, da je slednje čitanje, razven molitvenika, pregrešno ; dobč se pa celo, ki čitati ne znajo, zato moram tem nekoliko prizanesti gledč izobražbe. Da pa v službah nemorejo potrpeti in Be dobro gospodinjstva privaditi, k temu je pa tudi dovolj uzroka: slovenskih služb je le malo, in še tiste kar jih je, so dokaj uborne; ako pa mora Slovenka celo vstopiti v službo, kjer jej je občevalni jezik po polnoma ptuj in ne razume besedice, potem ni čuda, ako edino po tem hrepeni: kedaj bode prišel slovenski mladenič in jo vzel v zakon, da postane samostojna gospodinja. V takem slučaju se pa navadno ne gleda niti na izobražbo, niti na zna-čajnost, še manj pa na duševne in naravne lastnosti, bodisi možkega ali ženske ; vprašanje je le, ako ima ženin toliko novcev ali ,,kredita da zamore ženitovanje izvršiti in si nekoliko hišne oprave omisliti. Navadno se izvrši ženitovanje z električno hitrostjo; jedno nedeljo si namigneta z robcem, drugo nedeljo ježe ženitovauje, tretjo sta pa že preobjedena zakonskega medli in nema jih več skupno vezati. Olovek bi rekel: Ljubezen jih pa le veže skupaj. Oh 1 Ljubezen! ali sta se iz ljubezni vzela? Kdaj sta se pa vprašala eden druzega po ljubezni? Ali sta vedela ali ne, da zamore biti še kakšna ljubezen izyan katekizma? Kar ljubezen ne druži, tuli zakon ne more ohraniti.
Niso vselej samo slabosti žensk krive nezadovoljnega zakona v življenju, dostikrat bo krive tudi slabosti moških, pa v takoimenovanej električni hitrosti zamoreta slabosti eden druzega še le razumeti ali raz-videte, kadar j& že prepozno se trpljenju ogniti. Ako si nista mož in žena saj približno jednaka v značaju, dušnih in naravnih lastnostih, ni pričakovati v zakonu prave sreče. Lito železo se ne vari z kovanim, voda se ne spoji z oljem, in tudi voda in ogenj se še nista prijazno družila. Kako bi se zamogla dva človeka, ako sta v vsem popolnoma različna.	Boardingar.
Cleveland, 0., 10. febr.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim za vsprejem mojega dopisa. V poslednjem listu „Glas Naroda" sem čitala, kako se nek mož pritožuje zaradi žene, ker ga je tako brzo ostavila. Jaz hočem pa daneG navesti važen uzrok, kterega možki gotovo ne vpoštevajo in to je: Fantje premnogokrat dekleta
silijo, da jih vzamejo 5 znani so mi celo slučaji, kako so jih nadlegovali in celo goljufali. Obetali so celo, da imajo denarjev, da jih ne bode nikoli zmanjkalo, ali dostikrat Be je že pripetilo, da kmalu po poroki ni bilo denarjev, ako je bilo potreba kaj plačati, ali pa še kaj omisliti. Marsikdo je že mislil, ako ima par dolarjev, da ima že zadoBti za ženiti, ko pa potem zmanjka, so pa razni uzroki in je celo žena premalo izobražena. Priporočati, je, da naj fantje in dekleta preje dobro premislijo koga bodo vzeli. Podpisana sem sama Slovenka in že pet let omožena in prav zadovoljna v tem stanu, ker je moj mož izobražen. Ako se pa prično v zakonu prepirati in pretepati, potem pa mora žena moža zapustiti, jaz bi tudi tako storila, ako bi mož z menoj grdo ravnal. Res je pa, da je tudi žena kriva slabih zakonskih razmer, toda vsega pa gotovo ne. V zakonskem Btanu je mnogo potrpeti, ne pa kar ženo zapustiti, kar pa velja tudi obratno ; večkrat Be pa tudi pripeti, da mož pošlje ženo v staro domovino, tukaj pa dekleta prepe-lava, ker si misli: sedaj sem pa brez skrbi, saj mene vidi žena! Pri vsem pa primanjkuje poglavitne Btvs ri: zakonske ljubezni.
Urša Žabravc.
Crocket, Cal., 5. febr
Slavno uredništvo! Prosim za vsprejem teh par vrstic v našem delavskem listu, da odgovorim na dopis v 6. štev. ,,G!aB Naroda", v kterem pravi g, dopisnik, da pozna rojake, kteri pristopujejo k skrivnim društvam. S tem pa meni, da mi svojo vero zatajujemo, saj je to društvo „Red Men" znano po vsej Ameriki ; to društvo je podporno društvo in je več kakor tri četrtine udov katoličanov, največ Ircev in Nemcev, Slovencev nas je pa le šeBt. V društvu se nikdar nič ne prepirajo o veri, pri seji je prepovedano govoriti o veri, pri tem društvu velja, da naj vsak veruje kakor ga je mati učila, in v ktere j veri je vzrejeu. Gospod dopisnik zatrjuje, da je to društvo skrivno, zakaj pa člane tega društva sprejmejo tudi v društvo sv. Jožefa in gredo celo k Jednoti, in tudi druge so že nagovarjali, da bi pristopili; mi smo pa že pri več društvih, ali težko nam je biti pri tolikih, ako je kdo član treh društev, menim, da je dovolj v teh slabih časih. Mi nemarno prav nič proti društvu sv. Jožefa. Ali nekaj naj vendar povem: n^kaj milj od tukaj je umrl brat v bolnišnici, med boleznijo ga ni nihče obiskal, a ko je umrl, pa tudi ni bil po katoliško pokopan, tako gospodje, za take zadeve se je v prvej vrsti zanimati, ne pa za druge. Gospod dopisnik pravi tudi, da kakor hitro je delo v tovarni za sladkor zaštapalo, da smo mogli mi v prvi iti s trebuhom za kruhom, ali temu ni tako, mi še vedno vsi delamo. V obče pa prosim gospoda dopisnika, da naj nas le lepo v miru pusti, in naj le lepo vsakdo za-bč skrbi; veliko bolje bi bilo, da bi si rojaki naročili „Glas Naroda", ga marljivo čitali in podpirali, ker vem, da je tultaj več Slovencev, ali le malo izvodov tega lista sem prihaja, vem pa. da imajo Slovenci angleške liste, ko jih niti ne umejo, slovenskih pa ne podpirajo. Pozdrav rojakom in rojakinjam po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa. želim veliko dobrih naročnikov. Josip Kotchevar.
Rossland. B. C.. 9. febr.
Gospod urednik! V naglici za mojim prvini dopisom Vam imam sporočiti o tuka.šnjem prevratu. Po vsej British Columbiji so pričeli delo ustavljati po rudnikih. Tukaj v Rossland so v AVar Eagle in Centre Star rudnikih odslovili nad 400 delavcev v ebem dnevu ; prenehali so s pošiljatvijo rude in zato bili vsi odslovljeni, kar nas je delalo pri rudi. V Nelson, B. C., preneha danes z delom tudi Silver King rudnik, ondotna topilnica in rudnik je bil največji v onem kraju. Sedaj se nadejajo odslovljenja še v druzih rudnikih in tako z British Colum-bijo ne bode nič kakih pet mesecev. Uzroka za to Vam nemorem navesti, tukajšnji listi jih več navajajo, ali družbe same bolj molče. Uradniki War Eagle in Centre Star rudnikov so nam naznanili, da to storijo ker bodo omislili večje stroje na površju, in da ti rudniki niso dovolj razširjeni za toliko delavcev, in da bodo delo nadaljevali samo s poglavitnimi deli in to začasno. Kako dolgo bodo delali, ne ve še nobeden, morebiti utegnejo že v par dnevih delo ustaviti popolnoma. Tukaj posluje s polno mofijo samo še jeden rudnik in to je Lee Roy Mine. Nekteri navajajo, da so z delom prejenjali zavoljo osemurnega dela, drugi zopet, da se odkrižajo organiziranih delavcev itd., ali za gotovo ne v6 nihče nič. V množini odhajajo delavci od tukaj, ker vsakdo vidi, da tukaj precej časa ne bode nič. Ko ta list dobite, se nahajam že najbrže tudi sam v Zjed. državah in Vam pozneje naznanim moje bivališče. Pozdrav vsem či-talcem „Glas Naroda", listu pa želim obilo vspeha.
Frank Keržišnik.
Vojna mi Boerci in Anglijo,
London, 12. febr. Konečno je vendar tudi vojni maršal lord Ro-Vterts poslal oficijelno poročilo o Bullerjevem tretjem umikanju ob Tugeli. Ko je Buller zasedel Baal Krantz, nastala je potreba, vtrditi to pozicijo, ktera naj bi bila temelj drugim operacijam. Dva dni so to poskušali, toda brez vspeha, ker so Boerci streljali na nje z velikimi topovi iz višjih krajev. Pri pomikanju armade proti Ladysmithu preko Harrlinga in Hongers Drifta potreba je držati Baal Krantz. Ker tega ni bilo mogoče držati, se tudi po tem potu niso zamogli Angleži pomikati dalje.
Tovarna razletela.
P i 0 t e r m a r i z t z b 11 r g, 13. febr. Boerska tovarna za izdelovanje nabojev za Mauserjeve puške se je razletela. Kakih 60 do 70 delavcev je bilo usmrtenih. (Mogoče, da je to ista razstrelba, o kteri se je nedavno iz Johannesburga poročalo.) Moddersfontein, kjer se je pripetila ta razstrelba je eamo 15 milj od Juhannesburga oddaljen.
D urban, 13. febr. (Zakasnje-no.) Dvesto Basutov in Zulov je pobegnilo Boercem. Beguni trdijo, da eojih Boerci prisilili v vojnem taboru opravljati razna dela, kopati rove in napravljati nasipe.
L o 11 d o n, 13. febr. Vse kaže na to, da so Angleži pripravljeni se od Modder Riverja pomakniti naprej in v malo dnevih je pričakovati važnih poročil. General Roberts je sedaj pri armadi in bode osobno vodil gibanje. Ob Modderu je dospelo 1400 beguncjv iz zapadnega Barki vja. Boerci so jih izgnali, ker se niso lioteii bojevati v njihovih vrstah. Kakor begunci pripovedujejo je general Maedonald pretepel Boerce, kt-rih je bilo 200 usmrte-ui. in ranjenih. Poročilo, da so Angleži planili iz Ladysmitha, Be ne potrjuje, istotako se ne potrjuje poročilo, da se Boerci premikajo.
Prijatelji Cecil Rhodesa se boje, da bode vendar še padel Boercem v roke. Poslali so k transvaalskemu agentu dr. Leydsu v Evropi poslanca, kteri gaje vprašal, kaj bi se z Rhodesem zgodilo, ako bi ga Boerci vjeli. Dr. Levds je zagotovil, da Boerci ne mislijo RhodeBa usmrtiti, toda za njegovo oprostitev bi zahtevali toliko denarja, kolikor škode je napravila dr. Jamesonova ekspe-dicija, to je kakih 810,000.000. Dokler ne bode plačana ta svota, mora •Jameson kot porok ostati v rokah Boercev — toda vsaj ga dosedaj še nimajo.
,,Globe" objavlja danes polurad-uo vest, da Nemčija ne namerava posredovati, ker se ne dotika njenih interesov, ako boerska republika pogine ali pa če obstane.
Kako je French operiral.
London, 14. febr. Glede svojega napada v Oranje državo je vojni maršal lord Roberts poslal vojnemu uradu iz Dekiels Drifta sle-
lf_|_ A Vas postreže tako ceno K lin f za 100 gold, ali 200 kron l%U V 1 avstr. velj. S40.76 m po-
štarine 20 centov, kakor Fr. S a k-s e r 109 Greenwich St., New York Minolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. C e n a-brza in poštena postrežba velikansko pomnožuje promet.
Kretanje parnikov.
V New V o r k d o s p e I i : ,Lahn", 14. felir. i/ Bremena. .Darmstadt", ij, febr. iz Bremena z 445 potniki.
,Oceanic", 14. felir. iz l.iverpoola z 846 potniki.
,Archimeda", 15. felir. z 790 potniki. .Italia**, 16. felir. i/. Ilamlmrga z 345 potn.
i'o speti i maju:
,Phoenicia" iz Hamburga. .St. Louis" i/. Southamptona. ,La Touraine" iz Havre. ,Campania" iz Liverpoola. ,Spaardam" i t Kotterdama.
O d p 1 ] u I i :
, I .a Gascogne", 15. febr. v Havre. ,11. II. Meier--. 15. febr. v Hremen. ,Trave", 17. febr. v Ger.ovo. ,Graf Waldersee", 17. febr. v Hamburg.
,Etruria", 17. fel>r. v Liverpool. .Werkendam", i", febr. v Rotterdam.
O d p 1 j u 1 i bodo:
,I.ahn", 20. febr. v Iiremen. ,Oceanic", 21. febr. v Liverpool. .St. Louis", 21. -febr. v Southampton. .Noordland", 21. febr. v Antwerpen. .La Touraine", 22. febr. v Havre. ,Darmstadt", 22. febr. v Hremen. ,Aller", 24. felir. v Genovo. .Phoenicia", 24. febr. v Hamburg. ,Spaardam", 24. v Rotterdam.
Parti?* listki so dobiti po izvirnih cenah pri fr. sak.ser & CO.. 109 Greenwich St., New York.
I" II
Jugoslovanska Katoliška Jednota,
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdiro, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Go v žet a Box 105, Ely, Minnesota.
Izločeni iz društva Kristusovega rojstva štev. 10: Jakob Božič, Valentin Oblak, Kocjan Planinšek, Janez Oavrak, Matija Papa, Martin Žavjal, Mihael Carnikovič, Tomaž Petrovnič, Andrej Bil. Društvo šteje pet udov.	Josip Agnitch, predsednik.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
deč. brzojav: „French se je včeraj dopoludne napotil s tremi brigadami, konjištva, topuičarstva in peštva na konjih skupno z večimi oddelki kolonijalnih vojakov proti 25 milj oddaljenemu kraju ob Mod-deru. Popoludne je poročal, da se mu je posrečilo ob Klip Driftu prekoračiti reko in zasesti severne višine kakor tudi osvojiti tri sovražne tabore z vso zalogo vred. Med tem časom je podpolkovnik Gordon štiri milje proti zapadu navidezno napadel Roudeval Drift in osvojil dva boerska tabora. Vladala je neznosna vročina in vihar prahu je Frenchev manever izvrstuo pospeševal. Ker seje brzo pomikal dalje, zadel je le malokje ua upor iu njegove izgube so malenkostne. Poročnik Johnson od luniskilling dra-goncev je edini hudo raujeui častnik. Vročina je premagala 4 čast uike in 58 mož, ktere so ua vozovih odpeljali do železnice.
Zveza v nevarnosti.
London, 14. febr. Navdušenost a ktero so včeraj pozdravljali poročilo, da se je lord Roberts pričel pomikati proti Kimberleyu, se je danes zjutraj ohladila, ko je dospelo poročilo o slabem položaju Angležev v in okrog ColeBberga in Hensburga, ker se bodo najbrže morali še dalje proti zapadu ali jugu umakniti. Brez dvoma so Boerci na Robertsovo prodiranje odgovorili z nasprotnim ravnanjem in najpreje pretili zvezi med vojnimi oddelki. Med Sterkstroomoir in Colesbergom, kjer si Gatacre že več mesecev ne v£ pomagati uiti uaprej, niti nazaj, se je vgnjezdila boerska armada pod povelj ui-šUom Delareya, zelo zmožnega tranevaalskega vodja. Kakor videti nameravajo Boerci celo Naa-moport doseči in poskusiti glavni napad na britiške zvezue črte, na kar bi bila vsa Robertsova armada osamljena. To je uadaljui dokaz strategičue nadarjenosti boerskih vodjev in načrt, kteri vzbuja občudovanje v vojaških krogih.
Skupne zgube 10.515 mož.
London, 14. febr. Skupne zgube Angležev v južni Afriki so do danes: Častnikov usmrtenih 152, ranjenih 380, pogrešanih 112; vojakov usmrtenih 1477, ranjeaili 5050, pogrešanih 2781; zgube vsled bolezni itd. 563 ; skupaj 10.515 mož.
London, 15. febr. Kolouijalni tajnik Chamberlein je rekel danes na dotično vprašanje, ako bi Boerci še nadalje napadli Zululaud, bode angleška vlada oborožila Kaffre, da se bodo sami branili. Minister stvo v Natalu je naznanilo, da pod sedajnimi okolščinami ne more biti odgovorno za sovražno mišljenje Zulov.
Roberts pred armado.
London, 15. febr. Pod ugodnimi znamenji je lord Roberts prijel korakati od Moddera. Angleži so planili v Oranje državo, prekoračili Riet in Modder reki, osvojili pet boerakih taborov z vso nakopičeno zalogo, ter skušajo priti okolo levega krila Boercev pri Magersfou-teinu. Radi pomanjkljivih zemljevidov je težavno tem operacijam
natančuo slediti toda kakor videti, so Angleži z svojim brzim prodiranjem ne samo Boercem odrezali zvezo z Jacobsdalom, ampak jim tudi odvzeli naravnostuo pot v liloemfontein. Tako slikajo tu položaj.
Osobna navzočnost lord Robertsa pri pomožni armadi za Kimberley preje ni bila znana, akoravno so isto sumili, odkar seje prikazal ob Moderu. Š^sta divizija, o kteri se je naposled čulo iz Thebusa, pa je bila nakrat tu in pomnožila Robertsovo armado za 10.000 mož. Skupno moč Robertsove armade sedaj cenijo kakih 50.000 mož.
Med tem časom je Buller ostal v ozadju. Njegova armada nima mnogo posla. Posamezni boerski oddelki so prekoračili Tugelo in zasedli prejšnji britiški tabor na Spear-mans farmi.
London, 16. febr. Pomanjkanje vojnih poročil od lord Robertsa kaže, da se morajo goditi zelo važne operacije, kterih nočejo objaviti. Tudi o Bnllerju ni nič slišati. Angleški poročevalec brzojavlja iz vojnega tabora pri Chieveley: ,,Še vedno upamo na rešitev Ladysmi-tba'\ V sredo seje baje v Lourenzo Marquez dospeli mestjan iz Preto-rije izrazil, da zato Ladysmith ne bombardirajo več s tako silo, ker primanjkuje streljiva za težke topove. Nedoločno boersko poročilo, da se je mino!i ponedeljek velika bri-tiška armada pomikala proti Colen-so iu blizu Boshkopa vtaborila, se najbrže oziru na Bullerjevo umikanje iz Springfielda.
Iz Pretorije se poroča, da so Bur-gherji osvojili vse britiške pozicije pri Colesbergu in Angleže prisilili se iz Rensburga umakniti. Ako je ta vest resnična, potem se vsiljuje misel, kakor bi general Clements imel povelje se izogibati bitke. Vsled zbiranja vojne od Modderu imajo Angleži malo vojakov v Kap Colo-uiji.
Iz delavskih krogov.
Dodatek k delavski postavi sprejet.
A 1 b a n y, 13. febr. V današnji se, i senata bo sprejeli od senatorja Waguerja predlagan dodatek k delavski postavi. Ista določuje, da vsaka osoba ali korporacija, ktera za nje delujočega delavca pusti več nego deset ur zaporedoma delati, zakrivi prestopek, ter zapade primerni kazni.
Ni dobiti skabov.
Chicago, 13. febr. Vse vesti stavbarskih kontraktorjev, da bodo danes neunijski delavci delali pri stavbah, so bile izmišljene. Kajti niti jednega Bkaba ni bilo najti pri nobeni stavbi. Ko so boBe na to okolnost opozorili, izgovarjali so se na mrzlo vreme. Vodje raznih Unij so nazuauili, da kontraktorji zmožnih skabov niti dobiti ne morejo, in zato tudi njihovega načrta izvršit' ne morejo. Gotovo je, da bosi po vsej deželi iščejo skabe; rokodelci vse stavbarske obrti naj toraj ne hodijo v Chicago dokler traja štrajk.
_
Strajk premogarjev končan.
Wilkesbarre, Pa., 15. febr.
Straik v Fernwood premogokopu blizu Pittstona, kteri se je pričel pred dvema tedncma, je končan. Ljudje so se danes zjutraj zopet povrnili na delo. Štrajka se je udeležilo petsto mož.
Našli trupla zasutih premogarjev.
Wilkesbarre, Pa., 14. febr. O polunoči so našli trupla onih dveh premogarjev, ktera je v Mrffit rovu zasulo in ubilo. Ko bi bila moža os.ala na svojem prostoru, bi bila morda ostala pri življenju, toda bežala sta proč, da bi se rešila in pri tem ju je dohitela grozna osoda.
Zviti gostilničarji.
Kewanne, III., 12. febr. Več tukajšuih gostilničarjev je izumilo uačrt, po kterein bode vsak gostilničar prihranil 81000 na leto. Vseh devet gustilnic mesteca je v jedui vrsti, ker izven tega okraja ne dajo licence. Sedaj so naredili prehode iz jedue gostilnice v drugo in tako naredili samo jedno. Na sredi točijo pijačo in mize so postavljene v vsakem prostoru, kamor sedejo gostje, kterim nosijo natakarji pijačo. Ko 1. maja potečejo stare licence, bodo zanaprej samo jedno vzeli, ktera v. lja $1200, in s tem bodo prihranili osemkrat 81200. Mestne oblasti so radi tega zelo razkačene in pravijo, da bodo vplivale na mestni zbor, da licenco toliko zvišali da bodo dohodki od te strani prejšnjim jeduaki.
Chicaški Miller je pobegnil.
Chicago, 16. febr. Walter C. Griggs, alias W. II. Bennett, poslovodja pri Security Savings Society, sleparskem podjetju, ktero je ljudem obljubovalo pomagati do hitrega obogatenja, je izginol in ž njim vred vloge v znesku S500.000. Vlagatelji so odlični chicaški trgovci, celo več baukarjev se je baje udeležilo z svotami do $10.000, da bi z brzim in visokim obrestovanjem svojega kapitala hitro obogateli. Bennettu so njegove žrtve prinesle vsak dan povprečno 86000. Pred jednajstimi dnevi se je z svojimi knjigami podal na potovanje in sicer v San Francisco, kjer je nameraval ustanoviti podružnico svojega ,,cvetočega" podjetja. Tudi trije njegovi zavetniki so izginoli. Proti četvorici so danes izdali zaporno povelje.
Sin ustrelit očeta.
Charleston, W. Va., 14. febr. Lastni, 19 let stari sin Louis je ustrelil C. R. Stewarta, tukajšnjega grocerja. Sin, kterega so takoj zaprli, trdi, da je streljal v obrambo Bvoje matere. Stewart je dobil včeraj zvečer ,,Valentina" zasmebl jivega značaja in obdolžil svojo ženo, da mu je ona istega poslala. Žena je tajila i a prišlo je do prepira, v kterem je hotel Stewart ženo pretepati. Sin seje postavil na stran svoje matere in z revolverjem ustrelil ua očeta, kteri je danes vsled prizadete rane umrl.
Predlog za izključenje.
Louisville, Ky. 13. febr. Več varčnim demokratskim posta-vodajalcem se dozdeva nagrada SI00.000 za vjetje Goebelovega morilca previsoka, za to ni nemogoče, da dotični predlog propade. Okrajnemu sodniku bodo jutri stavili predlog, Taylorja iz državnega poslopja izključiti in Beckhama, kot njegovega naslednika vmestiti, ker Taylor ni goveruer, ampak le zasebnik, kteri v državnem poslopju nima nikake pravice. Republikanci mislijo, ako bi tudi okrajni sodnik Taylorja izključil, Court of Appeals tacega postopanje ne bode potrdil, iu ako bi vkljub temu to storil, Be bode zvezno sodišče za Taylorja potegnilo.
Postavodajalstvo je danes zborovalo v Court house. Navzočih je bilo 59 zastopnikov. Senat je odobril sklep zbornice, da se v Frankfort odpošlje odbor, da preišče ta-mošnji položaj in poroča, ako bi bilo umestno se vrniti v stolico. Vojuo sodišče v Georgetownu je danes popoludue na predlog razsodnika iz Frankforta odločilo, da je Taylorju in generalu Collieru prepovedeuo nadalje ovirati posta vodajalstvo.
Mule za britiško armado.
N e w O r 1 e a n s, 15. februvarija. Agentje britiške armade so tu sklenili nadaljno pogodbo za nakup 2500 mul. Živali bodo nakupili kakor hitro mogoče in jih brzo odposlali v južno Afriko.
Trikraten roparski umor.
Jackson vil lo, Fla., 14. febr. Sedem milj zapadno od tu stanujo-čo 751etno gospo Rosano Roberts, njenega 53 let starega sina G. T. Robertsa in njeno hčer Jennie so našli umorjene. Morilec ali morilci so pri svojem krvavem Činu rabili sekiro in potem vso hišo preiskali po vrednostnih stvareh.
• Pogrezujoče mesto.
Managua, Nicaragua 14. febr. Veliko hrupa pouzročuje v Nicara-gui vedno pogrezanje mesta Co-riuto, glavnega pristana ob paci-fičnem obrežju. Vlada je poslala tja inženirje. Mesto je sezidano na južnem koncu odtoka Corinto. Široko ustje reke loči mesto od ostale dežele na odtoku. Pred dvema letoma je tam morje dostikrat na-rastlo do osem čevljev visoko. Potem so proti nadležnemu f lpmen-tu zgradili jez iz kamenja in zemlje. Jez je dal vodi drugo smer in ista je proplavila velik del nižav na odtoku in tej okolnosti pripisujejo pogrezanje zemlje. Že 1. 1890 ali 1S91 je John Crawford, član ame-rikanske družbe za proBpeševauje ;nanosti, opazoval pogrezanje zemlje, ktero je gradenja jeza še bolj pospešilo.
Hudi viharji.
Pariz, 15. febr. Iz vseh francoskih pristanišč ob atlautiškeno obrežju prihajajo poročila o večjih iu manjših nesrečah na ladijah v strašnem viharju minolih dni. Na skalah pred Brestom se je včeraj razbila nepoznana jadrnica; štiri trupla so valovi priplavili na obrežje. Iz ladijestaje pri Brestu so valovi odtrgali vojno ladijo „Duperre" in jo z veliko silo gnali proti skaluatemu obrežju, toda posrečilo se je vreči morskega mačka, kar je rešilo oklopnega velikana pred gotovim poginom. Blizu ustja Giroude je zadel francoski parnik na skalo in padajoči jambor je ubil kapitaua, 13 osob moštva je utonilo, ostale so rešili. Istotako se je potopila francoska ladija „Notre Dame dee Dunes" iu ž njo vred štirje mornarji.
Berolin, 15. febr. Gripa se tu vedno bolj širi. Kakor pravijo zdravniki je tu nad 80.000 osob bolnih za to boleznijo, toda le v redkih Blučajih je nevarna. Poslanec White je tudi bolan za Grippo. Tudi cesarico in njena dva sina, princa Oskarja in Jo-ahima 'je napadla bolezen. Tudi mestni župan^Kirshner je bolan za Gripo.
Gladni Indijanci.
London, 13. febr. Lord Cur-zon, podkralj Indije, poroča vladi, da se lakota vedno bolj razširja. Dosedaj so 3,784.000 osob podpirali iz vladinih sredstev, toda vsak dan se množi številc stradajočih. Položaj je zelo resen.
Drobnosti.
V staro domovino so se vrnili: Anton Govros z družino iz Ely, Minn., v Podgorico; John Dušek iz Ely, Minn., na Brezje; Matija Mo-har, John Kordiš, Jože Mohar, Josip Kordiš in Matija Anzelc, vsi iz Greenville, Miss., v Loški potok: Anton Gornik iz Sharon, Pa., v St. Jernej; John Kastelic v Kompolje, John Skrir jar-v črešnjevec, oba iz Sparta, Minn ; Fraučiška Jerin iz Everson, Pa., v Gorenji Tuhinj; Matija Ausec iz Denver, Colo., v Hudi vrh.
* * *
Iz Federala, Pa., se nam poroča, da bodo premogarjem od dne 1. aprila t. 1. zvišali zaslužek za 15 centov pri toni. Tega zvišanja se bodo razveseljevali tudi naši tamoš
nji rojaki.
* * *
Tri tedne starega otroka je 20. jan. prinesla neka ženska iz kamniškega okraja v kranjsko'deželno bolnico in ga tamkaj pustila in po« begnila.
Požar. Dne 22. jan. je gorelo v Zaboršku v kamniškem okraju pri
posestnici Mariji Igličar.
*
* *
Dvoboj v ljubljanski pehotni vojašnici. Iz Ljubljane pišejo: Danes, dne 27. prosinca, bi imel biti — kakor se govori — v ljubljan. pehotni vojašnici dvoboj med rezervnim častnikom V. in odvetniškim kandidatom doktorjem H. — No, gosposka je še pravočasno izvedela to, ter je onemogočila vsako nezgodo.
* * *
1'bil seje 37-letui Fran Muznik iz Kobarida, ko je šel na Vrano pod Krnom. Spodrsnilo Be mu je in zdrčal je po senožeti, a si — razbil
pri tem glavo.
* * *
Parobrod na Ljubljanici- 21. jan. se je vršila komisijoualua vožnja s parobrodom na Ljubljanici. Po-skušnja je izpala povsem ugodno iu g. Kotnik, čegar last je paro-brod, utegne sedaj brez zadržka dobiti koncesijo. Parobrod bo vozil
med Ljubljano in Vrhniko. * *
*
Raznotere vesti. — Nadporočnik Dembicki na Ogerkem je ob neki priliki razmerasil pešca Balašo s sabljo, ker mu sledni ni hotel upreči stotnikovih konj brez dovoljenja. O tem se je govorilo v ogerski delegaciji ; uvedena je preiskava. — Na Kranjsko prihajajo zopet pisma iz Španije, v katerih zahtevajo neznani lopovi, da treba poslati angleški banki priloženo brzojavko, pa dobe 30r/c od 45 000 funtov šterlingov. To je vse lumparija. Da ne pojde nikdo na limanice! —V Ljubnu ua Štajerskem je vrgel raznašalec kruha Marold, ki jc bil obsojem pred porotniki na 8 let zapora, v
obraz sodnika križ z njegove mize. * *
*
Potne liste knpnjejo ljudje, ki se
hočejo izseliti v Ameriko. 23. jan. sta bila v Ljubljani dva prijeta, ki sta imela na drugo ime se glaseča potna lista. Kupila sta jih od svojih znancev. Na hrvatski meji pa kupujejo kranjski fantje potne liste od Hrvatov in potujejo tako kot Hrvati v Ameriko, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi jih kdo vstavil, ker kot Hrvati iu ogrski državljani uiso podvrženi tukajšuemu vojaškemu zakonu. V črnomeljskem okraju so baje že prijeli in zaprU jednega, ki je potne liste prodajal.	„Slov. Narod". * *
*
Z;v pečjo — dinamitne bombe. V
Waldu na Zgoreujem Štajerskem je dal delavec Franc Schoggl dve dinamitni patroni, kakoršne rabijo za lomitev kamna, za peč, da bi se posušile. Žena pa je v peči tako zakurila, da sta patroni eksplodirali. Pri tem je bila delavčeva sedemletna hči ubita, žena smrtuo-nevarno ranjena in še troje delavcev ranjenih. Hiši je odtrgala eksplozija cel vogelj ter ima posestnik za
7000 K škode.
* * *
Mej ogrske Slovake se je priselila lakota. Glavni živež jim je krompir, ki je pa letos jako slabo obrodil. i.eda jih sili iz domovine in selijo se v Ameriko. Vlada je določila 28.000 kron za javna dela, da
bi ljudje nekaj zaslužili.
* * *
Vojvodinja trafikantinja. Nedavno ie umrla vdova vojvode Mornya, nezakonitega sina kraljice Hortense in njeuega višjega konjarja grofa Fhahaulta. Po smrti svojega prvega mcža, Napoleona polbratra, ji je daroval Napoleon največjo pariško trafiko blizu place du Theatre francais. Vojvodinja je dala trafiko v najem ter imela od tega na leto 40.000 frankov. Malo pred smrtjo so ji trafiko vzeli ter jo dali vdovi
znamenitega francoskega državnika. * * *
0 nacijonalizmn se je dobroznani zgornje-štajerski pisatelj P. Rosseg-ger na Btavljeno mu vprašanje — izrazil tako-le : ,,Nacijonalizem je po mojem meneju velika nesreča za človeštvo. Ker pa obeoji, moramo z njim računati. Proklet narod, ki napadal Gorjč pa narodu, ki se ne brani 1" To bo težke besede.
* # *
Crispijeva hči in nj*na — šivilja.
Skoraj istega dne kakor CriBpijev sin Luigi — ki je bil v Rimu v odsotnosti radi tatvine obsojen ns štiri leta v ječo — je etala v Nea-polju pred sodnikom Crispijeva hči Giuseppina vojvodinja Linguaglos-sa, ker ni plačala svoji šivilji računov. Dolžna ji je 4545 lir, a jih ni hotela plačati. Gospa vojvodinja je bila obsojena, da mora poravnati svoje račune čim prej, dasi je isja-vil njen soprog, da ni bil dovolil
Giuseppini delati takih dolgov. * *
*
H mil. dinarjev poneveril. Vodja
užitniuskega urada v Belemgradu, Milan Simič, je poneveril mil. dinarjev. Obstal pa je doslej le, da je poneveril 70.000 dinarjev. To je
ua Srbskem že mogoče 1 * *
*
238 nnnkov. V Temes-Mramora-ku živi Btarka, katero so njeni otroci razveselili z 238 unuki. Med temi jih je živih še 146 osob, dočim jih je 92 umrlo. Starka, bogata posestuica, se zove Katarina Hauk ter je docela zdrava. Dosegla je ideal E. Zole, katerega proslavlja v svojem zadnjem romanu ,,Plodo-vitost."
Listnica uredništva.
R o j a k o m odpošljemo sedaj za 820.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
KJE JE?
MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj Žužemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill. Njegov naBlov bi rada zvedela njegova BeBtra: Ana Blatnik, omožena Skul, Box 113, Elyria, Colo.	(8. mr.)
ICjo jo ?
JANEZ OREŠNIK, »doma iz škocjanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je
živ ali mrtev, zato prosim roja_
po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili nazna/iti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešuik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glaa Naroda".	(1. ap.)
Kje je?
JOHN KOREN, pred šestimi meseci je bil v Moutani, pred jednim letom v Alaski; njegova mati in brat Frank Koren bi rada zvedela za njega. Ako kdo rojakov kaj o njem vfe, naj blagovoli naznaniti: Frank Koren, 565 Mili Street, Little Falls, N. Y.
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino B knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa.f ter se priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
Slovensko pratiko prodajam po 10 cen,tov; veliko pratiko pa po 10 centov.
Mali zneski Be lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. P060RELC,
5102 Butler Street, ^ Pittsburg, Pa.
Kjeje?
FRANK JAKLIČ, doma iz Sodine vasi, okraj Žužemberk; pred 4 leti je bil v Aurori, 111., njegova sestra bi rada zvedela za njega in prosi rojake, ako kdo vfe kje biva, da bi jej naznanili pod naslovom: Joha-na J a k 1 i c h, Haser, Pa., Westmoreland Co.	(14. fb.)
Slovenska krojača
dobita delo, toda znati morata likati (pegiati), in eta na dobrem glasu, marljiva delavca in ne pijan* ca; delo je vedno, to je trajno; plače je $9 do $12 na teden in sproti vsak teden v ponedeljek. PiBma in telegrami naj se pošljejo:
J. Prebelich, 441 Ferry St., Kansas City, Kan«.
-
Ijj RIsoUSL. Krasti!
(Ponočna slika.)
(Konec.)
Krasti! Ta misel je pričela rojiti v glavi Avgusta, kterega možgani so bili razgreti vsled zgube pri igri. Krasti — to je grozno Čuti, toda v njegovem položaju ni tako lelo hudo... Tam v vrtnej dvorani, ▼ nezaklenjeni omarici je Se nekaj deeetakov. Milostivi gospod jih gotovo ni vzel; tudi jutri jih ne bode v*el, ker jih je vendar premalo u njega... Avgust zamore narav nost iz dvorišča priti v dvorano, to j« 6ež široke stop n j ice; spalnica gospoda je ločena od vrtne dvorane le po malej sobici — gospod baron ga toraj ne bode slišal...
Avgust je sedel ob oknu vratar jeve hišice, glavo je imel oprto ob roke in preudarjal. Saj ni tako hudo l Jutri bode takoj pisal Bvoje mu bratu, kteri je vedno nekoliko pri denarjih, tega bode naprosil za nekoliko goldinarjev. Na ta način bode Avgust blagajnico svojega go ■poda zopet popolnoma nadomestil, predno bode kaj o tem slutil.
Še marsikaj mu je po glavi rojilo — zadeva je bila vendar težavneja, nego je Bpočetka mislil. To ima človek od tega, ako je bil do svojega šestindvajsetega leta pošten Potem zahteva tak korak še le pre-m&ganje samega sebe I Sedaj mu pride pa še na um Nineta — poju tranjem je 24. dan — kaj hoče početi brez denarjev.
Jedno uro in še dalje je premišlje. val. Vendar po polunoči je bil odločen. Da bi vrag vzel vse misli! On mora denarje imeti.
Sredi pota se je ustavil. Stražnik ga je prestrašil. Preneumno l Kako pa zamore misliti, kaj namerava? Hkrati seje obrnol. Kakor v naskoku je hitel po Btopnjicah.
' V dvorani je vladala tema in tišina ; baron je najbrže zagrnil težkt* zastore na oknu poleg pisalne mize, le kolikor so bile vrata široke je odsevala rumenkasta Bvetloba na mno preprogo. Tam izza kota pri minu je služabnika zrlo par ugašajočih oči, drugače pa je bilo vse črno in tiho. —
Dasiravno je bil znan s prostori, vendar je moral prižgati luč, da ni
ftadel ob kako stvar, kterih je bilo mnogo nastavljenih. Na kadilnej mizici je stal bronasti svečnik se Ivepljenkami. S prižgano lučjo pred seboj.držaje se je plazil Avgust proti pisalnej mizi. Hkrati se je ■podtaknila njegova noga — svečnik v njegovej;roki se je tresel — čul je rožlanje stekla na svečniku
—	krik presenetenja mu je obtičal v grlu. ..
Tu jeUežal*na pol iz naslonjače spodrsnoli gospod, obraz njegov je bil amrtno bled — oči imel otrpne-le in steklene. Z desnega senca je curela krilna preprogo... v doli vifledej]roki je še držal — revolver.
„PomagajteI Pomagajte l" klical je prestrašeni Blužabnik. Od groze preseneten je pristopil in prijel roko svojega gospoda, v kterej je držal orožje — roka je bila mrzla in trda...
,,Mrtev l Mrtev I" je vzdihoval. Ne, da bi mislil na svojo namero, bežal je vun, bežal čez široke stop-njice in beli tlak v vraterjevo hišico. Še le na kraju poslednje je obstal, globoko vzdihnol in nazaj pogledal
—	in to na tak način kakor to ljudje eploh storč, ako vedo, da je kraj nesreče za njimi... Kakor bi nesreča begunca nazaj vlekla na svoj prostor.
Sedaj je pa v istini glasno zaupil. Svečnik, kterega je še vedno v roki držal, je rožljaje na tla padel. Z debelimi očmi je gledal na pot gori... Grozno! Tu je bilo videti ravno toliko temnih madežev na tlaku, kolikor je on korakov napravil, krvave stopinje, ktere so zaznameno vale njegov beg. • - Stopil je v krvavo lužo.
Hitreje, negoiii se zamoglo pripovedovati, je sledila vrsta groznih misli v njegovej glavi. Tam gori je ležalo truplo njegovega gospoda, mladega odličnega, živahnega ple menitaša — ustreljeno. Široki krvni sled pa vodi naravnost k Augu-stovim vratom — k vratom morilca svojega gospoda! Zato ga bodo tudi
smatrali. Ali ne bode Btotine'doka-zov proti njemu pričalo? Ali ga ni videl policaj ob polunočnej uri stati na stezi, ktera vodi k sobam barona? Ali ni Avgust baš ono noč za igral svoto denarjev, ktera nikakor ni bila v soglasju z njegovimi razmerami? Ali ne bode Josip, ta lopov, na široko razkladal, kako je Avgust po vseh žepih iskal novce, da bi plačal pivnino? Pred vsem pa, ali ne bi proti njemu pričali krvni znaki, in bili tehten dokaz?
Kakor bi ga nadlegovala blaznost je padel na mali stol — in kakor svinec težka je omahnila njegova glava na mizo.
Vedno bolj jasno je videl spoluo-vati svojo grozuo osodo. Zaradi začasne, seveda po lastnej krivdi pro-uzročene stiske, si je hotel odpomo-Či s tatvino. Kaj je pomagalo, ako je roko,.ktero je stegoval po ptujej lastnini, zopet prazno potegnil? Samo namera, poskus sam, se bodo grozuo maščeval — obdolžili ga bodo umora I Ne le obdolžili — temveč ga celo pod zatožbo deli! On pa je bil brez pomoči. Čutil je kako se mu to gorje bliža, velikanske rok9 proti njemu stega in ga namerava zadušiti. .. Kaj naj Btori? Ali naj beži? Da bi s tem vstvaril novo, še hujšo Bumnjo? Ali naj poskuša oprati te krvne sledi? Nemogoče, sedaj po noči, ko zamor« vsak trenotek tiho priti policaj mimo ograje in ga videti! Brez pomoči — otrpnel — se zvezanimi rokami je bil izročen grozuej osodi.
Težavno, pretresljivo spoznanje mu je prišlo na um v tej ponočni uri. Vedno je mislil, da čuje glas njegove že davno umrle matere: ,,Ostani tudi v mislih pošten!" Ni ostal pošten — čutil se je tatu ! In jutri, ko nastane dan, ga bodo smatrali — morilca. , .
Mraz ga je spreletaval v hudo zakurjeni sobi.
Kako dolgo je tako sedel v nemej samozatožbi, ne bi sam za mogel povedati. Konečno ga je premagala utrujenost; glavo je naslonil na mizo in zaspal.
Bleščeča svitloba ga je vzbudila iz hudih sanj. Opotekaje se je vzdig-nol — moral je roke deti pred oči — ni Be upal pogledati: rud^či, krvavi madeži bo se mu prikazali pred njegovimi dušnimi očmi.
Zunaj ni bilo videti nobenega madeža! Gosta, čevelj visoku odeja se je razprostirala čez pot in po vrtu, ter je milosrčno in sočutno odteguola temne madeže očein druzih... Bleščeči, beli sneg mu je naznanjal , da — ni morilec — hvala Bogu! — pa tudi tat ni postal. Njegova kolena so se tresla, najraje bi se na nje spuBtil in molil v zahvalo...
Na pisalnej mizi samomorilca je našla oblast dva piBma, oba odprta. Jedno pismo naslovljeno na barona od včeraj se je glasilo :
Vi nameravate z gospico Heleno F.... v zakon stopiti, ker dobi precej dote. Ta dota bode pa komaj zadostovala v pokritje Vaših dolgov. In je to nečastno dejanje, ktero nameravate izvršiti. Vi hočete pa tudi mene, ko Vam nisem nikdar nič žalega storil, oropati za mojo srečo v tem življenju, ker jaz ljubim Heleno... Konečno hočete pa tudi ubogej deklici, ktera prav nič ne sluti iu jo hoče lahkomišljeni oče Vam zmešetiti, vse vzeti, kar jej zamore življeuje ponuditi, ker Helena ljubi mene in me bode vedno ljubila! Ali hočete v jednem tre-notku postati trojni tat?"
Pod to čudno pismo je baron krepko roko zapisal besedo: „Ne!
Ista roka pa je spisala druge vrstice na kos papirja: „Sit sem življenja. Moji mali dolgovi so pla čani, za velike pa naj skrbi kdor hoče. Mala gotovina pa je lastj Avgusta, mojega zvestega služabnika".
„Zvesti Blužabnik" pa je pretakal debele solze v mrzlem snegu. .
srečni hiši ljubijo godbo.
C lasovir za $500 ali orgije za $250 s1 le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godl>eno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. IJaje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno raz vesel je vau je in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
,,Veliko boljše nego ■smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejsmu S3 00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za
cenik itd. Standard Mfg. 0o„ 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N.
■,ihliM»!il!(+(ii.,«tifrMito\i
FRANC ČUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, verižic, nhanov in drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah.
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.
Francoska parobrodna družba
ipie
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NX8BRUK (Avstna). /ptF' Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton
Street:
La Touraine La Normandie La Champagne L' Aquitaine La (iascogne La Touraine
22. febr. 1900. 1. marca 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 29. „ 1900. Izvrstno bodo postrežem pot
mki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY. NEW YORK.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
^—^ Saloon,
700 E. Cooper A v., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, line smodke, dobiti so d o b r a j e d i 1 a in p r e-11 o 6 i š č e.
V	obilen obisk s« priporočam (1-jl.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem moBtu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za VBako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vbo zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanica in veliko dvorišče, to VBe je obzidano s kamenjem ; okolu posestva bo dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu S o d j a, CreBted Butte, Colo., ali pri Anton Sodi a, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
KNAUTH, NACHOO & KUEHNE
No. U William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, d en j ire, in dolžna pisma.
Isposlnje in isteijoje zapuščine in dolgove.
bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen.
Dobro zade 1. Žena: „Seda nemorem najti moje zobe, niti lase". — Mož: ,,Zena, ne bodi vendar tako raztresena l'1
Pred sodnijo. Sodnik :,,Priča K. ali je Vam o tem pretepu tudi kaj na uho dospelo?" — Priča : „Gotovo, gospod sodni dvor". — Sodnik: ,,Kaj pa?" — Priča: „Prav huda zaušnica".
Palace Meat Mel,
Jos. Asselin, Prop.,
337 Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
s^r* kranjske klobase, TSs
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
~ Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York.
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN, babica z SOtlet-nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznaujam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
I^T* Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila]in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.

(2D. f.)
Naznanilo.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo aovo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starobt:, od 81000 plača prva vrBta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od 8500 do 83000. Za bolni-ško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden eukrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglas pri predsedniku: Ant. G r e g o ri z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich 655 Throop St., Chicago, 111.
t Jacob Stonich I
89 E. Madison St., Chicago, 111. ®
»---:_®
« «
s	1
4 Slika predstavlja uro za»dame z fo
^ dvojnim pokrovom ( Kosb Ca*e) 111 Z V SO najboljši pokrovi ae zlatom pre- ' teguj-ui (Goldlield) in jamčim za- $
nie 20 let; ko!*>8ovje ie Elgin ali !|) Waltham ter velja samo
Da
ni«, ktere žele uro kupiti 86 iim s^daj poinija l^pa priložnost,
Ta cena je le za nekaj časa.
Na zahtevanje pošljem c^uike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročij ae priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.


Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
JOHN VENZEL
izdelovalec
K RANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
Hotel
S>.Š O '.9 J O U o -^V > ° O »»00J03 I 0303eao9a 1 laaasaaos
* I 3 ff > O 9 g	^v
Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; ixvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
kegljišč©.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!]
Svoji k svojim!
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovratnih harmonik je Sf 18 do «35 in naprej.
Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
Vina na orodaj.
Dobra rndeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 5o do 60 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
H^^ipiiiiuijpiii^piiiiipjiiijpi«.,]^,««. ivgjunii^^mi^.M 1 JJ„
Na proflaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraja. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji ae zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetni^ orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in-prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piičatt.

J
mmmmmmmmm
TftTn iL^ m
SI obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
P® 4r°j0
®	ter sama plačuje rentni davek.
j-	Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-
g	denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
gj	Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK
U	SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
8BMMmmMmmmMM2mMmMmm
uiuMuioicc