se
53
dni
11
ii»t
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po naših občinah Vičanci «Hrib
izginja nekam v globino
O Stran 2
M Po naših občinah ^ Videm, Podlehnik
• Vedno več nezadovoljnih in besnih O Stran 3
Ptuj, torek, 23. aprila 2013
letnik LXVI • št. 32 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
DANES PRILOGA
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBlf 1K
Kidričevo • Revitalovi cvetoči dnevi odprtih vrat
Zelenjavne vrtičke posadilo 130 malčkov
Minuli vikend so na dnevih odprtih vrat Revitala predstavili obogaten program balkonskega cvetja, okrasnih rastlin in zelenjave, več kot 130 malčkov Vrtca Kidričevo pa je posadilo svoje zelenjavne vrtičke.
Šport
Nogomet • Na
tekmi preobratov pravičen remi
O Stran 9
Rokomet • Velika Nedelja po zmagi na lokalnem derbiju bližje obstanku
O Stran 10
Tretji pomladni dnevi odprtih vrat kidričevske-ga Revitala so uspeli, saj je organizatorjem pomagalo tudi lepo vreme. Kot je dejal pomočnik direktorice Dani Vrbnjak, so si cvetoče rastlinjake v petek in soboto ogledali številni obiskovalci in bili prijetno presenečeni nad obogateno ponudbo balkonskega cvetja, zelenjavnih sadik in okrasnih grmovnic, precej zanimanja pa je bilo tudi za njihovo novo servisno dejavnost. Tudi letos so pomemben del svojih aktivnosti namenili otrokom, saj so v petek dopoldne povabili na obisk 130 malčkov iz kidričevskega vrtca, ki so ob pomoči Revitalovih strokovnjakov in vzgojiteljic posadili vsak svoj zelenjavni vrtiček. Lahko so jih odnesli s seboj v vrtec, kjer jih bodo skrbno zalivali in spremljali rast zelenjave.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Še o domnevnem plagiatorstvu magistrske naloge Mirjane Bušljeta
Direktorica ptujske bolnišnice ni plagiatorka
Sredi februarja letos je zaokrožila vest, da obstaja sum plagiatorstva pri magistrski nalogi pod naslovom Organizacijski model za obvladovanje kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, katere avtorica je Mirjana Bušljeta, v. d. direktorja ptujske bolnišnice.
Mirjana Bušljeta je odločno zavrnila vse očitke, saj je imela za uporabo vseh podatkov bolnišnice dovoljenje takratnega direktorja in ni ničesar ukradla ali si pridobila nezakonito. Šlo je za uporabo javnih podatkov in ne raziskave. »Magistrsko nalogo sem pisala jaz in je prikaz dela v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj,« je takrat še posebej poudarila Bušljetova.
Septembra leta 2011 je z omenjeno nalogo končala magistrski študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze Maribor. Anonimni prijavitelji so prijavo suma plagiatorstva podprli z 12 strani dolgo analizo magistrske naloge in očitki kraje intelektualne lastnine ter navedli, da jim po oceni pripada 75 odstotkov raziskovalnega dela v njeni magistr-
ski nalogi, niso pa navedeni med viri. V času pisanja magistrske naloge je bila Mirjana Bušljeta glavna sestra ptujske bolnišnice, po službeni dolžnosti pa tudi članica komisije
za obvladovanje bolnišničnih okužb. Bivši direktor ptujske bolnišnice radiolog Robert Čeh je ob sumu plagiatorstva Mirjane Bušljeta povedal, da je imela dovoljenje uporabljati
i /M		* i >,
1		lin
Foto: Črtomir Goznik
Vršilka dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta po zagotovilu Fakultete za organizacijske vede ni plagiatorka.
interne podatke o bolnišničnih okužbah, več pa ni želel povedati.
»Zaradi kompleksnosti zadeve in nekaterih nejasnosti so na Fakulteti za organizacijske vede imenovali dodatnega člana komisije, razširjena komisija bo delo predvidoma končala v 90 dneh, postopek bo izvedla zakonito, pošteno in predvsem neodvisno od prijavitelja, neodvisno od domnevnega oškodovanja, neodvisno od domnevnega kršitelja, neodvisno od organizacije, kjer naj bi se domnevna kršitev zgodila,« je javnosti februarja povedal dekan FOV Marko Ferjan.
Mirjana Bušljeta je v petek, 19. aprila, sporočila, da njena magistrska naloga ni plagiat, mediji, ki smo pisali o tem, pa naj s tem seznanimo tudi
javnost. Posredovala je sklep, iz katerega izhaja, da senat Fakultete za organizacijske vede ugotavlja, da ne obstajajo razlogi za odvzem magistrskega naziva Mirjani Bušljeta zaradi očitkov o domnevnem plagia-torstvu, zato se skladno s 3. odstavkom 160. člena v povezavi s 134. členom statuta Univerze v Mariboru postopek ustavi.
MG
2 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Vičanci • Stropovi starih rudnikov verjetno popuščajo
Hrib izginja nekam v globino
Letos se je sprožilo že toliko plazov, da sem bila prepričana, da sem videla že vse premike zemlje in spremembe na terenu, ki si jih lahko narava izmisli. Dokler nisem bila v vinogradu Stanka in Danice Hanželič v Vičancih. Tam se zdi, kot da podzemlje hrib dobesedno požira: kubiki zemlje, trta, sohe izginjajo v nič brez sledu.
Stanko Hanželič je povedal, da je vinograd v družinski lasti že od leta 1934, ko je tod rasla še šmarnica, lani pa so dokupili še košček zemlje zraven. Vinograd so obnovili leta 1984, ampak brez kakšnih velikih posegov v zemljišče. Na vrhu hriba stoji tudi manjša počitniška hišica.
Dogajati se je začelo v ponedeljek, 8. aprila, ko je opazil 30 cm globoko razpoko v širini 15 metrov. Glede na številne plazove je že začel razmišljati, kako bi ga lahko sanirali. Ko je naslednji dan prišel v vinograd, je tam našel za okrog 2 metra globoko po-sedeno zemljo. Najbolj čudno se mu je zdelo to, da ni bilo nikjer od plazu narite zemlje. Pri plazu je namreč običajno, da se potem premaknjena zemljina nabere tam, kjer se ustavi. Pri njem je zemlja do-
Uvodnik
Nesreča narave
besedno izginila v globino. Zvečer je bilo razlike že za 4 metre, največji udor pa je bil v sredo, ko se je hrib sesedel za 17 metrov.
Minuli četrtek, ko smo sedeli na pomladnem soncu nad vinogradom in se pogovarjali, je bilo višinske razlike že 22 metrov. Zaenkrat meri udor zemlje 100 metrov v dolžino, 40 metrov v širino in 22 metrov v globino. V globino je po oceni Stanka Hanželiča padlo že kakšnih 5.000 do 6.000 m zemlje. Kdo ve, koliko zemlje je izginilo do danes, ko berete ta sestavek, kajti posedanje se ne ustavlja in tega je Hanželi-čeve najbolj strah. Sosedje, ki živijo na tem vičanskem hribu, pravijo, da zvečer in ponoči slišijo pokanje, zjutraj pa lahko le nemočno ugotavljajo, da je nekaj metrov hriba spet padlo v globino.
Hočeš ali nočeš, tudi če se še tako izogibaš slabih novic in iščeš dobre, te slabe prej ali slej dohitijo. To pomlad smo imeli povedati že toliko zgodb o naravnih nesrečah, kot da bi jih iskali. Vendar je nenavadno mokra zima iti tudi človeška roka očitno poskrbela za usodno kombinacijo z (ne)predvidljivimi posledicami. Bolj ko razmišljam o naravnih nesrečah, bolj se mi zdi, da bi bilo treba človeško roko kot vzrok naravnih nesreč postaviti na prvo mesto. Kajti vedno znova se izkaže, da je ravno to spro-žilec težav. Redko kje se narava sama odloči premikati hribe in spreminjati podobo pokrajine.
Sosedje ob številnih plazovih znajo povedati, kaj je šlo narobe. Včasih je posegom v naravo botrovala nepremišljenost, če ne že neumnost, še pogosteje pa pohlep in želja po večjem zaslužku. Ljudje brez pomisleka postavljajo hiše, ceste, nasade na mesta, za katera se vprašate, kdo neki jim je izdal dovoljenje za to. Spreminjajo tok voda, sekajo naravne poti. Potem pa se čudijo, da jim poplavlja ali da hrib drsi v dolino. Zanimivo je, kako kratek spomin imajo ljudje takrat. Tudi uničujoče poplave, ki smo jim bili priča lani, imajo svoj vzrok in ni ga treba iskati v naravi. Verjetno bi klimatologi in drugi, ki se ukvarjajo z vremenskimi pojavi in njihovimi posledicami, znali potrditi tudi to, da gre ekstremne vremenske dogodke pripisati ekstremnemu delovanju človeka na naravo in s tem spreminjanja pravil igre. Tudi onesnažen zrak in zemlja, topla greda, igranje z jedrskim orožjem, packarije z nafto in drugo puščajo posledice na Zemlji, kije zaključen sistem, in če spremenimo eno stvar, bo to mogoče imelo cel niz nepredvidljivih posledic. Tega ne vemo, saj nismo sposobni videti cele slike, vidimo le tisti majhen izsek, ki nas zanima. Svaril tistih, ki stvari znajo predvideti, pa ne želimo slišati.
Narava zna uravnavati svoj sistem. To ji je uspevalo milijone let. Človek v svojem kratkem življenju pa je sposoben narediti škodo, za katero ni jasno, ali jo bo sploh mogoče popraviti. Zato je stokanje nad kruto naravo in naravnimi nesrečami povsem odveč, zamisliti se bo treba nad postopki človeka, ki je pravi vzrok in resnična nesreča narave.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Stanko Hanželič in Marija Klinc sta si imela veliko povedati, saj je njuno življenje, vsako na svoj način, povezano z rudnikom.
Je v nevarnosti ves hrib?
Na mestu, kjer se je začela zemlja ugrezati, je bil nekoč vhod v rudnik in krajani menijo, da so začeli popuščati tramovi, ki so držali rove. Stanko Hanželič ne ve, kdo je za take vrste nesreče pristojen in odgovoren ter kje naj išče pomoč. Seveda je obvestil Občino Ormož, kjer pravkar poteka razpis za izbor izvajalca za geološke raziskave. Šele po strokovnem mnenju bo mogoče reči, kaj se sploh da narediti, saj se s takšnim problemom zaenkrat še niso srečali. Obrnil se je tudi na Inšpektorat za rudarstvo, kjer so sicer povedali, da imajo nekakšne karte, s katerimi bo morda vse skupaj bolj jasno. Skratka ni drugega narediti kot čakati in gledati, kako se razdejanje nadaljuje.
„Ko spremljam premike iz dneva v dan, me je strah, da se ne bi posedel ves hrib, kajti na njem je veliko vikendov, pa tudi stanovanjskih hiš, cele družine živijo tukaj. Višinske razlike med mesti, kjer stojijo hiše in kjer se poseda, je kakšnih 35 metrov. Če je bil na mestu udora vhod v rov in se zemlja udira proti hribu, lahko upamo, da bo med rudnikom in vrhom hriba vedno večji nasip zemlje in da hiše ne bodo ogrožene. Strah nas je edino večjega dežja, ker če pride v razpoke, potem bo res problem za ves breg, kajti zemlja se krha meter za metrom," je zaskrbljen Stanko Hanželič.
Strokovnjaki so jim svetovali, da naj se ne gibljejo po goricah oziroma udoru ne hodijo bližje kot na 40 metrov. Vse pogosteje pa hodijo spekta-kularen udor gledat tudi radovedneži, ki se ne zavedajo nevarnosti in jih ne ustavi trak, ki so ga Hanželičevi razpeli na vhodu na svojo parcelo. Trto so že zrezali, ampak več trsov in soh je že končalo v
jami. Zato si ne upajo več preveč blizu. Doslej so vinograd obdelovali strojno, kaj bodo v bodoče, ne razmišljajo, saj bo obdelavo 1900 trsov verjetno treba opustiti.
Rudnik bi lahko bil turistična
zanimivost
Na obisk je prišla tudi Marija Klinc iz Lunovca, vnukinja družine Muršič iz Ključarovcev, ki je imela nekaj časa rudnik v upravljanju. Veliko se ukvarja z raziskovanjem zgodovine in po okolici že dalj časa opaža, da pokajo hiše. Zato je pričakovala, da se bo kaj podobnega zgodilo. Že nekaj časa razmišlja, da bi bilo mogoče opuščeni rudnik oživiti v turistične namene. Svojo idejo je predstavila na občini in v muzeju. Obrnila se je tudi na Slovensko vojsko, saj se ji zdi primerno, da bi bila lahko v to dejavnost vpeta tudi vojska.
V pogovoru z domačini je izvedela, da je bila tod speljana ozkotirna proga, tračnice pa so si po opustitvi proizvodnje ljudje odnesli kot uporaben gradbeni material. To kaže, da se je še dolgo časa dalo hoditi po rovih.
Danica Hanželič je obnovila pripoved fantov, ki so si prišli ogledat udor, da so bili
kot osnovnošolci v rudniku.
V	svoji otroški nepremišljenosti niso poskrbeli za varnost, ampak na srečo se ni nič zgodilo.
Marija Klinc je povedala, da se je njena družina, ko je premoga začelo zmanjkovati, preselila v Velenje za rudo. Mati ji je pripovedovala, da so pri delu rudnika pomagali tudi otroci, ki so imeli največ dela s tehtanjem karbida. V času II. svetovne vojne pa so se v rovih menda skrivali ljudje.
Trije rudniki: Vičanci, Sodinci in Podgorci
Arhivist Brane Oblak iz Zgodovinskega arhiva Ptuj je to temo podrobneje raziskoval.
V	njegovem članku Okrajni premogovniki Sodinci, Vičan-ci in Podgorci lahko preberemo, da so v trikotniku Ptuj-Or-mož-Ljutomer mladoterciarni sedimenti, v katerih so tudi premogovni sloji z debelino 0,50 m, zato so že v času med obema vojnama razni podjetniki tukaj kopali premog. Kot piše v članku, pa so bili sloji premoga zelo tanki, zato se je poslovanje pogosto končalo s finančnim polomom in prodajo rudoslovne pravice nekomu, ki ni prav dobro poznal razmer. Zadnji je rudnike pred vojno, med okupacijo in vse do nacionalizacije izkoriščal Ivan Havlas iz Ormoža. Po vojni pa je bila preskrba s premogom kritična. Na tem lokalnem območju bi potrebovali 20.000 ton letno, dobava pa je znašala 1.130 ton premoga. Zaloge niso zadostovale niti za gospodarstvo, kaj šele za gospodinjstva. Leta 1947, v časih administrativno
centralističnega upravljanja gospodarstva, je bilo ustanovljeno državno podjetje za eksploatacijo premoga, da bi pokrivalo lokalne potrebe po premogu. Država je takrat z državnimi plani določala celotno poslovanje - od cene do poslovnih partnerjev, podjetje je funkcioniralo skoraj kot državni organ. Država je odvzela podjetju skoraj vso amortizacijo in akumulacijo, nosila je tudi tveganje poslovanja. Takšen sistem se je začel opuščati po letu 1950, ko je začelo nastajati delavsko samoupravljanje.
Brane Oblak v članku navaja, da je plan izkopa za leto 1948 v rudnikih znašal 2026 ton premoga, nakopali pa so ga 1652 ton. Izkopavanje je potekalo na primitiven način, brez tehnične ureditve in rudniške opreme. Primanjkovalo je menda tudi jamskega lesa in zaščitnih sredstev za opravljanje rudarskih del. Sprva so premogovniki zaposlovali 32 delavcev, kasneje pa že 61. V rudnikih je delalo okoliško prebivalstvo. Rudnik je ves čas posloval brez strokovnega vodstva. Potem ko so leta 1957 vendar le uspeli pridobiti direktorja Aleksandra Čučuloviča, ki je bil po izobrazbi rudarski tehnik, je le-ta skupaj s še enim rudarjem leto za tem umrl v nesreči v rudniku.
V rudniku so imeli ves čas poslovanja težave z doseganjem norme, z vdori vode in s slabim prezračevanjem v rovih. Čeprav so bili narejeni načrti za posodobitev rudnika, ti niso bili nikoli realizirani. Proti koncu leta 1958 so rudnik dokončno zaprli.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zemlja se dobesedno krha meter za metrom in izginja v nič. Zvečer glasno poči, zjutraj je ni več.
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 16. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
Videm, Podlehnik • Zakoličba vzporedne ceste dviga vedno več prahu
Vedno več nezadovoljnih in besnih
Kot smo prejšnji teden že poročali, je količenje zemljišč, potrebnih za izvedbo vzporedne ceste ob bodoči avtocesti Dražen-ci-Gruškovje, dvignilo na noge lepo število Podlehničanov. In kot je bilo pričakovati, so zdaj na nogah tudi Videmčani, zlasti tisti iz naselja Pobrežje; zakoličbe so namreč doletele tudi njih.
Foto: SM
Videmčani (Pobrežani), lastniki gradbenih parcel ob trasi, svoje zemlje ne želijo prodati, podlehniški župan Marko Maučič, ki so se mu občani prav tako pritožili zaradi enakih razlogov, pa išče rešitve in upa na pameten dogovor s projektanti in investitorjem.
Čeprav se jezni in prizadeti lastniki zemljišč na Pobrežju (ob cesti Ptuj-Tržec) ne želijo poimensko izpostavljati, so za naš medij povedali, da so že lani, ko so bili na skupnem sestanku s predstavniki Dar-sa, zlasti lastniki gradbenih parcel oziroma stanovanjskih hiš ob cesti jasno povedali, da se s širitvijo ceste na njihove domove oz. parcele ne strinjajo in da teh deležev ne bodo prodali. Kot pravijo, so podpisali tudi sklep z navedeno vsebino. Minuli ponedeljek pa so bili lastniki osmih gradbenih parcel vabljeni na sestanek s predstavniki Geodetske družbe, kjer je ponovno tekla enaka debata kot že lani na omenjenem srečanju.
Prizadeti Pobrežani zemlje ne bodo prodali
Prizadeti Pobrežani ob cesti Ptuj-Tržec so po tem sestanku v anonimnem pismu zapisali med drugim naslednje: „Cesta, ki je trenutno še občinska, se bo preimenovala v državno cesto. Na podlagi tega naj bi jo bilo treba tudi razširiti in obnoviti, čeprav so občani že lani napovedali, da se s tem ne strinjajo. Dela te ceste, ki spada še pod občino Ptuj (to je začetek te ceste od krožnega prometa naprej prvih 300 metrov) ni treba širiti, preostali del te iste ceste, ki pa spada pod občino Videm, pa je treba razširiti. Po navedbah geodetov je to direktiva, ki naj bi jo dal Dars in s katero naj bi bili občani seznanjeni, a odkrito rečeno nihče od občanov ni vedel, da je to še vedno aktualno, saj so svoje povedali že lani. Zanimivo je to, da v času, ko je naša ljuba država v takšni finančni stiski, denar razmetavajo za takšne absurde. Sporno je med drugim tudi to, da je na drugi strani te iste ceste kmetijsko zemljišče (njiva), ki ga je lastnik pripravljen prodati v potrebni izmeri za vzporedno cesto, medtem ko so se na Darsu odločili, da se bo obstoječa cesta širila na obe smeri v enaki razdalji in s tem posegala tudi na dvorišča hiš, kar ne bi bilo potrebno. Hiše že zdaj stojijo skoraj pri cesti, zdaj pa naj bi se jim v nekaj primerih odvzelo celo do štiri metre, kar pomeni, da bi cesta tekla praktično pod okni. Kljub zatrjevanju vseh lastnikov gradbenih parcel, da nihče od njih ni pripravljen prodati svojega deleža zemljišča, kar lastniki pravijo in nenehno ponavljajo že več kot eno leto, zadeva poteka nemoteno naprej. Zanimivo
je tudi to, da po tej strani, kjer so gradbene parcele, v zemlji ležijo tudi vsi kabli (optični, električni, vodovod). Če bi se torej cesta širila na obe strani enako, bo vsa ta infrastruktura tekla po sredini razširjene ceste. Kot kaže, je to povsem nepomembno."
Bodo razlaščeni ali ne bo ceste?
V nadaljevanju anonimnega pisma se prizadeti sprašujejo, kako se bo zadeva sploh iztekla:
„Lastniki parcel nimajo nobene besede več. Geodeti po zakonu o cestah lahko odmere njihovih parcel delajo brez njihovih soglasij. Tako je njihov namen razparceli-rati parcele na deleže, ki naj bi bili potrebni za izgradnjo vzporedne ceste, potem pa naj bi se prišli predstavniki Darsa dogovarjat za odkup zemljišč, do katerega seveda ne bo prišlo. Potem ostaneta samo še dve možnosti: ali odkupa parcel sploh ne bo, saj so občani proti in si bo Dars odmerjeno zemljišče pač enostavno vzel, ali pa, če odkupa oz. razlastitve ne bo, si bodo morali občani sami plačevati stroške združitve razparceliranih parcel nazaj v eno parcelno številko. Kje je tu logika? Mar je v Darsu res toliko denarja, da ga lahko zapravljajo za take stvari, ali je tu zadaj spet kdo, ki bi na ta račun rad mastno zaslužil? Po eni strani ni denarja, da bi se popravile razpoke na cestah, ki so nastale čez zimo, po drugi strani pa se dovoljuje, da stroški nastajajo tam, kjer to ne bi bilo potrebno - vsaj v takšni meri ne!"
Pismo se zaključuje z vprašanji, kdo stoji za takšnim načinom dela, in hkrati z upanjem, da bo vsem skupaj uspelo najti kakšen pameten dogovor glede izvedbe vzporedne ceste brez grobih posegov na dvorišča ljudi.
Količijo za cesto in gibanje gradbenih strojev
Ta dogovor oz. odgovor pa je pred nekaj dnevi že iskal podlehniški župan Marko Maučič, kjer se je tornado nezadovoljstva med občani razdivjal še prej kot v Vidmu.
„Na Darsu so pojasnili, da količijo zaradi gradbenega posega in da količijo celotno zemljišče, ki je potrebno tako za izvedbo same ceste kot za delovišče, se pravi tudi zemljišča za gibanje in delo strojev v času gradnje ceste. Ta del, namenjen gibanju
strojev, naj bi bil kasneje pas vzdrževanja ceste. Gotovo pa ti količki niso premišljeno nastavljeni, sploh v strnjenih naseljih, ker sekajo dvorišča in ljudem jemljejo parcele. Naši občani niso proti tistemu delu zemljišč, ki je potreben za dejansko izvedbo ceste, nasprotujejo pa temu, da se jim zdaj jemlje še t.i. obcestna površina oz. obcestni pas. Za ta del so pripravljeni dati služnost, nikakor pa je ne želijo odprodati, kar je logično. To sem tudi povedal tako predstavnikom Darsa kot geodetom. Zdaj zaenkrat ne moremo drugega kot zbrati pripombe in zahteve občanov, ki so prizadeti, nato pa bomo
Njihova najnovejša ponudba temelji na izdelkih z daljinskim upravljanjem in avtomatiki. Prodajo na tujih trgih so povečali, vse več pozornosti pa namenjajo tudi naložbam v nepremičnine. Z odkupom nekdanje osnovnošolske zgradbe na Spodnji Ščavnici leta 2008 se je leta 2011 pričela gradnja stanovanjskega bloka in bila lani decembra uspešno zaključena, v teh dneh pa so stanovanja že vseljiva. Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor Arconta IP Boris Sovič, so objekt uspeli dokončati brez kredita in likvidnostnih težav. V dveh vhodih je skupaj 28 tri-
sklicali skupen sestanek, najprej s projektanti, da preučijo eventualne napake in možnosti, kako jih popraviti, nato pa bo sledil še sestanek z vsemi prizadetimi. Predvidoma bo prvi sestanek maja, takoj ko se bodo zaključile mejne obravnave še za katastrsko območje Podlehnika, Gorce in Dežnega."
Še nejasno: deloma služnost, deloma
odkup ali izključno odkup
Župan Maučič ob tem priznava, da se prisotni na sestanku še niso odločili
do petsobnih stanovanj v velikosti od 69 do 115 kvadratnih metrov, vsakemu pripada klet in ločena peč za ogrevanje na plin. Štiri stanovanja ustrezajo standardom za bivanje invalidov, objekt zagotavlja zadostno število parkirišč, ob njem pa je tudi otroško igrišče.
Naložba je veljala dva milijona evrov, prednost objekta pa je v njegovi izgradnji kot samostojni celoti. Mirna, domala podeželska lokacija omogoča neposreden in hiter dostop do avtoceste in mestnih središč v okolici (Gornja Radgona, Ptuj, Maribor).
NŠ
oziroma povedali, ali bodo dejansko vsa zakoličena zemljišča hoteli odkupiti ali pa bi odkupili le del teh za samo cesto, na drugem delu pa bi vpisali služnostno pravico: „V bistvu smo jim to pobudo dali mi, zato še niso dali odgovora, so se pa zavezali, da bodo to možnost, ki je za njih kot investitorje nenazadnje cenejša, preučili."
Tako kot v Vidmu so tudi v Podlehniku sporni posegi globoko v dvorišča lastnikov: „Ljudje tako, recimo, lahko izgubijo parkirišča in tudi svoje dovozne poti, česar niso upoštevali v pripravljalnih ukrepih. Problem je, če kakšen podjetnik zato ostane
brez parkirišča za tovorna in druga vozila. Take akutne primere bodo gotovo morali rešiti."
O možnosti, da bi gradnja ceste zaradi nasprotovanj občanov, ki zemlje ne bodo hoteli prodati, propadla, Maučič zaenkrat ne razmišlja: „O tem niti govorili nismo, bomo pa videli, kako se bo zadeva razvijala naprej, ali bomo uspeli najti zadovoljivo rešitev za vse ali ne. Sicer večina trase ni sporna, saj teče med njivami in travniki. Lahko pa se zgodi, da ceste ne bodo širili in dograjevali pločnikov med strnjenimi deli naselij, kjer ne bo soglasja med občani in geodeti oz. investitorji."
V Podlehniku je sicer najbolj sporen odkup zemljišč v naselju Kozminci, v delu naselja Zakl in v delu naselja Podlehnik.
Občani naj pripombe posredujejo na občino
Jezni občani sicer v večini primerov količkov še niso populili, kar pa ne pomeni, da se z zakoličbo strinjajo: „Bolje je, če jih občani pustijo, kjer so, ker se bo potem lažje videlo, kje so napake. Zdaj pa tečejo mejne obravnave in na teh obravnavah je občanom predstavljena parcelacija, nato pa se občani odločijo, ali se strinjajo ali ne, in se to zapiše."
Župan Maučič hkrati poziva vse Podlehničane, naj svoje pripombe in zahteve posredujejo tudi na Občino, sicer pa priporoča, da jih pošljejo tudi na Dars: „Pripombe želimo zbrati zato, da se bomo lahko pogajali z investitorjem skupaj kot lokalna skupnost, ker smo tako močnejši."
S količenjem in odmero zemljišč za avtocesto zaenkrat ni težav.
SiM
Gornja Radgona • Arcontova naložba v stanovanjski objekt
Stanovanja na Spodnji Ščavnici vseljiva
Firma ARCONT IP s poslovnim sedežem v poslovni coni Mele pri Gornji Radgoni je hčerinsko podjetje družbe Arcont in je s 129 zaposlenimi delavci eden največjih proizvajalec PVC in ALU stavbnega pohištva v Sloveniji. Ob uspešnem poslovanju v lanskem letu so s 14,1 milijona evrov ustvarili za 3,7 odstotkov več prihodkov kot leto poprej.
Foto: NS
Direktor Boris Sovič v enem od vseljivih stanovanj na Spodnji Ščavnici
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 23. aprila 2013
Ptuj • Deseta seja kolegija županov Spodnjega Podravja
Bodo posledice razhajanja med občinami občutili občani?
16. aprila je bila na Ptuju 10. seja kolegija županov Spodnjega Podravja. Na dnevnem redu je bilo osem točk, eno, informacije poslancev Državnega zbora in svetnika Državnega sveta, pa so preskočili, ker ni bilo nikogar od vabljenih, saj so jih zadržale druge obveznosti.
Foto: Črtomir Goznik
V bitki za koncesijo za odpadke trije ponudniki, konkurenčni dialog bodo pričeli v teh dneh.
Na aprilskem kolegiju so največ govorili o uskladitvi cen na področju gospodarskih javnih služb in varstva okolja. Sodelovali so direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik in direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Janez Letnik. Po besedah Alena Hodnika so v tem trenutku že precej daleč, kar zadeva oblikovanje cen komunalnih storitev. Nekatere obveznosti jim nalaga nova uredba, ki je pričela veljati 1. januarja letos. Glede na prehodno obdobje pri obveznostih občin bodo morali izvajalci nekatere aktivnosti pričeti že prej.
Za dokončanje le-teh pa potrebujejo določene informacije občin oziroma usklajena stališča glede nekaterih odprtih vprašanj. Do konca aprila morajo izvajalci gospodarskih javnih služb in varstva okolja že poslati elaborate, ki bodo usklajeni z novo metodologijo oblikovanja cen storitev vodooskrbe, ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami in odpadki. V tem trenutku so še brez informacij za oblikovanje enotne cenovne politike. Končna cena, ki jo bo plačal uporabnik, bo sestavljena iz dveh segmentov, cene javne infrastrukture in cene opravljenih storitev. Po dolgem času bo v strošek treba vnesti ceno javne infrastrukture. Ta bo po večini zajemal vsaj amortizacijo osnovnih sredstev, ki so v lasti občin. Gre za javno infrastrukturo, ki je bila v preteklosti že prenesena v poslovne knjige občin, za katero bo treba izračunati amortizacijo in določiti tudi njeno ceno. Na drugi strani pa metodologija določa tudi izračun cene opravljanja storitev. Uredba opredeljuje izračun cene na štiri dele, po novem imamo predračunsko lastno ceno, obračunsko lastno ceno, potrjeno ceno in zaračunano ceno. O potrjeni ceni bodo odločali občinski sveti, občine bodo tudi odločale o morebitnih subvencijah pri cenah komunalnih storitev, da bi bile lahko le-te za uporabnike nižje. Zaračunana cena bo tista, ki jo bo plačal uporabnik. Občine bodo izvajalcem obveznih gospodarskih služb zaračunale najemnino, zajemala bo najmanj amortizacijo osnovnih sredstev. Del izračunane najemnine se bo lahko prenesel na najemnika
oziroma posledično na uporabnike samo v tistem delu, ki je sorazmeren z deležem zmogljivosti. To pa bi bil lahko problem povsod tam, kjer je javna infrastruktura predimenzionirana. Amortizacija je predpisana, nanjo nimajo vpliva ne občine, ne izvajalci. Znotraj posamezne občine diferencirana cena ni dovoljena. Občine morajo nove cene komunalnih storitev urediti v petnajstih mesecih od uveljavitve nove ureditve, kar pomeni do 31. marca leta 2014. Izvajalci jih morajo oblikovati že prej, zato so občine tudi pozvali, da jim odgovorijo, ali jih oblikovati enotno za celotno območje ali ne. Janko Širec, v. d. direktorja Komunalnega podjetja Ptuj, se je dotaknil izračuna omrežnine na vodooskrbnem sistemu 19 občin, glede na to, da sporazuma o prenosu infrastrukture, rok je bil po zakonu 31. december 2009, ni podpisalo pet občin. Ker ni vseh potrebnih podatkov, so predhodni izračuni lahko zelo raztegljivi. Povsod tam, kjer je infrastrukture veliko in je bila zgrajena v zadnjih letih, je omrežnina zelo visoka. Možno je, da se omrežnina poenoti, vendar v dogovoru. Na odvajanje in čiščenje odplak je vezanih manj občin, omrežnine bodo zelo visoke, čistilna naprava, na katero so vezane občine, je nova. Podobno je pri kanalizacijskih sistemih. Janez Letnik iz podjetja Čisto mesto Ptuj je povedal, da od občin pričakujejo usmeritve, da bodo lažje in kakovostneje pripravili elaborate za izračun cen,
da bodo le-te lahko za uporabnike čim bolj prijazne. Cilj je, da je cena za uporabnika primerna in primerljiva v nekem okolju. Po zdajšnji zakonodaji je mogoče imeti za vsako gospodarsko javno službo v vsaki občini drugega izvajalca in seveda tudi drugo ceno. Druga skrajnost pa je uniformiranost, enotna cena in enoten izvajalec za neko službo. Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, si bodo skladno z uredbo pridobili informacije o eni in drugi skrajnosti oziroma o tem, kaj pomeni ena, kaj druga z vidika stroškov za občane MO Ptuj, če bi vsako gospodarsko javno službo izvajal drugi izvajalec z drugo ceno, in kaj pomeni enotna cena. Izračuni, ki so jih že opravili v strokovnih službah MO Ptuj, so enormni, razlike so do 30-kratne. Podobne izračune bi želele imeti še nekatere občine, je bilo slišati tudi od predstavnikov nekaterih drugih občin.
Enotna cena ali vsak po svoje?
Po besedah župana občine Podlehnik Marka Maučiča bi pri vodi morala ostati enotna cena, pri odpadkih pa je že tako v veljavi I. in II. območje. Veliko je tudi odvisno od zgodbe, ki jo navezujemo s Komunalnim podjetjem, ali bo postalo javno podjetje ali ne. Sicer pa tako v občini Podlehnik kot v občini Cir-kulane razmišljajo, vsaj kar zadeva vodooskrbo, o neki bližnji varianti, kot je zdajšnja, ker morajo svojim občanom zagotoviti najcenejšo
varianto. Rajko Janžeko-vič, župan občine Dornava, je prepričan, da dokler se ne bodo vsi strinjali z obstoječim stanjem pri vodooskrbi, se ne bodo nikoli dogovorili o enotni ceni vode. Po tihem vsi razmišljajo o najcenejši varianti za svoje občane, po drugi strani pa na glas govorijo o enotni ceni. Dokler za nazaj ne bodo uredili vseh odprtih zadev, tudi tiste občine, ki sporazuma o prenosu infrastrukture še niso podpisale, oziroma dokler ne bo stanje usklajeno glede na njihove predloge, tako dolgo se ne bodo mogli pogovarjati ne o eni, ne o drugi ceni. Cena odpadkov pa je zadeva koncesije, najprej je treba izbrati koncesionarja. Vse občine, ki sporazuma še niso podpisale, zavirajo celo stvar. Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, ki še ni podpisala sporazuma, je povedal, da ga ne bodo, dokler zadeve ne bodo čiste, ker je bil izračun popolnoma napačen. Predloge za ureditev so poslali, odgovora še niso dobili. Urejanje zadev za nazaj je vedno povezano z nekimi „mučka-licami", ki jih ne podpira. Vsak župan je dolžan prei-grati vse variante, da občani dobijo kakovostne storitve z najnižjo možno ceno in da te cene ne bremenijo občinskega proračuna. Subvencij iz proračunov za komunalne cene ni pričakovati, to je nerealno. „Ker smo na mejnem območju, sem prepričan, da bomo lahko našli rešitve tudi kje drugje, saj bomo vsi v EU in bomo iskali rešitve tam, to mislim dobesedno," je še povedal Jurgec. V. d. direk-
torja Komunalnega podjetja Ptuj je zavrnil „obtožbe" Jurgca, in dejal, da so doslej vse korake izpeljali korektno. Lani julija, ko so se v občini Videm tretjič ali četrtič pogovarjali o tem problemu, so se župani občin in direktorji občinskih uprav zavezali, da bodo do konca avgusta lani podali pripombe in predloge, si najeli revizorje in druge strokovnjake, da bi čim prej popravili morebitne napake v sporazumu. Občina Cirkulane je predloge predložila najmanj s polletnim zamikom. Omrežnim pa se ne bodo mogli ogniti ne glede na to, na kateri vodovod se bodo priključili v bodoče, omrežnina je ključni strošek na položnici za vodo. Kot je še povedal Jurgec, če je kdo, potem je KP imelo podatke o tem, kje se je kaj investiralo. Podjetje je podatke skrivalo pred občinami, ki jih niso imele. Niso zamudniki, podatkov prej pač niso imeli. Problem je po Jurgčevem v tem, da se je sporazum podpisal, preden so bile zadeve čiste. Subvencije niso nič novega, na vseh skupščinah Komunalnega podjetja Ptuj v preteklih letih so odpisovali amortizacijo v višini 70 odstotkov. Vsi, ki imajo nove sisteme, bodo imeli do 30-krat višjo omrežnino, pa če jim je to všeč ali. Verjetno pa ne bo junaka (župana), ki bi si v svoji občini upal dvigniti ceno za 300 odstotkov na račun omrežnine, ki pa ni vezana na Komunalno podjetje, ki jo bo sicer pobiralo, ne bo pa njen dohodek, ker je to dohodek proračuna. Ptujski župan Štefan Čelan je tudi ob tej priložnosti povedal, da takšne solidarnosti, kot jo ima Ptuj do okolice, nima nihče. „MO Ptuj diferencirane cene odgovarjajo na vseh področjih. Od občin pričakujemo, da bodo čim prej odkrito povedale, da ne želijo biti več v ptujskem sistemu. Tisti, ki bomo ostali, se bomo lahko pogovarjali naprej o tem, ali bomo šli z enotnimi omre-žninami ali ne. Izvajalci naj čim prej pripravijo izračune, na podlagi katerih se bomo lahko odločili. Z vodo se ne gre igrati, dejstvo pa je, da kjer je enotna cena, plača več tisto okolje, kjer je več ljudi. Pri vodooskrbi bomo skušali vztrajati na tem, da bi imeli enotno ceno in enotno politiko na tem področju. Skupna infrastruktura pri vodi naj se razdeli tako, da bo vsaka ob-
čina v nekem sorazmernem deležu solastnica, da bo vsak znotraj tega sistema varen. V nedogled ne gre čakati." Možna bi bila trditev, da KP v preteklosti ni najbolje vodilo katastra infrastrukture po legi, sporazum o prenosu infrastrukture je bil pripravljen na podlagi računovodskih izkazov, anomalije, da neka infrastruktura ni bila predana, so se dogajale na relaciji občina-investitor. Da so se nekatere stvari izgubile, kot to, da v računovodskih izkazih tudi ni bilo tistega, kar se je gradilo z mladinskimi delovnimi brigadami, je zagotovo anomalija sistema. Sporazum, o katerem se toliko govori, pa je moral biti podpisan do 31. 12. 2009. Če drugače ne bo šlo, naj se poišče rešitev v arbitraži, je na koncu predlagal dornavski župan Rajko Janžekovič, ker je enkrat treba zadevo odločiti, ki pa v izračune zaupa. Če so številke oziroma podatki napačni, naj se na novo izračunajo, je bil jasen ptujski župan. Podatke, ki so prišli iz Cirkulan, je treba skupaj z revizorjem pregledati in ugotoviti, ali držijo, je povedal Janko Širec.
Direktorica SOU občin v Spodnjem Podravju Alenka Korpar je izpostavila, da v postopku podelitve koncesije za ravnanje z odpadki sodelujejo trije ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje. V tem tednu bodo izvedli prvi krog konkurenčnega dialoga. V komisiji za izbiro koncesi-onarja so že doslej veliko govorili tudi o problematiki izgradnje zbirnih centrov za odpadke v posameznih občinah, ki jih zahteva zakonodaja. Župane je pozvala, da bi izgradnjo teh centrov prijavili kot skupen projekt oziroma mrežo zbirnih centrov na regijski ravni, s katerim bi kandidirali na republiška sredstva. Za ta projekt bi bilo mogoče pridobiti kar nekaj denarja, če bi bile občine zainteresirane. Vprašanje pa je, ali bo to sploh mogoče glede na inšpekcijske odločbe, po katerih bi bilo te centre treba zgraditi do konca leta 2013. S pridobljenimi državnimi sredstvi pa bi bilo mogoče te centre graditi šele 1. januarja leta 2014. V tem primeru bi morala inšpektorica premakniti izvršbo glede gradnje zbirnih centrov v leto 2014, ki predstavlja tudi začetek nove finančne perspektive, ki odpira številne možnosti za realizacijo skupnih regijskih projektov. Razmišljanja pa gredo tudi v smeri, da bi izbrani koncesionar opremil zbirne centre po posameznih občinah. Če pa bi ga zavezali h gradnji centra, bi mu morali podeliti stavbno pravico na zemljišču, ki pa je neke vrste zadolževanje, ki ga je treba v nekem delu plačati, ali ga bo plačala občina ali pa se bo preneslo na ceno storitve. S tem bi gospodinjstvom povečali ceno.
MG
torek • 23. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 5
Od tod in tam
Hajdina • Prireditev ob 27. aprilu in 1. maju
Foto: Črtomir Goznik
Na trgu pred poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina je bila 19. aprila osrednja hajdinska prireditev ob 27. aprilu, dnevu upora, in 1. maju. Že tretje leto zapored so se tam srečali občani občine Hajdina. Praznovanje 27. aprila in 1. maja je bolj neformalno, brez utrujajočih govorov, pač pa je šlo za druženje ob peki perutnic, ki jih pripravijo vaški odbori vseh občinskih naselij, in dobri kapljici, za katero že tradicionalnopo-skrbijo hajdinski kletarji, za sladke dobrote pa društva deklet in žena. Zapel pa je tudi zadnji hajdinski kletar, znan kot štajerski Mišo. V vsaki vaški skupnosti pa ob prvem maju tradicionalno postavijo majska drevesa, tudi letos bo tako.
MG
Ljutomer • 36. srečanje pevskih zborov
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Ljutomer je pripravil 36. srečanje odraslih zborov in malih pevskih skupin iz občin Križevci, Razkrižje, Veržej in Ljutomer. V ljutomerskem domu kulture se je zvrstilo devet zborov in pevskih skupin, ki jih je po strokovni plati spremljala Danica Pirečnik. Nastopili so: ženski pevski zbor Društva upokojencev Ljutomer (zborovod-kinja Vlasta Vizjak), Ljutomerski oktet (umetniški vodja Dušan Prelog), moška vokalna skupina Pšenični klas TKD Babinci (na fotografiji; umetniška vodja Renata Ma-kovec), ženska vokalna skupina Illumina Kd Orfej Ljutomer (zborovodja Evgen Bibianko), oktet Arion Ljutomer (umetniški vodja Vito Žerdin), Cvenski oktet (umetniški vodja Tihomir Babič), dekliški zbor Pole poje Razkrižje (zborovodja Dušan Prelog), mešani pevski zbor KD Cven (zborovodja Vito Žerdin) in komorni zbor Orfej Ljutomer (zborovodkinja Romana Rek).
NŠ
Ptuj • 12. blagoslov konjev
Pri cerkvi Leopolda Mandiča v Rogoznici je 21. aprila potekal že tradicionalni blagoslov konjev v organizaciji TD Ptuj in konjenikov, ki jih povezuje Silvo Čeh. Na 12. blagoslovu konjev je skupaj sodelovalo okrog 40 konjev in konjenikov. Za blagoslov je letos poskrbel brat Milan Kvas, s pesmijo so prireditev obogatili člani moškega pevskega zbora KUD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna, za okrepčilo pa so poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj. V imenu ČS Rogoznica in ptujskega župan Štefana Celana je udeležence blagoslova pozdravil predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Ceh. V imenu organizatorja TD Ptuj pa je govoril predsednik Peter Pribožič. V Sloveniji tradicionalno potekajo blagoslovi konjev praviloma 26. decembra, ob sv. Štefanu, Ptuj pa ima razlog, da to opravi ob sv. Juriju. Simbol sv. Jurija nosi tudi pečat mesta Ptuja iz leta 1273.
MG
Foto: M. Ozmec
Predsednica nadzornega odbora Mateja Letnik (levo) je svetnike opozorila, da bi se morali z županom bolj dogovarjati in delati v korist občine.
Markovci • Svetniki opozicije želijo krojiti občinsko politiko
Prerekanje zaradi priznanj
Na seji sveta občine Markovci v sredo, 17. aprila, so opozicijski svetniki kljub opozorilu predsednice nadzornega odbora zavrnili županov predlog odloka o zaključnem računu, med drugim pa zahtevali, da je med prejemniki občinskih priznanj tudi njihov svetnik Milan Majer.
Ob obravnavi dnevnega reda je svetnik opozicijske SLS Ivan Svržnjak poleg zahteve, da bi na spletnih straneh občine objavljali vse razpise za dela, ocenjena nad 5.000 evrov, predlagal še umik sklepanja o zaključnem računu proračuna občine za minulo leto, ker ob tem niso prejeli še poročila nadzornega odbora. Župan Milan Gabrovec mu je pojasnil, da bi bila objava razpisov na spletnih straneh občine za podjetnike iz domače občine neugodna, saj bi se potem lahko prijavljali tudi drugi. Ker pa je bil župan tudi proti predlaganemu umiku odloka o zaključnem proračuni, je predlagal, da sklepajo o dnevnem redu, kot ga je posredoval z vabili. Opozicijski svetniki so s šestimi glasovi županov predlog zavrnili in uveljavili svojega.
Opozicijskemu svetniku Marjanu Megliču (SDS) pa ni bilo po volji, da so o eni od zadev sklepali na korespon-denčni seji, češ da je bilo dovolj časa za redno sejo. Vendar mu je župan odvrnil, da je šlo za zelo pomembno potrditev vloge za pridobitev 72.000 evrov nepovratnih sredstev, in bil začuden, ker je 5 svetnikov opozicije na korespondenčni seji temu nasprotovalo.
Tudi tokrat je bilo podanih nekaj zanimivih pobud in vprašanj svetnikov. Slavka Rožmarina je zanimalo, kaj je z odškodninami za ceste, ki so bile komasirane, opozoril pa je tudi, da so izvajalci sanacije ceste pri Borlu zgradili preozke dovoze na njive. Franc Rožanc je vnovič dal pobudo za ureditev ceste ob Gaju, saj ljudje ne morejo do svojih parcel v gozdu, a mu je župan pojasnil, da za rešitev tega problema občina nima vzvodov. Maksimilijana Svetelška je zanimalo, kolikšna je bila končna vrednost sanacijskih del dvorane v Bukovcih, pri čemer je Ivan Svr-žnjak dodal, da je bila prva ocena za sanacijo ostrešja okoli 25.000 evrov, končna pa je presegla 47.000 evrov. Župan je pojasnil, da so med sanacijo ugotovili še nekaj dodatnih napak, ki jih je bilo nujno treba odpraviti.
Nadzornica pozvala k sodelovanju
Ko je ob obravnavi predloga odloka o zaključnem računu Ivan Svržnjak vprašal
predsednico nadzornega odbora, zakaj ni bil opravljen nadzor nad zaključnim računom, mu je predsednica Mateja Letnik pojasnila, da so člani NO, ki svoje delo opravljajo neprofesionalno, poleg rednega nadzora morali opraviti še nadzor, ki jim ga je naložila komisija za preprečevanje korupcije. Izdelava pisnega poročila nadzornikov se je zavlekla tudi zato, ker je bil obračun za gradnjo vrtca končan šele 12. marca, a je poudarila, da med nadzorom niso ugotovili nobenih nezakonitosti. Ob tem je svetnike opozorila: »Že pred sejo sem izvedela, da naj bi nekaj svetnikov zaključni račun zavrnilo zato, ker gradivu ni bilo priloženo poročilo nadzornega odbora. Menim, da zaradi tega sprejema ne bi smeli zavrniti, predvsem pa sem prepričana, da bi se morali svetniki in župan več pogovarjati ter usklajevati mnenja že na odborih, ne pa da se jih lotevate šele na seji; pa še potem nekateri svetniki svoje odločitve spreminjajo. Skrajni čas je, da enkrat storite nekaj pozitivnega v skupno korist občine!«
A opozorilo ni zaleglo, saj je bil Ivan Svržnjak še naprej proti sprejemu odloka o zaključnem računu, ker še niso prejeli poročila NO. Pri tem ga je podprlo še pet svetnikov opozicije, tako da predlog odloka o zaključnem računu za leto 2012 ni bil sprejet.
Potem ko so brez pripomb potrdili dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Markovci, so prisluhnili vodji policijskega okoliša Marjanu Vrbnjaku, ki je predstavil informacijo o varnosti v občini Markov-
ci. Ti so bili v lanskem letu nekoliko ugodnejši od prejšnjih let, saj so obravnavali 69 kaznivih dejanj s področja kriminalitete, kar je za 40 % manj kot predlani, ter 56 kršitev s področja splošne kriminalitete. Zabeležili so tudi 40 prometnih nesreč, od tega 10 s telesnimi poškodbami, v enem primeru je šlo za hujšo poškodbo, v 29 primerih pa je nastala samo materialna škoda. Tudi globe so lani izrekli le 250 kršiteljem, kar pomeni precejšen upad.
Zanimiv pa je bil odgovor na vprašanje Konrada Jan-žekoviča, kakšno je stališče policije do postavitve hitrostnih ovir na cesti - »ležečih policajev«. Vrbnjak je namreč menil, da pomeni vsaka fizična ovira na cesti določeno nevarnost za udeležence v prometu, zato je postavitev fizičnih ovir zadnji ukrep, ki ga policija predlaga za umiritev hitrosti.
Ko so razpravljali o predlogu za nakup delnic Komunalnega podjetja Ptuj, so soglasno potrdili predlog, da bi občina Markovci odkupila pripadajoči delež delnic, saj bi tako zunanje občine obdržale 25 % lastnine in 1 delnico, kot je bil dogovor na posvetu županov zunanjih občin. To bi namreč zagotovilo kontrolni delež in imelo težo tudi pri odločanju, saj vsi vedo, da si MO Ptuj prizadeva pridobiti večinsko lastnino oziroma 75 % in 1 delnico, kar bi ji omogočilo absolutno kontrolo pri odločanju.
Kljub rivalstvu prevladala morala
Vroče je spet postalo ob obravnavi predlogov za po-
delitev letošnjih občinskih priznanj, saj je Ivan Svržnjak nasprotoval predlogu komisije za priznanja in odlikovanja, ki je predlagala, da ob občinskem prazniku podelijo plaketo občine Markovci Slavku Horvatu, listino pa Darku Meznariču. Svržnjak ni bil proti nobenemu od predlaganih dobitnikov, je pa predlagal, da bi plaketo občine podelili tudi svetniku Milanu Majerju, češ da naj bi bili razpisani dve plaketi in dve priznanji zato se je čudil drugačni odločitvi komisije.
Župan Gabrovec je menil, da je predlog komisije primeren, dodatnega predloga pa ne morejo sprejeti, saj se je treba držati poslovnika. A Svržnjak s tem ni bil zadovoljen ter je županu očital, da naj bi na seji komisije izjavil, da občinski svetnik ne more prejeti priznanja, ter s tem vplival na njihovo odločitev.
Podobnega mnenja je bil tudi Milan Majer, ki je vidno razburjen županu očital: »Rekli ste celo, da Milan Majer ne more dobiti občinskega priznanja; zato predlagam, da se komisija še enkrat sestane, tu pred vsemi svetniki, in se še enkrat odloči.«
Župan je očitke zavrnil in pojasnil, da je pripomnil le, da se mu zdi nehigiensko, da bi priznanja delili sami sebi. Svržnjakovi in Majerjevi zahtevi se je pridružil še Marjan Meglič, ki je menil, da lahko občinski svet ne glede na predlog komisije odloči po svoje. Ob glasovanju pa se je le izkazalo, da je prevladala morala, saj je predlog komisije o podelitvi ene plakete in ene listine potrdilo 8 svetnikov.
M. Ozmec
Foto: NS
Foto: MG
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 23. aprila 2013
Sp. Podravje • Tudi za drugi energetski razpis precejšnje zanimanje
Na voljo se preko 20 milijonov evrov
Poročali smo že o zaključku prvega razpisa za energetske prenove objektov v lasti lokalnih skupnosti, na katerem so s projekti prenov domačih osnovnih šol uspele štiri občine Spodnjega Podravja: Cirkulane, Markovci, Videm in Juršinci. Trenutno pa je v teku drugi razpis za enake namene.
Medtem ko se je na prvi razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP) prijavilo 116 občin s 176 projekti, je bil naval na drugi razpis le nekoliko nižji. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z MzIP, so prejeli 167 projektov od 101 občine. Kot so še povedali na omenjenem ministrstvu, ni jasno, kdaj bodo znani rezultati odobrenih projektov, saj je precej prejetih vlog nepopolnih in jih bodo morale občine še dopolnjevati.
Finančni fond drugega razpisa je približno enak kot pri prvem; za sofinanciranje energetskih prenov je namreč na voljo 57,5 milijona evrov. In tako kot na prvem razpisu so tudi tokrat občine pretežno prijavljale projekte sanacije šol in vrtcev.
Na drugi razpis so se prijavile tudi naslednje občine Spodnjega Podravja: Destr-nik, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Ormož, Podlehnik,
Ptuj, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Zavrč in Žetale. V celotnem območju Podravja pa so na drugi razpis vloge s projekti poslale še občine: Duplek, Hoče-Slivnica, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Polj-čane in Slovenska Bistrica.
Med spodnjepodravski-mi občinami je nekaj takih, ki se na razpis javljajo prvič (kot npr. Mestna občina Ptuj in Gorišnica), kar nekaj je tistih, ki na prvem razpisu niso uspele in poskušajo drugič (npr. Majšperk, Podlehnik, Ormož), Občina Cirkulane pa se na drugi razpis prijavlja še z enim projektom; že na prvem razpisu so si namreč uspeli zagotoviti sofinanciranje energetske prenove osnovne šole (pridobili so 195.731 evrov), na drugi razpis pa so poslali vlogo s projektom prenove stare večnamenske dvorane, ki jo (še) upravlja šola.
Na prvem razpisu, za katerega so rezultati že znani in smo
Tudi na drugi razpis MzIP za energetske prenove stavb v lasti občin je prispelo veliko vlog - kar 167 iz 101 občine, niso pa še znani rezultati razpisa, saj bo veliko vlog treba še dopolniti. Vendar na MzIP pravijo, da je, glede na kriterije sofinanciranja, še vedno na voljo dobrih 20 milijonov evrov.
jih tudi že objavili, je sicer z dvema projektoma uspelo precej občin: Brežice, Koper, Črenšovci, Kozje, Divača, Go-
Slovenija • Tudi sadovnjakov vedno manj
V petih letih ob 100 hektarjev sadovnjakov
Medtem ko je v Sloveniji slišati vedno glasnejše čivkanje, kako pomembna je in kako zelo šele bo pomembna samooskrba v prihodnosti, je po drugi strani prav absurdno spremljati statistične podatke o katastrofalnem zmanjševanju kmetijskih površin v zadnjih letih. Izjema niso niti sadovnjaki, ki so se v zadnjih petih letih zmanjšali za dobrih 100 hektarjev.
renja vas-Poljane, Laško, Litija, Ljubljana, Mokronog-Trebel-no, Naklo, Novo Mesto, Radovljica, Rogaška Slatina, Semič, Slovenska Bistrica, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Zreče. S kar tremi projekti so na prvem razpisu uspele občine Gro-
suplje, Krško in Železniki, rekorder pa je občina Kočevje, ki je na prvem razpisu uspela pridobiti sofinancerski denar za štiri večje projekte: tri osnovne šole in en vrtec (za kar bo skupno prejela dobrih 1,9 milijona evrov).
Hardek • Odprli trgovino Sam
Namesto trgovine Invest
trgovina Sam
V prostorih nekdanje trgovine Invest na Hardeku 44 b so te dni odprli šesto poslovalnico prodajne mreže trgovin Sam. Na odprtju so za veselo vzdušje poskrbeli predstavniki Folklorne skupine Untrca iz Svetega Tomaža. Pogodbeni partnerji in drugi obiskovalci so si ogledali novo trgovino, prvih 100 kupcev pa je kot darilo prejelo še sirkovo metlo za spomladansko čiščenje.
Foto: SM
Po podatkih, ki jih je konec minulega tedna prvič objavil Statistični urad RS, se je zmanjšala površina sadovnjakov z najpogostejšimi sadnimi vrstami: jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami; naštete sadne vrste so skupaj zavzemale skoraj 85 % površine z intenzivnimi sadovnjaki. Najbolj se je zmanjšala pridelava višenj; površina, zasajena s to sadno vrsto, se je namreč zmanjšala za skoraj 60 %. Najbolj pa se je povečala površina sadovnjakov, zasajenih s kosta-
nji (za 135 %), orehi za (85 %) ter kakijem (za 74 %).
Največji delež v vseh intenzivnih sadovnjakih so sicer še vedno zavzemale jablane (69 %). Prevladovala je sorta idared (zasajena je bila na več kot četrtini vseh površin z jablanami); sledila sta zlati delišes (16,2 %) in jonagold (14,7 %). Največ novih nasadov jablan je bilo zasajenih s sortami gala, zlati delišes ter fuji.
Nadalje podatki kažejo, da - tako kot velja za slovensko velikostno strukturo kmetij
in gozdov - tudi sadovnjaki niso veliki. Povprečna velikost intenzivnega sadovnjaka je namreč znašala manj kot dva hektarja, kar je za 18 %manj kot leta 2007, ko je povprečna velikost sadovnjaka merila 2,4 hektarja. Se je pa po drugi strani uradno zvišalo število sadjarjev, s 1706 na 2013, torej za 307. Zvišanje se je „zgodilo" predvsem zato, ker so bili v zadnji petletki v register vpisani tudi manjši pridelovalci. Večina vseh sadjarjev, kar 65,5 %, je pridelovala sadje v nasadih, ki so merili manj kot en hektar, vsi skupaj pa so obdelovali le okoli 13 % vse površine z intenzivnimi sadovnjaki.
Vprašanje pa je, koliko od teh sadovnjakov bo ostalo, če bo pomladno ali poletno vreme presenetilo s serijo kakšnih katastrofalnih toč. Proti toči je bilo namreč zaščitenih le 8 % intenzivnih sadovnjakov ali 20 % celotne površine. Na drugi strani se je manj bati suše: namakanih je bilo namreč 862 intenzivnih sadovnjakov ali skupaj 647 hektarjev površine s temi nasadi.
SiM
Prodajalno sta svečano odprla lastnik Anton Sedeljšak in ormoški župan Alojz Sok, ki sta tudi nagovorila zbrane. Lastnik je povedal, da želijo na novi lokaciji kupcem ponuditi dodatno ponudbo in oskrbeti področje z gradbenim materialom. Podjetje Sam je kupilo zemljišče, objekte in zalogo podjetja Invest. Prevzeli pa so tudi vseh pet zaposlenih. Podjetje SAM, d. o. o., iz Domžal je pred več kot 20 leti ustanovil lastnik Anton Sedeljšak. Od vsega začetka se podjetje ukvarja s prodajo gradbenega materiala obrtnikom in individualnim kupcem. Trgovina na Hardeku je že šesta prodajna enota. Prodajni program trgovin zajema poleg gradbenega materiala še orodje, železnino, keramiko in kopalniško opremo, elektro in vodovodni material, barve in lake ter izdelke za vrt.
Kot je povedal vodja enote Andrej Dovečar, ostaja ponudba v veliki meri podobna kot v preteklosti, vendar so se vsi
programi precej razširili. Svojim kupcem bodo poslej lahko ponudili prednosti večje zaloge in tudi lasten prevoz. Široka prodajna mreža omogoča, da lahko v najkrajšem času želeni izdelek, ki ga morda nimajo, premaknejo iz katere druge trgovine. Tako je v ormoški poslovalnici Sam mogoče dobiti tudi vse izdelke iz Samovega le-
Župan Cirkulan Janez Jur-gec je glede izida razpisa oziroma odobritve tudi druge vloge na drugem razpisu precej optimističen in kot kažejo odgovori MzIP, njegov optimizem ni brez realnih temeljev.
Skupna vrednost vseh upravičenih stroškov doslej poslanih vlog namreč znaša 43,34 milijona evrov, glede na to, da je stopnja sofinanciranja MzIP do 85-odstotna, pa to pomeni, da bo iz finančnega fonda razpisa za prispele vloge porabljenih 36,84 milijonov evrov. Torej bo za sofinanciranje energetskih prenov občinskih stavb ostalo še nekaj denarja, čemur pritrjujejo tudi na MzIP, kjer še pravijo: "Za vloge, ki bodo prispele do roka za drugo odpiranje, ki je predvideno 6. maja letos, bo tako na voljo še preostanek sredstev v višini 20,66 milijonov evrov."
Medtem ko je bilo po prvem razpisu kar nekaj slabe volje, saj je bilo glede na začetni na naval pričakovati, da bo denarja celo zmanjkalo, zdaj kaže precej drugače: tudi „zamudniki" bodo lahko še, s popolno in ustrezno vlogo seveda, pridobili kakšen evro za energetsko prenovo. Je pa tudi res, kot priznava podleh-niški župan Marko Maučič, da so kriteriji drugega razpisa nekoliko ostrejši, oziroma bo sofinancerski delež za odobrene projekte nekoliko nižji, kot je bil v prvem razpisu.
SiM
taka, ki vsakič prinaša posebne akcije. Letaki izhajajo od marca do septembra. Kupce bo privabila tudi Samova kartica, ki v trgovinah Sam zagotavlja takojšen 2 % popust za izdelke, plačane na blagajni.
Poletni delovni čas trgovine je od 7. do 17. ure, ob sobotah do 12.
Viki Ivanuša
Foto: SM
V petih letih je Slovenija izgubila dobrih 100 hektarjev sadovnjakov, največ na račun jabolk, breskev, hrušk in nektarin.
Foto: Marjan Dovečar
Novo trgovino sta odprla lastnik Anton Sedeljšak (levo) in župan Alojz Sok, ki sta pred tem tudi nagovorila zbrane.
torek • 23. aprila 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEBHiK 7
Markovci • Sredi 14. občinskega praznovanja
Nov vrtec za več generacij
V občini Markovci nadaljujejo prireditve ob 14. občinskem prazniku; pričeli so jih minuli petek, osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj pa bo ta petek, 26. aprila, v večnamenski dvorani.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je prepričan, da imajo vsi v občini dober razlog za praznovanje, saj je bilo obdobje od lanskega praznovanja eno najuspešnejših v zgodovini občine: »Prepričan sem, da je bilo to obdobje za našo občino bistveno uspešnejše kot prejšnje. Verjetno tudi zaradi tega, ker je potreben čas za spoznavanje nekaterih zakonitosti, vsekakor pa sem vesel, da nam je uspelo pridobiti tudi precej sredstev iz evropskih in državnih virov. Lani so bile naše investicije usmerjene v modernizacijo cestne infrastrukture, najpomembnejša je bila cesta Novi jork-So-betinci, ki nas je z ureditvijo pločnikov in kolesarskih poti
Foto: M. Ozmec
Otroški vrtec v Markovcih je pridobitev zgodovinskega pomena za več generacij.
Foto: M. Ozmec
Če imamo na eni strani nesrečo, da območje naše občine delita jezero in kanal hidroelektrarne Formin, potem smo na drugi strani lahko srečni, da zaradi tega prejemamo določeno odškodnino, ki je namenjena vlaganju v razvoj in degradirano okolje. Ob tem ne smemo pozabiti na lanske novembrske poplave, v katerih so naši občani utrpeli veliko materialno ško-
do. Veseli me, da smo se uspeli organizirati in se povezati z društvom Ekološki krog, ki nam bo pomagalo pri ugotavljanju nerealiziranih zadev ob gradnji hidroelektrarne, da bomo lahko na podlagi argumentov od odgovornih zahtevali, da bodo v sanacijo in urejanje vodotokov na našem območju vlagali več.«
M. Ozmec
Zupan občine Markovci Milan Gabrovec je prepričan, da je bilo obdobje od lanskega praznovanja eno najuspešnejših.
veljala okoli 600.000 evrov, v Sobetincih pa smo dokončali izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo, kar nas je v dveh letih veljalo okoli 800.000 evrov.«
Največja občinska investicija pa je zagotovo nov otroški vrtec, ki ste ga svečano odprli prejšnji mesec.
»Vsekakor, zame je to daleč največja in zgodovinska pridobitev, saj vemo, da se vrtci ne gradijo vsakih nekaj let. Celotna investicija s prestavitvijo daljnovoda in gradnjo močnejše transformatorske postaje, nas je veljala 2,4 milijona evrov. To je največja investicija v vsej zgodovini občine Markovci, večja kot leta 1979 gradnja šole. Med investicijami je še nova trafo postaja, namenjena tudi za poslovni center, ki ga je zgradilo podjetje MCK, pa tudi za načrtovano gradnjo nove osnovne šole Markovci. Pričakujem, da nam bo v dveh ali treh letih uspelo zagotoviti celotno financiranje, od države in drugod pričakujemo delež od 30 do 40 %, tako da bomo lahko realizirali tudi gradnjo.«
Kaj pa v letošnjem letu še načrtujete?
»Tudi v letošnjem letu je odprtih več projektov, ki so v glavnem že podprti s sklepi o pridobitvi nepovratnih sredstev. Za gradnjo večnamenskega doma v Sobetin-
cih, ki bo veljal okoli 600.000 evrov, imamo obljubljenih 203.000 evrov, prejeli smo že tudi sklep o izvedbi agromelioracij, ki se že izvajajo, za projekt pa naj bi dobili dobrih 290.000 evrov. Prijavili smo se tudi na razpis za energetsko sanacijo osnovne šole Markovci, za kar naj bi prejeli okoli 765.000 evrov. Že lani smo se prijavili na razpis za sanacijo mansardnega prostora v občinski stavbi, za kar smo prejeli sklep o odobritvi 107.000 evrov, okoli 72.000 evrov pa pričakujemo še za gradnjo dvigala za invalidne in starejše osebe ob občinski stavbi.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
Vmm občantm m obawktm zehm (Hijetwr ptaznoi/aye, pnazuika Občine, Manko/ci.
m pai&H/HM paämjeM za, izkazom zaupanje
V občini Markovci smo ob 14. občinskem prazniku in 15. obletnici obstoja občine veseli uspehov, ki smo jih in jih bomo skupaj dosegli v bodoče. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
Pa brez zamere
Kaj storiti.
Komentar ob prvem pravem slovenskem »robinhudovstvu«
Lik Robina Hooda poznate vsi. Angleški plemič, izobčenec po krivici, ki se s somišljeniki zateče v gozd, od tam pa jemlje pokvarjenim bogatim tiranom, mogoč-nikom, in daje revnim. Ljudski heroj, torej. Medtem ko je za tiste, ki mu morajo neprostovoljno darovati svoje bogastvo, navaden kurji tat in razbojnik, je za plebs utelešenje naravne pravičnosti in prinašalec moralnega zadoščenja glede na trinoge, ki ga že dolgo tlačijo in ožemajo.
Kdo ima tukaj prav? Gledano s strogo legalističnega stališča, s strani takrat veljavnih zakonov (in božjih zapovedi, seveda), imajo prav mogočniki. Zakoni so takrat jasno določali, da se krasti ne sme in da je tovrstna dejavnost zločin. A seveda ne smemo pozabiti, da so zakone pisali prav mogočniki sami, ki so s tem, da so v svojem zakonopisju sprejemali tudi zakone, s katerimi so očitno okradli svoje podanike ter jih pehali v revščino, seveda kradli tudi sami. A je to dovolj, da nekoga, ki potem te zakone krši, da bi popravil krivico, ki so jo povzročili, imenujemo pravičnika in junaka? Kot omenjeno, je to s stališča ljudske, naravne pravice vsekakor tako. A s stališča (takrat) veljavnih zakonov pa ne.
Gre za dilemo, ki je pravzaprav vseprisotna že od nekdaj: ali je pravično in upravičeno kršiti zakone, ki so očitno slabi in krivični? Ali še malce bolj zaostreno: ali je pravično in upravičeno kršiti zakone, ki so po svojem najglobljem bistvu pravični, da bi s takim kršenjem popravili krivice, ki jih mogočneži s svojim kršenjem prav teh zakonov povzročajo večini ljudi? Zelo težka dilema. S kršenjem zakonov, pa četudi s povsem dobrimi in pravičnimi nameni, dejansko postanete kršitelj, prestopnik, oseba, ki deluje protizakonito. A če jih ne boste kršili, se bo ta status quo, stanje vakuuma, kjer bogati in mogočni na vsakem koraku na veliko hodijo po teh zakonih, vi, mala riba, pa jih morate spoštovati, nadaljevalo v neskončnost ter bodo bogati ter mogočni zgolj še bolj bogati in mogočni, vsi ostali pa še bolj revni in mizerni.
Kaj torej storiti? Najprej je seveda treba definirati stanje, kar v osnovni in zdravorazumski različici gre takole: največji problem je to, da zakoni niso za vse enaki, oziroma z drugimi besedami, da zakoni niso nad vsemi priadniki določene države, marveč samo nad tistimi, ki niso dovolj mogočni. Poenostavljeno - ustava ni najvišji pravni akt v demokratični republiki, kajti nad njo so mnogi, ki so (dovolj) mogočni. To je dejstvo, ki smo mu lahko priča vsakodnevno, in tako imenovano »slovensko sodstvo, počasno in neučinkovito«, je tukaj zgolj priročen ter v veliki meri nedolžen grešni kozel, ki ga ljudstvu servirajo oni, ki omenjene zakone krišijo in teptajo na vsakem koraku, ne da bi se jim pri tem karkoli primerilo. Sodstvo namreč mora delovati po zakonih in znotraj zakonov, kar po racionalni in osnovni logiki pomeni, da tistih, ki so nad zakoni, enostavno ne morejo »dobiti«. Kdor je nad zakonom, ga z zakonsko določenimi prepisi, postopki, določbami in sankcijami enostavno ne moreš primerno sankcionirati. To, da smo vsi enaki pred zakonom, je res. A velja zgolj za tiste, ki niso nad zakonom, ali, če vam je ta izraz premočen, so izven dosega zakona.
Kaj torej storiti v tej paradoksalni, a zgodovinsko popolnoma potrjeni in vseprisotni situaciji? Kršiti zakone? Krasti? Rokovnjačiti? Postati kvazi Robin Hood? Vse to je mogoče, a vsaj malce nepriporočljivo. Realno gledano obstajata namreč glede tega gordijskega vozla predvsem dve poti: če so slabi, zamenjati zakone ali pa prisiliti mogočne, da bodo spoštovali sedanje zakone. V obeh primerih pot ni enostavna, a je izvedljiva. In v obeh primerih tega ne morete narediti sami, ampak zgolj z aktivnim sodelovanjem s svojimi sodržavljani.
V ljudstvu je nekoč bila moč, ki je dandanes skrita nekje za zapečkom, kamor so jo zbrcali mogočni, ki jim ta status quo seveda ustreza. A je še zmeraj tam. Čas je za ponovno obuditev nečesa, kar je pri nas prisotno zgolj še v - točno, prav imate - tekstih zakonov: demokratične republike, kjer ima moč ljudstvo.
Gregor Alič
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Ptuj • Uspeh zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla
Majhna šola, veliki uspehi
Kljub temu da je Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ena najmanjših, pa tudi najmlajših slovenskih šol, njihovi učitelji in učenci nenehno dokazujejo, da štejejo le trud, vztrajnost in delo. V minulem vikendu so se z dveh tekmovanj vrnili s številnimi priznanji, med drugim z dvema zlatima.
Foto: arhiv šole
Z leve: ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, Aldina Clarisa Ban, Barbara Upelj, Lana Kunčič in Živa Horvat.
Učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla so se v preteklem vikendu ponovno udeležili dveh tekmovanj, in sicer mednarodnega tekmovanja Svirel 2013 in 4. festivala mladih violinistov Jaz imam pa goslice. Na slednjem so se predstavili štirje violinisti omenjene šole, in sicer Lana Kunčič, Gabrijela Anžel, Aldina Clarisa Ban in Matevž Vaupotič. Vsi štirje so tekmovali v različnih kategorijah in dosegli odlične rezultate. Najbolje se je odrezala Lana Kunčič, ki je tekmovala v II. kategoriji in dosegla 9,50 točke in zlato priznanje.
Prav tako zlato si je na tem istem tekmovanju v drugi kategoriji prislužila še ena njihova tekmovalka Aldina Clarisa Ban. Nekaj točk manj, a še vedno odličen uspeh, sta dosegla tudi preostala dva tekmovalca, Matevž Vaupotič in Gabriela Anžel, ki sta se domov vrnila s srebrom v rokah. Vse violiniste poučuje Barbara Upelj, njihova korepetitorka pa je Živa Horvat. Omenjenega festivala se je udeležilo 11 šol s 57 mladimi violinisti.
S svojim odličnim igranjem si je Lana Kunčič prislužila to čast, da je zaigrala tudi na Koncertu prvonagrajencev 4. festivala mladih violinistov.
Ko zaigra 470 tekmovalcev
Še bistveno več tekmovalcev kot na omenjenem tekmovanju pa se je prijavilo na mednarodno tekmovanje Svirel 2013, ki je med 6. in 14. aprilom potekalo na Gradu Štanjel.
»Visoko število prijav na 5. mednarodno tekmovanje in festival glasbenikov solistov in komornih skupin SVIREL 2013 je preseglo vsa pričakovanja, s tem so organizatorji dobili dokaz, da je pot, ki so si
jo ambiciozno začrtali, pravilna,« pravi ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Klavdija Zor-jan Škorjanec.
Kot pojasnjuje, se je v osem starostnih kategorij različnih disciplin (godala, trobila, pihala, tolkala, harfa, citre in brenkala ter komorne skupine in duo) prijavilo kar 410 tekmovalcev (270 je solistov, 32 je komornih skupin in 9 duetov).
»Iz naše šole se je omenjenega tekmovanja udeležila Ana Ogrin v kategoriji C v skupini
brenkal in dosegla 98 točk -zlato priznanje, kar je tudi 2. mesto v kategoriji. Prejela je tudi posebno nagrado: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ji podeljuje pol recitala v okviru citrarskega abonmaja v sezoni 2013/14 (drugo polovico dobi prvouvrščeni v kategoriji). Njena mentorica je naša profesorica Doroteja Dolšak,« ponosno pojasnjuje ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki je z rezultati obeh tekmovanj zelo zadovoljna.
Dženana Kmetec
Majšperk • Nova razstava v galeriji Albin Promotion
Krajinski opus Branka Gajšta
V galeriji Albin Promotion v Majšperku so v petek, 12. aprila, odprli razstavo likovnih del zapriseženega krajinarja Branka Gajšta, člana likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk.
Številnim ljubiteljem likovne umetnosti iz Ptuja, Majšper-ka in okolice je zaželel dobrodošlico Milan Vinkler, direktor družbe Albin Promotion iz Majšperka, ki je sporočil prijetno novico, da bodo dotrajane prostore galerije še letos obnovili in prepleskali, na dotrajane strehe tovarniških objektov pa
bodo namestili solarne celice za zbiranje sončne energije. Likovni kritik Mario Berdič pa je ob predstavitvi umetnikov del poudaril pomen kra-jinarstva: „Čeprav se omenjena motivika zdi že nekoliko izpeta, spet postaja aktualna, saj umetniki s svojimi upodobitvami ohranjajo zanamcem
podobo pokrajine, vedute vasi in zaselkov, kot je bila nekoč. In pri tem je slika precej drugačna od fotografije, saj je v njej čutiti tudi umetnikovo občutenje ob upodobitvi določenega motiva. Razstava je izbor iz Gajštovega velikega krajinskega opusa in je postavljena v vse štiri letne čase, desno od vhoda pa je razstavljenih nekaj njegovih eksperimentalnih in abstraktnih del. Za Gajšta je tudi značilno, da ne ustvarja po fotografskih ali likovnih predlogah, ampak je ves čas v naravi, zato ohranja tradicijo barvnega realizma in impresionizma in zato so njegove slike vedno tako sveže, čeprav se rad loteva istih motivov, jih nikoli ne upodobi na enak način, tako da je v njegovih slikah ves čas nekaj novega." Sicer pa Branko Gajšt ni samo slikar ampak tudi uspešen organiza-
tor likovnega ustvarjanja, saj je aktiviral lokalne umetnike, da se posvečajo sestrškemu jezeru in okolici, posebej zanimiva pa je bila njegova ideja, da so vsa dela tudi razstavili v naravi, torej tam, kjer so jih ustvarjali.
Zbrane likovnike in ljubitelje likovne umetnosti je nagovoril tudi župan sosednje občine Žetale Anton Butolen in vse skupaj povabil v Žetale, kjer se bo junija pričel tradicionalni, letos že 13. slikarski ex tempore - Žetale 2013. Umetniku Branku Gajštu pa je za njegov pomemben prispevek v imenu Občine Majšperk čestitala tudi županja Darinka Fakin, ki je nato razstavo tudi odprla. Da je bil kulturni dogodek še prijetnejši, pa so s pesmijo poskrbeli pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju razstave (z desne) likovni kritik Mario Berdič, slikar Branko Gajšt in direktor podjetja AP Milan Vinkler.
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Nazaj k naravi
Vsi nesrečni smo komaj čakali konec zime in začetek pomladi. Predolga je bila zima in toliko bolj cenimo zeleno pomladno travo, modro nebo in toploto sončnih žarkov. Narava nam je pokazala, kaj je pravzaprav tisto, kar najbolj potrebujemo in kar si najbolj želimo. Medtem ko smo si ljudje sodobne civilizacije še v začetku leta želeli nove obleke, hitrih avtomobilov, pohištva, zabav v zaprtih prostorih, kavice in alkoholnih pijač, se nam je ob marčevskem snegu lestvica prioritet obrnila na glavo. Ko nam je bila letošnja pomlad že na dosegu roke, se je umaknila in zdelo se je, da je ne bomo dočakali. Tako same po sebi umevne so se nam nekdaj zdele zelene pomladne trave, polja regrata in pomladni potočki žuboreče vode.
Če do sedaj nismo razmišljali o učinkih globalnega segrevanja, o negativnih vplivih človeka na naravo, pa nam je letos postalo jasno, da je to lahko tudi naš problem. Ko me sosedje, ki so se priselili k nam iz tujine, v zadnjih letih sprašujejo o vremenu pri nas, jim vedno znova odgovarjam, da ni običajno tako, da je to letošnja posebnost. In vedno več je teh posebnosti med vremenskimi pojavi. Nismo poznali tornadov, ki bi dvigovali strehe, bliskanja in grmenja v zgodnji pomladi, gladina rek ni segala tako visoko, Drava ni tako naenkrat pridrla iz gora in poplavljala polj, zime niso bile tako dolge.
Kmetje na vodovarstvenih območjih ne smejo gnojiti, ne uporabljati pesticidov. In prav je tako. Toda zakaj se ne odzovemo, ko nam vozijo NEVARNE odpadke v predelavo na vodovarstveno območje v Kidričevo, ko napovedujejo povečanje proizvodnega procesa? Sporne pa se nam zdijo gume v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju. Celo Evropa je zahtevala, da jih moramo odstraniti, saj so na območju bazena pitne vode za velik del Slovenije. Tudi prav. Toda zakaj se samo po tihem šušlja, da je pod gumami ekološka bomba - nevarni odpadki, ki so jih tja odlagali od povojnih časov dalje? Da verjetno že pronicajo v podtalnico in odtekajo v vodo, ki nato priteče iz naših pip. Zakaj nihče od odgovornih lokalnih oblastnikov ne nadaljuje zgodbe in pove, da so bile pravzaprav zdrobljene gume, pomešane z zemljinami, način sanacije nekdanje gramoznice. Država je namreč že pred leti naložila lokalni oblasti sanacijo jame. Če bodo gume odpeljali, kdo in kako bo sanacijo dokončal? Sedaj je priložnost, da se odstranijo tudi potencialno nevarni odpadki. Lepo je imeti vrtec, športno dvorano, zdravstveni dom, obnovljen grad. Še lepše darilo zanamcem bi bila zagotovo neoporečna pitna voda. Toda le-ta se nam še vedno zdi sama po sebi umevna. In takšne stvari ne prinašajo političnih pik.
Statistični podatki govorijo, da je vedno več bolezni med nami, da narašča število rakavih obolenj. V zahodnem svetu je delež zdravstvenih storitev med bruto stroški države narasel na 15 odstotkov, gre za trikratni porast v zadnjih 30 letih. Cena zdravstvene oskrbe narašča. Med vzroki za številna obolenja, ki se nas lotevajo, navajajo stres, tobak, alkohol, holesterol, premalo gibanja. Toda na prvem mestu sta vedno in povsod zrak, ki ga dihamo, in voda, ki jo pijemo.
Težko se je boriti proti onesnaževalcem, ki v času gospodarske krize prinašajo dobiček in jim politika stoji ob strani. Politika, ki hoče na ta način dokazati, da zna dirigirati in da je tudi ona uspešna in vredna ponovne izvolitve.
Pa so včasih stvari tako enostavne in rešitve na dosegu roke. Ko gre vse rakom žvižgat, je čas, da se stvari postavijo na glavo, da se lestvice prioritet reorganizirajo. In gordijski vozel je razvozlan. Globalni neoliberalizem zahteva iz leta v leto več. »Toda filozofija neomejene rasti je filozofija rakavega tkiva. In vemo, kako se zgodba konča. Na koncu propadeta oba - rakavo tkivo in gostitelj,« je že pred časom povedal Anton Komat, znan slovenski ekolog.
Prišel je čas, ki nas je, mogoče tudi na srečo, prisilil, da prevetrimo svoje prioritete. Da se vprašamo, ali res potrebujemo vse materialno, kar nas obdaja. Da se obrnemo k naravi in od tam gradimo svoj svet. Da se vrnemo k tradiciji, ki je pri nas v zeleni deželi neokrnjene narave še vedno živa. Po hrano pojdimo na vas, k najbližjemu kmetu. Razdrobljenost zemlje, ki jo uradna slovenska politika že dolga leta psuje, obrnimo sebi v prid. Pridelajmo Slovenci sami sebi hrano. Ni treba, da bi jo vozili k nam z drugih kontinentov. Pot nazaj k naravi je tako sila preprosta. Že majhen vrtiček, greda ali dve in bio vrtnarjenje bo dobra šola na poti skozi življenje nam in našim otrokom.
Rokomet
S točko v Izoli do obstanka v ligi
Stran 10
Rokomet
Velika Nedelja ugnala Gorišnico
Stran 10
Nogomet
Trenerjeva kombinatorika se ni povsem izšla
Stran 15
Nina Zulič
Na Ptuju zaradi želje po igranju
Stran 15
Nogomet
Lokalna obračuna Stojncem in Gerečji vasi Stran 16
Šolski šport
Zmaga mladih ormoških rokometašev
Stran 16
tednik
{PoíLuíajt¿ naí na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 29. krog
Na tekmi preobratov pravičen remi
Foto: Črtomir Goznik
21-letni Tadej Žagar Knez (Aluminij, rdeči dres) je bil med boljšimi posamezniki svoje ekipe, v 18. minuti je dosegel tudi vodilni zadetek na tekmi.
Nogomet • 1. SNL
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Aluminij - Triglav 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Knez Žagar (18.), 1:1 Diallo (28.), 1:2 Burkovič (75.), 2:2 Drevenšek (85., z 11 m)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Bingo, Topolovec, Lon-zarič, Spahič (od 79. Zajc), Žagar Knez, M. Rešek (od 56. Drevenšek), Bloudek, Črnic (od 70. Jovanovič), Kurež. Trener: Edin Osmanovič.
TRIGLAV: Pelko, Šturm, Diallo, Klemenčič, Jelar, Bur-kovič, Krcič (od 59. Ovčina), A. Poplatnik, Pokorn, Nazic (od 54. Šušteršič, od 87. Kon-gnyuy), Bu banja. Trener: Dušan Kosič.
Nedeljsko srečanje je pričela popolnoma enaka enajsterica Kidričanov, kot je v sredo zmagala proti Olimpiji. Tudi želja je bila podobna, vendar se na koncu rezultatsko ni izšlo povsem enako. Približno 300 gledalcev je spremljalo dinamično, vendar ne preveč kakovostno tekmo, polno preobratov, domačini pa so v izdihljajih tekme zapravili »meč žogo«.
Domačini so pričeli podjetno, a si prave priložnosti za strel niso pripravili. V 12. minuti so zapretili gostje - poskusila sta Bubanja in Popla-tnik -, a se je z odlično reakcijo izkazal vratar Murko. V 18. minuti so domačini povedli iz enostavne akcije: Topolovec je iz ozadja podal na polovico gostov, Kurež je žogo z glavo podaljšal v kazenski prostor, tam
pa je Žagar Knez izkoristil neodločnost obrambe in poslal žogo preko vratarja v gol - 1:0. Na odgovor gostov ni bilo treba dolgo čakati: v 28. minuti je Poplatnik podal iz kota, v skoku pa je bil najvišji Diallo, ki je žogo zabil v gol - 1:1. Do konca polčasa smo videli po eno priložnost na vsaki strani, a je strel Jelarja Murko ubranil, Bloudek pa je po podaji Črnica v idealnem položaju preveč okleval.
V drugem delu smo na za-
četku gledali borbeno igro z obeh strani, vendar je bilo pri podajah storjenih preveč napak. Domači obrambi je največ preglavic povzročal spretni in hitri Davor Bubanja (najboljši igralec gostov), ki je nekajkrat odlično podal v sredino. Po eni takšnih so Kranjčani v 75. minuti povedli: v sredini je najboljši strelec Triglava Enis Burkovič iz bližine zabil žogo v gol in dosegel svoj 13. zadetek v sezoni - 1:2. Po tem se je igra povsem razživela in gledalci so lahko spremljali zelo razburljivo končnico. Najprej se je v 78. minuti v nasprotnem napadu Robert Kurež nenadoma odločil za strel iz več kot 25 metrov, žoga pa je zadela stativo in se odbila izven igrišča. V 85. minuti sta dva »rezervista«, Marko Drevenšek in Gorazd Zajc,
uprizorila hiter protinapad. Slednji je spretno preigraval v kazenskem prostoru, pri tem ga je nepravilno oviral Martin Šušteršič in sodnik Bojan Mer-tik je upravičeno pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil Marko Drevenšek - 2:2. Globoko v sodnikovem podaljšku sta Zajc in Drevenšek še enkrat uspešno preigravala na desni strani, Marko je poslal uporabno žogo pred gol, tam pa je Kurež ni zadel. Iz ozadja je pritekel še David Lonzarič, a je bil njegov strel prešibak, da bi lahko spremenil izid.
Kidričani tako niso v popolnosti nadgradili zmage proti Olimpiji, a so vseeno zadržali priključek z Gorico in Triglavom.
Jože Mohorič
Drugi zaporedni poraz Maribora
V dveh sobotnih tekmah sta vodilna kluba zapuščala igrišče različno razpoložena. Olimpija je z golom najboljšega strelca lige Nikeziča slavila proti Rudarju, Maribor pa je zabeležil drugi zaporedni poraz. Tega vijoličasti v letošnji sezoni še niso doživeli, poraz pa je predvsem posledica poškodb (Raj-čevič) in odsotnosti zaradi kartonov (Ibraimi, Fajič). Čeprav ima Darko Milanič na voljo številčno in za slovenske razmere zelo kakovostno zasedbo, pa je odsotnost nekaterih standardnih članov prve enajsterice težko nadomestiti. Kljub spodrsljaju je prednost Maribora še vedno velikih 8 točk. Zelo zanimiva bo tudi borba med Koprom in Domžalami za 3. mesto, ki še vodi v evropske pokale.
Kolesarsko društvo Rog je v soboto, 20. 4., organiziralo že 14. Veliko nagrado občine Medvode za mlajše mladince, ženske in dečke A, B in C. V lepem spomladanskem vremenu smo videli razburljive dirke, na katerih so nastopili vsi najboljši slovenski klubi, dirka pa je imela tudi mednarodni pridih. Lep uspeh so dosegli kolesarji Perutnine Ptuj, saj je Luka Sa-gadin pri dečkih A začel tam, kje je lani končal - z zmago. Dečki A so morali prekolesariti nekaj več kot 32 km dolgo pot, izmed klubskih sotekmovalcev
V nedeljo so bile odigrane tri tekme, vse pa so se končale z remiji. Pri tem sta bila na sporedu dva pomembna dvoboja ekip iz začelja lestvice, ki pa z delitvama točk nista prinesla sprememb. Mura je še naprej zadnja in se bo težko rešila tega mesta. V nekoliko boljšem položaju so Aluminij, Gorica in Triglav, ki so na zadnjih tekmah pokazali napredek. To velja predvsem za Aluminij in Triglav, ki sta v zadnjih treh tekmah zbrala 4, oz. 7 točk.
Ta teden imajo nogometaši čas za počitek po treh tekmah v sedmih dneh, nato pa se za četverico klubov, ki še nastopajo v Pokalu Slovenije (para sta Aluminij - Celje in Triglav -Maribor), začenja nov naporen ciklus, v katerem bodo v dveh tednih odigrali kar 5 tekem (tri v prvenstvu in dve v Pokalu).
JM
pa so bili v tej kategoriji Jernej Paj 14. in Blaž Furjan 15.
V kategoriji mlajših mladincev so morali tekmovalci prevoziti dobrih 50 km, najboljši član KK Perutnina Ptuj pa je bil Aleš Korpar na 13. mestu. Za prestižno lovoriko so se pomerili tudi dečki B, kjer je bil najboljši član Perutnine Ptuj Žan Ljubec na 11. mestu. Pri dečkih C, ki so morali premagati slabih 11 km, je bil od Ptuj-čanov najboljši Aljaž Ljubec na 16. mestu.
tp
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 29. KROGA:
ALUMINIJ - TRIGLAV 2:2 (1:1); strelci: Žagar 18., Drevenšek 86. z 11 m; Diallo 22., Burkovič 75.; OLIMPIJA - RUDAR 1:0 (0:0); strelec: Nikezič 82.; LUKA KOPER - MARIBOR 2:1 (1:1); strelci: Galešič 44., Čovilo 54.; Ta-vares 40.;
CELJE - DOMŽALE 0:0;
MURA 05 - GORICA 1:1 (0:0); strelca: Ploj 65.; Praprotnik 72.
1. MARIBOR	29	20	4	5	63:26	64
2. OLIMPIJA	29	17	5	7	60:29	58
3. DOMŽALE	28	14	5	9	34:28	47
4. LUKA KOPER	29	12	10	7	40:32	46
5. CELJE	29	10	11	8	26:35	41
6. RUDAR VELENJE	29	9	7	13	31:44	34
7. TRIGLAV	28	8	7	13	30:41	31
8. GORICA	29	7	8	14	34:50	29
9. ALUMINIJ	29	7	6	16	27:50	27
10. MURA 05	29	6	5	18	34:57	23
Najboljši strelci: 14 zadetkov: Nikola Nikezic (Olimpija); 13 zadetkov:
Marcos Tavares (Maribor), Enis Burkovic (Triglav; 12 zadetkov: Mate Ete-rovič (Rudar); 11 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 10 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica) ...
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Z zmago bi se približali ekipam pred nami, a moramo biti na koncu zadovoljni tudi s točko. Srečanja nismo odigrali na enakem nivoju kot proti Olimpiji. Dobra stran je, da smo uspeli izenačiti, slaba pa ta, da nismo izkoristili zadnje priložnosti na tekmi za zmago.«
Tadej Žagar Knez, Aluminij: »Po zmagi nad Olimpijo smo šli v tekmo s Triglavom samozavestno. Sama tekma je bila zelo težka, čeprav smo hitro povedli. Po tem smo tekmecu prepustili pobudo, kar je ta izkoristil in preobrnil rezultat. Na srečo smo na koncu strnili vrste in izenačili. Kljub zadnji priložnosti na tekmi moramo biti z remijem zadovoljni.«
Dušan Kosič, trener Triglava: »Na Kidričevem smo želeli igrati dober nogomet, kar pa nam je le delno uspelo. Z nekaterimi deli igre sem zadovoljen, z drugimi ne. Tekmo bi lahko po vodstvu 2:1 zmagali, a na koncu tudi izgubili. Mnenja sem, da so gledalci videli zanimivo srečanje in pravičen remi.«
Foto: Marjan Keiner
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) je zmagal na dirki v Medvodah.
Kolesarstvo • KK PP
Luka Sagadin začel tam, kjer je lani končal
10 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 23. aprila 2013
Rokomet • 1. A SRL (m)
S točko v Izoli do obstanka v ligi
Izola IP - Jeruzalem 34:34 (17:19)
IZOLA IP: Gregorič, Ti. Ponikvar (12 obramb), Kevič (2 obrambi); Jurič 3, Jelovčan 3, Dolenc, Gorela, Božič 7 (1), Kojic, Bubnič, Čosic 8, Redžic 8, Fidel 1, Smolnik 4, To. Ponikvar, Slobodnik.
JERUZALEM: Belec (10 obramb - 2 x 7 m), Žuran; Mavrič, Mesaric 5, Gregorc 7, Rajšp, Bogadi 2, Žmavc 1, Radujkovic 4, Čudič 6 (1), Levanič 1, Kirič, Kljajič, Šišmanovič 8.
SEDEMMETROVKE: Izola IP 4/1; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Izola IP 4; Jeruzalem 12 minut. IGRALEC TEKME: Jan Gregorc (Jeruzalem Ormož).
Jeruzalem si je s točko v Izoli zagotovil obstanek v elitni ligi tudi prihodnje leto. To bo že enajsta zaporedna sezona Ormožanov v najmočnejši druščini. Se kdo od malih klubov v Sloveniji lahko pohvali s takšno kontinuiteto? Lahko, a le Ormož! V teh letih so na Hardeku v vrhunske rokometaše dozoreli Marko Bezjak (Gorenje, Magdeburg), Gregor Čudič (Maribor), Aljoša Štefanič (Maribor), David Koražija (Vesz-prem, Metalurg), Rok Žuran (Celje PL), Alen Blaževic (Szeged), Rok Golčar (Gorenje), Tadej Sok (Maribor) in še bi lahko naštevali. V lepem spominu so ormoškim navijačem ostali še Aleš Belšak, Aleš Mesarec, Mla-den Grabovac, Robert Bezjak, Alan Potočnjak, Vedran Hud,
V dvorani Kraška sta ekipi Izole in Ormoža odigrali enakovredno prvenstveno tekmo.
Alen Melnjak, Darjan Ivanuša, Iztok Korpar, Primož Krabonja in mnogi drugi. V ozadju prihaja novi val odličnih ormoških rokometašev letnikov 1996 in mlajših, ki bodo že kaj kmalu v ormoškem dresu prevzeli glavne vloge na parketu. Kar štiri različne generacije so se uvrstile na zaključne turnirje državnega prvenstva.
V 1. polčasu tekme v Kraški so bili Ormožani boljši tekmec in v več primerih vodili že za pet točk (14:19). Žal v zadnjih štirih minutah prvega dela
gostom več ni uspelo doseči gola in gostitelji so se z delnim izidom 3:0 približali le na dva zadetka zaostanka (17:19). Že število prejetih zadetkov dokazuje, da sta obe ekipi »pozabili« na igro v obrambi. Tudi v nadaljevanju sta moštvi nadaljevali v podobnem slogu, imenovanem »teci in vrži«. Izolčanom je uspelo po seriji 4:0 povesti 21:20 in to je bilo šele drugo vodstvo Primorcev na tekmi. V zaključku si nobena ekipa ni ustvarila večje prednosti od dveh golov. Izolčani so vodili z
1. A SRL, Liga za prvaka
REZULTATI 5. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 26:29 (12:16), Krka - Trimo Trebnje 24:26 (11:11), Maribor - Cimos Koper 29:28 (12:13)
1.	GORENJE 27 25 0 2 50
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 27 23 1 3 47
3.	CIMOS KOPER 27 17 4 6 38
4.	MARIBOR 27 18 2 7 38
5.	TRIMO TREBNJE 27 11 4 12 26
6.	KRKA	27 8 6 13 22
1. A SRL, Liga za obstanek
REZULTATI 5. KROGA: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 34:34 (17:19), Ribnica Riko hiše -Sviš 33:23 (15:9), Krško - Sevnica 32:30 (13:13)
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 27 11 2 14 24
2.	SVIŠ	27 10 2 15 22
3.	JERUZ. ORMOŽ 27 9 3 15 21
4.	ISTRABENZ IZOLA 27 8 3 16 19
5.	SEVNICA 27 5 0 22 10
6.	KRŠKO	27 3 1 23 7
28:26, Ormožani s 31:33 in v 56. minuti s 32:34. Žal gostom do konca več ni uspelo doseči gola in Izola je na koncu imela celo napad za zmago, vendar je ob obilici sreče Jeruzalemu uspelo zadržati neodločen rezultat (34:34). Ormožani so v Kraški imeli tudi glasno podporo svojih navijačev, ki so bili pomemben dejavnik pri osvojitvi točke na težkem gostovanju.
V 6. krogu Lige za obstanek Jeruzalem v petek, 26. aprila, gostuje pri Krškem.
ku
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava premočna tudi za Ajdovščino
Drava Ptuj -Ajdovščina 36:25 (17:13)
DRAVA PTUJ: Janžekovič 8, Ver-denik 5, Požar, Bedenik, Bezjak, Maroh 6, Čeh 2, Valenko, Sabo, Pukšič 6, Lesjak 3, Grm, Jerenec, Fridrih 1, Reisman 1, Silovšek 4. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometaši Drave so na srečanju proti Ajdovščini dokaj rutinsko prišli od visoke zmage, čeprav so se v prvih 30 minutah tekme zelo mučili. Primorci so presenetili s pristopom, borbenostjo in v končni fazi tudi učinkovitostjo.
Ptujčane je prvič pred domačimi gledalci, ki so ponovno ustvarili odlično vzdušje, vodil trener Uroš Šerbec. Ta se je odločil za obrambno postavitev 5 - 1, ki pa ni delovala najbo-
2. SRL - moški
REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj - Ajdovščina 36:25, Nova Gorica - Loka 2012 27:51, Ar-cont Radgona - Radeče MIK Celje 25:26, Pomurje - Črnomelj 26:25, Mitol Sežana - Brežice 34:38
Foto: Črtomir Goznik
Jan Maroh (dres s številko 19) je za domačo ekipo dosegel šest zadetkov.
1. LOKA 2012	23	20	1	2	41
2. DRAVA PTUJ	22	16	4	2	36
3. RADEČE MIK CELJE 22		16	2	4	34
4.RUDAR	22	14	4	4	32
5. ALPLES ŽELEZNIKI 22		12	2	8	26
6. BREŽICE	22	8	2	12	18
7. AJDOVŠČINA	22	8	2	12	18
8. MITOL SEŽANA	22	7	3	12	17
9. ČRNOMELJ	22	7	1	4	15
10. ARC. RADGONA	22	7	1	14	15
11. NOVA GORICA -1	22	6	1	15	12
12. POMURJE	22	5	1	16	11
13. COL	21	4	2	15	10
lje, saj jo je s položaja levega zunanjega »razbijal« predvsem Januš Lapajne. Domače roko-metaše je občasno s svojimi obrambami reševal vratar Boštjan Grm, tako da je bila tekma skoraj celotni prvi polčas zelo izenačena. Rokometaši Drave so imeli težave tudi z realizacijo, prav tako pa so prehitro zapravili nekaj napadov. Kljub temu so se v zadnjih šestih minutah - po minuti odmora Šerbca - zbrali in predvsem po seriji zadetkov Nejca Jan-žekoviča pobegnili Ajdovščini že ob polčasu na štiri zadetke
prednosti.
V nadaljevanju je prišla do izraza boljša fizična pripravljenost Drave, širši igralski kader in več razpoloženih posameznikov. Predvsem se je izboljšala igra v obrambi, ki je bila na začetku 5 - 1, nato pa so se Ptujčani v zadnji četrtini tekme pomaknili na črto in so dobro odigrali gibljivo 6 - 0 različico. Bolje kot v prvem delu je steklo tudi v napadu in razpoloženemu Janžekoviču so se priključili še Žan Pukšič, Jan Maroh in David Verdenik. Ti so zadevali tako na postavljeno
obrambo Primorcev kot tudi iz hitrih protinapadov. Teh je bilo v drugem polčasu kar nekaj in prednost je iz minute v minuto naraščala. Končni izid 36:25 realno zrcali dogajanje na igrišču, kjer so rokometaši Drave z zelo solidno predstavo vknjiži-li novi dve pomembni točki na poti v 1. B moško rokometno ligo. Do tja jih ločita še dve oviri, in sicer morajo najprej v gosteh premagati Brežice, nato pa bodo doma v zadnjem krogu igrali še proti Mitolu iz Sežane.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Horvat (beli dres) je za domačine dosegel kar 10 zadetkov, Luka Zorli za goste nobenega.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Velika Nedelja korak bližje k obstanku
Velika Nedelja Carrera Optyl -Moškanjci Gorišni-ca 32:27 (17:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Zorec, Majcen 1, Kau-čič 2, Bombek, Hanželič 3, Horvat 10, A. Bezjak 1, Bračič 3, T. Preac, Ivančič 6 (1), Lorenčič, Zemljič, Špindler 7, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda.
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: R. Bratuša, Petek 2 (2), Zorli, Kovač 8 (5), M. Bedrač 6, Valenko 4, Balas 3, Lukacek, Vincek, Anderluh 1, Fir-bas 3, A. Preac, T. Bedrač, Gerčar, T. Bezjak, Sok. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 1(1), Moškanj-ci - Gorišnica 8 (7); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrrera Optyl 18, Moškanjci - Gorišnica 4 minute
V Veliki Nedelji je bil v soboto pravi praznik rokometa: športno dvorano so napolnili pristaši obeh ekip. To je bila -predvsem za domačine - ena izmed odločilnih tekem v boju za obstanek. Vse je bilo torej pripravljeno za dober sosedski obračun. Očitno so se domačini, ki so bolj obremenjeni glede obstanka, bolje pripravili na to srečanje in krenili odločno od prve minute naprej. In to kljub temu da so imeli težave s poškodbami: zaradi te tokrat ni zaigral Dejan Veselko, prav tako pa je manjkal vratar Ma-ksimiljan Dogša, ki ga je zelo
1. B SRL (m)			
REZULTATI 20.	KROGA: Velika		
Nedelja Carrera Optyl -		Moškanjci	
Gorišnica 33:27, Slovan		-	Dobova
39:19, Damahaus Cerklje			Slovenj
Gradec 30:24. Mokerc Ig			- Grosu-
plje 28:32, Šmartno -			Škofljica
38:35, Dol TKI Hrastnik		-	Grča Ko-
čevje 28:28			
1. ŠMARTNO 20	18	2	0 38
2. SLOVAN 20	17	1	2 35
3. DOL TKI HRASTNIK 20	12	5	3 29
4. DAMA. CERKLJE 20	11	2	7 24
5. SLOVENJ GRADEC 20	11	1	8 23
6. MOŠKANJCI - GOR. 20	7	1	12 15
7. GROSUPLJE 20	6	2	12 14
8. MOKERC IG 20	6	2	12 14
9. DOBOVA 19	6	1	12 13
10. V. NEDELJA C. O. 20	5	2	13 12
11. GRČA KOČEVJE 19	4	3	12 11
12. ŠKOFLJICA 20	4	2	14 10
dobro nadomestil Nejc Pfeifer. Veliko dela v tednu pred tekmo je imel fizioterapevt domačih Miran Mlinarič, ki je uspešno pripravil poškodovane igralce. Prav tako so imeli svoje težave tudi gostje. Domači so v 6. minuti povedli s 4:0. Trener gostov Sebastjan Oblak je moral že v začetni fazi igre prvič zahtevati minuto odmora. Vendar tudi to ni veliko pomagalo in domačini so še vedno nadaljevali trdo igro v obrambi in kombinatorno v napadu. V 15. minuti so vodili 10:4 in se s tem nekako oddolžili gostom, ki so podobno odigrali jeseni v Gorišnici. V nadaljevanju polčasa so tudi gostje pokazali, da znajo igrati in so uspešno sledili domačinom, vendar ne bližje kot na zaostanek štirih golov. Prvi polčas so tako dobili domači z izidom 17:12.
Tudi v drugem polčasu je bil potek tekme zelo podoben prvemu delu: domači so vodili z razliko 4-6 zadetkov, gostje pa so poizkušali prednost znižati, vendar brez uspeha. Varovanci trenerja Bojana Munda so si najvišjo prednost prigarali v 52. minuti, ko so povedli 30:22. Tudi v zadnjih osmih minutah nobena ekipa ni popuščala, tako da se je igralo maksimalno borbeno vse do zadnjega sodniškega žvižga. Mogoče nekoliko bode v oči podatek o izključitvah - domači so jih imeli kar devet. A prav zaradi takšne nepopustljive igre odpadejo vse trditve o nekakšnem puščanju tekme v korist domačih, češ da bolj rabijo točke. Končni rezultat 33:27 je vrnil nasmeh na obraze domačih ljubiteljev rokometa, vendar je potrebno to zmago hitro pozabiti in se osredotočiti na zadnji dve tekmi te sezone. Za Velikonedeljčane sedaj prihaja dvotedenski premor kot naročen, saj bo čas za okrevanje poškodovanih igralcev in čas za zaključne priprave. Prvo naslednjo tekmo bodo odigrali 11. 5. v Grosupljem, drugo pa 18. 5. v Veliki Nedelji. Takrat bo v goste prišla ekipa Grče iz Kočevja in morda bo prav ta zadnja domača tekma odločilna za obstanek v ligi.
Danilo Klajnšek
torek o 23. aprila 2013
SoM/tia^si /fesa
Štajerskimmm 1
Zaščita lesa
Les potrebuje primerno zaščito
Kljub drugim modernejšim in cenovno ugodnejšim materialom je les v gradnji še vedno cenjen in nepogrešljiv. Pohvali se namreč lahko s številnimi pozitivnimi lastnostmi, ki jih ima na objekt in na bivanje v njem. Les je gotovo eden izmed najbolj zdravih in za bivanje prijetnih gradbenih materialov. Kot naraven material, les diha, uravnava vlago, zagotavlja dobro izolativnost, povrhu vsega pa je še lep.
Žal tako ne mislimo le ljudje, za svoje domovanje si les izberejo tudi številni škodljivci. Les je najpogosteje izpostavljen napadu gliv in insektov, ki pa v njem bivajo le, če v lesu vladajo primerni pogoji. Zato moramo les, če želimo neobremenjeno uživati v njegovih prednostih, tudi ustrezno zaščititi. Impregnacija proti gobi prepreči izgubo nosilnosti lesa pa tudi širjenje spor, ki ogrožajo zdravje stanovalce v okuženih zgradbah. Zaščita proti insektom varuje les pred najpogostejšimi insekti oziroma njihovimi ličinkami.
Na les pomembno vplivajo tudi vremenski vplivi, kot so sonce, dež, veter, sneg, onesnažen zrak in podobno. Na trgu je na voljo veliko različnih premaznih sredstev, ki les zaščitijo pred temi vplivi. Za kateri premaz se bomo odločili, je odvisno od predvsem od tega, kakšen izgled lesa želimo doseči in kakšni so okoljski pogoji, ni namreč vseeno, ali želimo zaščititi les v gorskem predelu, ob morju ali v urbanem naselju.
Premazi za zunanjo uporabo imajo namreč poleg dekorativne funkcije predvsem funkcijo zaščite lesa pred prevelikim navlaževanjem, ki v lesu povzroča napetost. Prekomerno navlaževanje povzroči tudi pokanje in lu-ščenje premaza, zaradi tega izgubi premaz svojo zaščitno funkcijo. Tudi temperaturne spremembe znatno vplivajo na krčenje in širjenje filma ter tako povečajo možnost luščenja.
V preteklosti, ko sta bili na tržišču ena ali dve možnosti izbire zaščite lesa, je bilo vse bolj ali manj jasno. Danes je na tem področju prava poplava izdelkov. Zato je dobro vedeti, da pri premazih za površinsko zaščito zunanjih lesenih površin lahko izbiramo med emajli, laki in lazu-rami. Z emajli popolnoma prekrijemo teksturo lesa, in če je treba, tudi kakšne napake v lesu. Emajli so naprodaj v najrazličnejših barvnih odtenkih. Njihova glavna prednost je, da so vodoodbojni. Vendar je treba vedeti, da ob izpostavitvi predmetov,
Foto: Črtomir Goznik
premazanih z emajli, vremenskim vplivom prihaja do propadanja premaza, skozi film pa prehaja vlaga v les. Pride do raztezanja lesa in do nastajanja majhnih razpok v premazu. Če je vlage preveč, lahko povzroča mehurjenje
Foto: Črtomir Goznik
in odstopanje premaznega filma.
Laki imajo podobne lastnosti kot barve, vendar so brez pigmentov in premaz z njimi daje lesu povsem naraven videz. Pri uporabi lakov prihaja do podobnih težav kot pri emajlih. K temu pa je treba dodati še spreminjanje barve lesa, saj laki ne vsebujejo pigmentov. Marsikdo ne mara sive barve lesa, ki sčasoma zaradi UV-žarkov in drugih vplivov pride na dan, vendar je treba vedeti, da je siva barva normalna barva staranega lesa.
Lazure so prosojni pi-gmentirani premazi, ki na lesu tvorijo tanek film in ga zaščitijo pred staranjem, ga polepšajo. Dajo mu želeni barvni ton, obenem pa ohranijo vidno njegovo strukturo - letnice, grče in druge posebnosti. Lazure so vodood-bojne, a kljub temu omogo-
čajo lesu dihanje. Debelina namaza se sčasoma stanjša in pred ponovnim nanosom površino le rahlo obrusimo in obrišemo. Že z enim ali dvema nanosoma osvežimo površino.
Zaščita lesa ni trajna. Če želimo ohraniti dobre lastnosti lesa, ga je treba redno pregledovati enkrat letno. Še posebej moramo biti pozorni na vodoravne površine, ker so bolj na udaru vremenskih vplivov kot navpične. Strokovnjaki opozarjajo, da tudi
smeri neba vplivajo na hitrost propadanja. Menda so lesene površine na južnih in zahodnih straneh bolj izpostavljene kot na severnih in vzhodnih. V zadnjih letih je bilo več neurij s točo, ki zna prav tako narediti škodo na lesenih površinah. Poškodbe na lesu opazimo običajno šele, ko les na poškodovanem predelu posivi ali pa se pojavi modra plesen. Mojstri priporočajo, da poškodovano mesto zaščitimo z lazurnim premazom.

2 ŠtajerskimMm.
Simfonija lesa
torek o 23. aprila 2013
Eko peleti iz Slovenije
V Žagi Cugmajster jih izdelujejo tudi za tujino
Žagarstvo Cugmajster v Ločah pri Slovenskih Konjicah ima več kot 25-letno zgodovino in sodi med večja tovrstna zasebna podjetja v državi, zadnja leta so tudi eden od treh domačih proizvajalcev ekoloških peletov.
V družinskem podjetju Žagarstvo Cugmajster obratujejo štiri moderne žage za razrez različnih vrst hlodovine. Poleg razreza les tudi sušijo v sodobnih sušilnicah, ga na željo kupca parijo, impregnirajo in organizirajo tudi prevoz. V njihov bogat proizvodni program sodi tudi izdelava lesnih sekancev, briketov in peletov. Okoli 55 % proizvodnje lesa prodajo v Sloveniji, okoli 30 % ga izvozijo na območje bivše Jugoslavije, okoli 15 % pa v države Evropske unije. Svojo poslovno uspešnost pripisujejo širokemu proizvodnemu in prodajnemu asor-timentu kakovostnega lesa, visoki kakovosti razreza ter profesionalnemu in prijaznemu pristopu do kupcev. Lastnik in direktor družinskega podjetja Alojz Cugmajster se začetkov takole spominja: »Tukaj v Železniku, kjer je sedaj naš obrat, Žaga Cu-gmajster, je bilo do leta 1985 še napol močvirje. Tedaj sem se po več letih dela v zreškem Uniorju z ženo Jožico odločil za samostojno pot. Začela sva iz nič, vedel sem le, da želim ustvarjati nekaj, kar potrebuje skoraj vsak, zato sva najprej kupila večje zemljišče. Z bratovo pomočjo sem izdelal manjšo horizontalno žago za razrez hlodovine, sprva sem delal žagarske usluge, samo da se je dalo zaslužiti. Ker sva po ženinih starih starših podedovala okoli 7,5 ha posestva, sva začela tudi z živinorejo. V hlevih sva imela okoli 25 glav govedi in do 250 prašičev, ker je bilo treba pridelati več krme, sva vzela v najem še okoli 12 ha zemlje. In tako sva delala vse do leta 1994.«
Zakaj pa ste prenehali z živinorejo in se specializirali v žagarstvo?
»Predvsem zato, ker so po-
goji za živinorejo postajali vse težji, zato sva se z ženo odločila, da se posvetiva žagarstvu in predelavi lesa. Sprva sva se ukvarjala le z žaganjem suhega lesa, z veliko truda in trdega dela, od ranega jutra do poznega večera, nama je uspelo, da sva nabavljala nove žage in lesnopredelovalne stroje ter proizvodnjo počasi širila. Sočasno pa smo širili tudi krog kupcev, saj smo iz lesa izdelali vse, kar je kdo želel, od desk in lat, do parketa in zahtevnih izdelkov iz lesa. Praktično smo pričeli izdelovati vse, kar so kupci želeli, če pa nečesa nismo znali ali zmogli, smo se usposobili in nabavili ustrezen delovni stroj. Naš cilj je, da iz lesa naredimo, kar koli si kdor zaželi, seveda v določenih količinah, da se proizvodnja izplača in povrne vložek.«
Kdaj pa ste pričeli proizvodnjo ekološkega goriva, oziroma peletov?
»Kmalu zatem, ko sem izvedel, da so v svetu pričeli proizvodnjo ekološkega goriva. Z ženo sva se odločila, da jih bova poskusila izdelati tudi v naši žagi. A pot je bila dolga in trnova, ne samo da je bilo treba urediti cel kup papirjev, mnenj, študij in dovoljenj, kupiti sva morala novo računalniško vodeno strojno opremo, pri vsem tem pa sva morala prenašati tudi razne nizke udarce in metanje polen pod noge. Pa sva vse preživela in uspela tudi v tem.«
Za kakšno proizvodno linijo za izdelavo lesnih pele-tov pa ste se odločili?
»Če sem odkrit, gre za nemško-slovensko proizvodno linijo, saj so tehnološka oprema, mlini ter stroji za peletizacijo in parkiranje iz Nemčije, vsa računalniška oprema in programiranje pa so plod slovenskega uma va-
Foto: M. Ozmec
Osrednji del kompleksa Zage Cugmajster v Zelezniku pri Ločah se razprostira na 4 ha površin.
Tel: 03) 620 3 620
pel
\ % j» S t «
Sedaj je pravi čas za nakup peLetov po akcijskih cenah!
PELETI SAVA


BIO PELETI
Cena v skladišču.......... 229,99 Eur
Cene veljd jO pri MkupU I»jnv>n j 11
Cena s prevozom:
IT...................................239,99 Eur
2-5T..............................234,99 Eur
nad 6T........................... 229,99 Eur
Cena v skladišču..........219,99 Eur
Cene velejo pri tukupu (ujnunj 11
Cena s prevozom:
IT................................... 229,99 Eur
2-5T...............................224,99 Eur (
nad 6T............................219,99 Eur
Cena v skladišču...........219,99 Eur
Cene vetja jo pu naVij pu najmanj IT (lpaHU00fcfl}*281.» Eur)
Cena s prevozom;
IT................................... 229,99 Eur
2-5T............................... 225,99 Eur
nad 6T............................219,99 Eur
Cene z dostavo veljajo na območju celotne Slovenije, razen primorske (05,06), kjer se dodatno zaračuna 10 Eur/paleto.
Cene že vsebujejo 20%DDV
Foto: M. Ozmec
Sestava: naraven les 100%, bukev 30%, čista jelka/smreka 70%.
Zelo visoka kurilna vrednost do: 19,4 MJ/kg ali 4,8 Wh/kg Vsebnost pepela: 0,88% (izredno nizka) - Vsebnost vlaqe: <8%
Sestava: naraven les 100%. bukev 70%, čista jelka 30%. Visoka kurilna vrednost do: 18,9MJ/kg aLi 4,8kWhAg-Vsebnost pepela 0,94% - Vsebnost vlage 7,94%
Takšni so ekološki lesni peleti izpod Boča, ki jih pozna vsa Slovenija in tudi tujina.
vwvwzatopeldom.com
torek o 23. aprila 2013
Simfonija lesa
Štajerskimmm 3

PREMIUM RAZPRODAJA
vrtno pohištvo
-20%
ca notranje pohištvo
dekor
-30%
-50%
Foto: M. Ozmec
¿ffiaeatavno pioda/ni nalo/i,	3Vo6ode	(S/ovenaAa S/Šfotuaz
www.animadom.si PRIHAJA NOVA KOLEKCIJA - PRAZNIMO ZALOGE!
Razprodaja poteka od 22.4.2013 do odprodaje zalog.
Alojz Cugmajster z ženo Jožico v delovni pisarni; zase trdi, da je glede na potrebe delavec, žagar, lesar, vzdrževalec in tudi direktor.
šega Ptujčana Renata Vindiša oziroma njegovega podjetja Robotika Kogler.«
Kako pa nastanejo peleti, kako poteka proizvodnja?
»Najprej je treba imeti dovolj osnovne surovine, torej lesa. In mi zberemo v naši žagi od 30 do 35 % lesnih odpadkov, vse ostalo pa kupujemo, predvsem lesne odpadke, lesne sekance, celulozo in žagovino. Da bo lažje razumljivo, bom celotni proizvodni postopek poenostavil. Ves lesni material gre najprej v grobe mline, kjer nastanejo lesni sekanci; ti sekanci gredo naprej v strojno predsušenje, nato pa v fini mlin, ki iz tega naredi drobno žagovino. To sprva skladiščimo, v finalnem delu proizvodnje pa jo še enkrat strojno izsušimo, da ostane le še od 0,8 do 0,10 % vlage, nato pa jo transportira-mo v stroj za izdelovanje pe-letov. V tem stroju prihaja do izjemno močnega stiskanja lesene mase skozi šobe ustrezne velikosti, pri čemer se leseni delci zaradi pritiska med seboj spojijo. In ker pri tem nastaja visoka temperatura, od 80 do 90 stopinj Celzija, je treba pelete najprej strojno ohladiti. Poudarjam, da med procesom ničesar ne dodajamo, zato gre za ekološko
proizvodnjo. Potem gre vse skupaj še na drobno sito, kjer ločimo pelete od prahu in šele po tem gredo po tekočem traku v stroj z avtomatsko tehtnico in pakirnico, iz katerega prihajajo vreče, v katerih je pakiranih 15 kg peletov.«
Ste eden redkih slovenskih proizvajalcev ekoloških peletov. Kolikšna je vaša proizvodnja in na katero tržišče jih prodajate?
»Težko bi govoril o količinah, a ko je bilo sredi letošnje zime povpraševanje največje, smo izdelali dnevno tudi po več deset ton peletov. Mirno lahko trdim, da so naši peleti cenjeni tako doma kot v tujini, saj jih veliko prodamo v Sloveniji, nekaj pa tudi v tujini, ker smo cenovno konkurenčni. Poglejte v skladišče gotovih izdelkov, ki je napol prazno, saj jih tovornjaki redno razvažajo do naših kup-
truda, da vse poteka nemoteno in brez zastojev.«
Kako pa komentirate dejstvo, da Slovenci večino kakovostnega surovega lesa oziroma hlodovine izvažamo v sosednjo Avstrijo, mar ga nismo sposobni sami predelati?
»To je dolga in žalostna zgodba, dejstvo pa je, da av-
strijski žagarji našo hlodovino celo preplačujejo, samo da dobijo kakovosten slovenski les. Pri tem pa se ne zavedamo, da s tem uničujemo celotno slovensko lesnopredelovalno panogo. Če se bo tako nadaljevalo še naprej, jo bomo zelo težko obdržali na nogah, odgovorni v državi bodo morali čim prej ukrepati in nekaj spremeniti, sicer se bojim, da bo ta panoga kma-
lu povsem izumrla.«
"f T* ♦	V V	V
Vi in vaša žaga pa še vendarle vztrajate in poslujete uspešno, mar ne?
»Naša Žaga je verjetno še edina v Sloveniji, ki je sposobna sprejeti, razžagati in predelati vse vrste lesa, pri čemer je najmanj, kar počnemo, predelava lesa v polizdelke, kar precejšen del pa predelamo tudi v končne lesne izdelke, saj imajo ti največ
dodane vrednosti. Moram pa reči, da se za ta uspeh vsi zelo trudimo, osebno sem na dvorišču ali v obratih dnevno tudi po 17 ur. In če je treba, delam tudi ob nedeljah in praznikih, ko so naši delavci doma. Naročilo je treba dokončati, zato sem včasih delavec, drugič žagar, lesar, pa nakladač in če je treba tudi mehanik ali serviser.«
M. Ozmec
cev.«
Vsekakor gre za ogromen objekt in obsežno proizvodnjo. Koliko pa vas je zaposlenih?
»V Žagi Cugmajster trenutno zaposlujemo 56 oseb, gre za različne profile delavcev lesarske stroke, od inženirjev, računalničarjev in finančnikov. Kar lep in precej velik kolektiv smo in treba je veliko
___
Foto: M. Ozmec
Zgodba o peletih se začenja s skladiščenjem lesnih odpadkov, levo je viden tudi eden od grobih mlinov.
Foto: M. Ozmec
V teh proizvodnih halah in silosih je osrednji del proizvodnje peletov, kjer zaradi močnega pritiska prihaja do visokih temperatur.
Tako prihajajo ohlajeni paleti po tekočem traku, pakirani v vrečah po 15 kg.
-
Foto: M. Ozmec
4 ŠtajerskimMm.
Simfonija lesa
torek o 23. aprila 2013
Mirko Jaušovec, umetnik številnih dimenzij
Lesene skulpture, ki polnijo dušo
Mirko Jaušovec je že dobrih 25 let upokojenec, nazadnje je delal v avtomatski obdelavi podatkov Kmetijskega kombinata Ptuj. Ptujčani ga najbolj poznajo po njegovi pesniški zbirki Zlata ura (zabeljene rime), ki jo je v samozaložbi izdal leta 1999 in ki je leta 2008 doživela ponatis v razširjeni obliki pod naslovom Zlata ura II.
Prvo pesem je napisal pred več kot 50 leti. Njegove pesmi pripovedujejo o vsem, skorajda ni področja življenja, ki ni zajeto oziroma obdelano v njegovih rimah s humorne plati, tudi s tragičnimi odtenki, od rojstva do pogreba. Preskok v prozo je samo logična posledica, ker je v pesmih povedal že skoraj vse oziroma ker skoraj ni več teme, ki se je ne bi dotaknil; če bi jih pisal še naprej, bi se ponavljal, pove. Ker tega ni želel, pisanje proze pa mu prav tako leži, so kratke zgodbe tiste, ki se jim sedaj posveča. V najnovejši se je dotaknil boksarskega dvoboja najboljšega slovenskega boksarja Dejana Zavca.
Mirko pove, da je njegovo življenje upokojenca nadvse bogato, prežeto s športom, pisanjem in likovnim ustvarjanjem. Tudi tu je narava njegov navdih za lesene skulpture iz narave: korenine, štori in tudi kamenje, ki pod njegovimi spretnimi prsti dobivajo prave male umetniške dimenzije. Vedno ga je privlačevalo tudi kiparjenje, oblikovanje. Ker je za ta umetniški izraz malo težje dobiti orodje in
navadi jih tudi polakira, če gre za korenine in štore, ki ostanejo v stanovanju, za tiste, ki ostanejo zunaj, pa uporabi barve za les. Ko jih razporeja po stanovanju, vedno poskrbi za skladnost, da sta skulpturi na okenski polici ali na drugih mestih v stanovanju vsaj približno enake velikosti, da se dopolnjujeta.
»V naravi je mogoče najti tudi stojalo za rože in še marsikateri uporaben kos za dekorativne namene,« je povedal. Nekatere lesene skulpture imajo tudi podstavke, če pa je njihova spodnja ploskev dovolj široka, jih ni. Prav vsaka pa ima svojo zgodbo. Kljub delu narave je pri vsakem štoru - skulpturi doda-
na še umetniška nota, neka dopolnitev.
S partnerko Ivanko sta tudi velika ljubitelja kamnov. Z vsake poti jih prineseta. Za dekoracijo doma je mogoče uporabiti marsikaj iz narave, česar pa tisti, ki nimajo umetniške žilice, niti ne opazijo. »Nekateri se sicer ne bodo strinjali, da gre za koristen material, a zame je koristen, ker je koristen za dušo. Če je nekaj koristno, je tudi tvoje življenje lahko bolj polno kot sicer,« poudarja Mirko Jaušovec, ki komaj čaka vsake poti v naravo, ki s svojo unikatno obliko in formo navdihuje njegovo vsestransko umetniško ustvarjalnost.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mirko Jaušovec: „Narava daje veliko koristnega materiala, le videti ga je treba. Korenine dreves, štore, kamenje, vse to je mogoče koristno uporabiti."
material, so se korenine, štori in kamenje pokazali kot tisti pravi material, ki njegovi umetniški žilici daje pravo dimenzijo.
Vse skupaj se je začelo čisto po naključju. Na svoji parceli je izkopal grm, ker je na njegovem mestu želel posaditi breskev. Ko je korenino potegnil iz zemlje, ga je zaradi izredno zanimive oblike tako navdihnila korenina, da se je odločil, da jo bo očistil, nekoliko obdelal in obesil. Spominjala ga je na hobotnico. Poimenoval jo je Hobi (konjiček) in zaradi oblike hobotni-
ca. Ta prva korenina „vabi" ob vhodu v Jaušovčev dom. To ga je spodbudilo, da je v naravi začel iskati še druge nenavadne oblike, ki so ga spominjale na nekaj, kar že obstaja, ali pa je šlo samo za zanimivo obliko, kot neke vrste abstrakcijo. Vsak njegov sprehod v naravo - nabiranje gob, kostanjev in drugih sadov narave - je od prvega srečanja z nenavadno skulpturo namenjen iskanju zanimivih oblik. Vse, kar najde, obdela in zaščiti s čim manj posegi v obliko, ki jo je dala mati narava. Po
Jaušovčeva hiša je polna naravnih zakladov, očiščenih in obdelanih dodatno toplino in dušo.
Foto: Črtomir Goznik
, ki ji s svojo izraznostjo dajejo
eta, cenovna ri naročnika. udi na ključ.
torek m 23. aprila 2013
Šport
Štajerski	iS
Kikboks m KBV Ptuj
Zoltan Mileta ostaja predsednik
V sredo, 10. aprila, je potekal redni občni zbor Kluba borilnih veščin Ptuj, ki je bil tokrat volilni. V dobrem ambi-entu so članice in člani izvolili novo (staro) vodstvo, ki bo KBV Ptuj vodilo v naslednjih štirih letih.
Predsednik je ostal Zoltan Mileta, tajnik Franc Vrban-čič, blagajničarka Slavica Be-denik in glavni trener Vladimir Sitar. Poleg omenjenih so bili v upravni odbor kluba izvoljeni Dušan Pavlica, Edvard Štegar in Franc Slodnjak, ki je tudi direktor informiranja. V nadzorni odbor so izvoljeni Marjan in Matej Šibila ter Kristijan Slodnjak, v disciplinsko komisijo pa Milan Breg, Branko Fidler in Ti-len Abraham. Marketing bo v klubu odslej vodil Branko
Foto: Franc Slodnjak
Sponzor kluba Branko Pečar in predsednik KBV Zoltan Mileta
Pečar, ki je s svojim podjetjem MONTPRO, d. o. o., tudi novi sponzor kluba. Nabavljena je nova oprema za tekmovalce, v načrtu pa še je dokup opreme in kimon ter ostalih pripomočkov za trening.
Franc Slodnjak
Strelstvo • First liga
Venta in Raušlova na
stopničkah
Prejšnji konec tedna je v madžarskem Zalaegerszegu potekal zaključni, 6. turnir mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo. 13 sezona omenjenega tekmovanja, kjer nastopajo strelska društva iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, je na vrh pripeljala mladega in talentiranega madžarskega strelca Miklosa Tatraia, ki je na domačem strelišču slavil tudi na zaključnem turnirju. Madžar, udeleženec letošnjega EP z zračnim orožjem na Danskem, je s 581 in 579 krogi postavil tudi najboljša dva rezultata v sezoni. Drugo in tretje mesto v skupnem seštevku posameznikov sta si priborila ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta in Ptujčanka Majda Raušl, ki sta omenjeni mesti zasedla tudi na zadnjem turnirju s 566 krogi. Miklavška strelca, brata Simon in Boštjan Simonič, sta osvojila 4. in 6. mesto, za njima se je uvrstil klubski so-tekmovalec Aleksander Ci-glarič. Ptujčana Matija Potočnik in Zlatko Kostanjevec sta pristala na 10. in 11. mestu, medtem ko sta bila najvišje uvrščena juršinska strelca Ludvik Pšajd in Mirko Moleh na 12. in 17. mestu.
V ekipni razvrstitvi so bili znova nepremagljivi strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža, ki
so v sezoni dosegli štiri zmage. Drugo mesto je osvojila ptujska ekipa, tretji pa so bili strelci Alzasa iz Čakovca. Najboljši rezultat so vknjižili strelci Miklavža s 1714 krogi, Ptujčani pa so najvišje posegli s 1694 krogi. Juršinska ekipa, večkratni prvaki lige, je sezono sklenila s 36 točkami na 7. mestu, najboljši rezultat pa je dosegla na uvodnem turnirju s 1671 krogi.
Skupni seštevek posamezno:
1.	Miklos Tatrai, ZAL A	142
2.	Kevin Venta, KOR	139
3.	Majda Raušl, PTUJ	128
4.	Simon Simonič, JKM, 127, 5. Saša Kralj, ALZAS, 118, 6. Boštjan Simonič, JKM, 117, 7. Aleksander Ciglarič, JKM, 116, 10. Matija Potočnik, PTUJ, 85, 11. Zlatko Kostanjevec, PTUJ, 76, 12. Ludvik Pšajd, JUR, 76, 17. Mirko Moleh, JUR, 46, 21. Robert Šimenko, PTUJ, 28, 25. Miran Miho-lič, JKM, 21, 26. Sašo Stojak, PTUJ, 20, 27. Niko Pšajd, JUR, 18, 30. Alojz Trstenjak, JKM, 9, 32. Mateja Pešakovic, PTUJ, 8, 33. Mateja Levanič, KOR, 6, 36. Rok Pučko, JUR, 1, 37. Rok Veršič, PTUJ, 0, 39. Gregor Polajnko, KOR 0 točk.
Skupni seštevek ekipno:
1.	Jožeta Kerenčiča Miklavž A 82
2.	Ptuj A	60
3.	Alzas Čakovec	59
4.	Zalaegerszeg A, 59, 5. Štefana Kovača Turni-šče, 47, 6. Region Sud, 43, 7. Juršinci A, 36, 8. Kovinar Ormož, 24, 9. Zalaegerszeg B, 24, 10. Ptuj B, 18, 11. Szombathely, 11, 12. Tovarne sladkorja Ormož, 6, 13. Jožeta Kerenčiča Miklavž B, 5.
Simeon Gonc
Foto: Dominik Vnuk
Najboljši trije posamezniki skupnega seštevka mednarodne regionalne First lige z zračno pištolo v sezoni 2012/13 so priznanja na zaključku v Zalaegerszegu prejeli iz rok vodje tekmovanja (na levi) Štefana Balaška. Zmagal je Madžar Miklos Tatrai pred Ormo-žanom Kevinom Vento in Ptujčanko Majdo Raušl.
Nogomet • 2. slovenska liga
Trenerjeva kombinatorika se ni izšla
Zavrč - Kalcer Radomlje 1:1
(0:0)
STRELCA: 1:0 Benko (50.), 1:1 Varga (93.)
ZAVRČ: Fink, Kouter, Sambolec, Roškar, Kokol (od 46. Avguštin), Kuserbanj (od 72. Murko), Buzeti, Ma-tjašič, Kelenc, Golubar (od 46. Dugolin), Benko. Trener: Viktor Trenevski
KALCER RADOMLJE: Ju-račič, Šmitran, Cankar, Varga, Kosec, Barukčič (od 88. Topič), Lidjan (od 69. Snoj), Škafar, Smukavec, Zavrl, Vr-hunc (od 55. Nunič). Trener: Robert Pevnik
Zavrčani so tekmo 21. kroga pričakali v vlogi popolnega favorita, čeprav jim je v goste prišla zelo dobra ekipa iz Radomelj (Janez Zavrl, Smukavec, Varga, Vrhunc ...), ki je v prejšnjem krogu presenetila Krko. Domači trener Viktor Trenevski se je odločil za nekaj sprememb v ekipi in tako med 18 izbranci ni bilo Sandija in Aleša Čeha, na klopi za rezervne igralce se je znašel Peter Murko, v začetni enajsterici pa je prvič srečanje začel Nino Kouter. Prvič je vlogo kapeta-na opravljal Doris Kelenc.
Domačini so na začetku veliko poskušali z dolgimi podajami, kar je bila voda na mlin gostov, ki so takšne žoge brez težav izbijali. V prvih minutah sta imela kar nekaj »bližnjih srečanj« Boris Sambolec ter hitri in robustni Jernej Smuka-vec, ki pa so minila brez posledic. V 19. minuti je prosti strel s približno 30 metrov izvajal Kelenc, vratar Juračič pa je žogo odbil v kot. V 34. minuti
Foto: Črtomir Goznik
Jože Benko (Zavrč) je na šestih tekmah spomladanskega dela prvenstva dosegel kar osem zadetkov.
so prvič zapretili gostje, vendar je Vrhunc po samostojnem prodoru streljal mimo gola. Najlepšo priložnost za vodstvo v prvem polčasu so imeli domačini v 42. minuti, ko je Ben-ko lepo tekel v prazen prostor, žogo je uspel usmeriti preko vratarja, a tudi mimo gola.
Ob polčasu je Viktor Tre-nevski opravil dve menjavi. Njegova ekipa je pričela igrati bolj odločno, kar se je takoj poznalo pri številu priložnosti. V 49. minuti sta Benko in Kelenc izpeljala hitro akcijo, a je domačemu kapetanu vratar strel ubranil. Že v naslednji minuti pa je prišlo do spremembe rezultata: Doris Kelenc je na levem boku atraktivno preigral obrambnega igralca gostov, natančno podal v sredino do Benka, ki je z glavo s
približno petih metrov zadel v polno - 1:0. Domačini so se v nadaljevanju zadovoljili z minimalnim vodstvom in so umirili ritem igre. Glavni sodnik Alen Borošak iz Spodnjega Duple-ka je v tem obdobju pokazal številne nepotrebne rumene kartone (šest domačinom, dva gostom), saj igra še zdaleč ni bila groba. Gostje so začutili svojo priložnost in so postajali vedno bolj pogumni - na drugi strani pa so puščali več prostora za nasprotne napade. Tako se je v dveh zrelih priložnostih - v 78. in 85. minuti - znašel Tomaž Avguštin, a mu je enkrat vratar strel ubranil, drugič pa je z glavo streljal preko gola. Kazen za nekoliko bolj ležerno igro in zapravljene priložnosti je prišla globoko v sodnikovem podaljšku: takrat so gostje
dolgo kombinirali, žoga je na koncu prišla do izkušenega Ve-limirja Varge, ki jo je nekoliko s strani z nizkim strelom poslal mimo vratarja Finka v gol - 1:1. To je bil šele drugi neposredni strel gostov na tekmi, zato je bilo njihovo veliko veselje toliko bolj razumljivo .
Po tekmi so se domačini zaprli v slačilnico in takoj analizirali srečanje, veliko zgovor-nejši pa so bili v taboru gostov. Trener Robert Pevnik je žarel od sreče, saj jo je njegova ekipa v zadnjih dveh krogih zagodla obema vodilnima ekipama. »Vsekakor pa Zavrčanom želim čimprejšnje napredovanje v 1. ligo, saj imajo izjemno močno ekipo.«
Kljub spodrsljaju so Zavrča-ni povečali prednost pred tekmeci, saj je Krka na domačem igrišču nepričakovano izgubila s Celjani.
Jože Mohorič

REZULTATI 19. KROGA: Zavrč - Dravinja Kostroj 4:1 (1:0), Rol-tek Dob - Kalcer Radomlje 4:1 (2:1), Garmin Šenčur - Šampion 3:1 (0:0), Krka Bela krajina 6:0 (3:0), Šmartno 1928 - Krško 0:1 (0:0)
1.	ZAVRČ 19 15 2
2.	KRKA 19 13 4
3.	ROLTEK DOB 19 13 3
4.	GAR. ŠENČUR 19
5.	ŠMARTNO 1928 19
6.	KRŠKO 19
7.	ŠAMPION CELJE 19
8.	K. RADOMLJE 19
9.	BELA KRAJINA 19
10.	DRAVINJA K. 19
2 2 4 6 10 8
7	6
7	2
6	5
6	2 11
5	4 10
5	3 11
2	3 14
52:19 47:13 42:20 30:27 21:29 24:32 21:32 26:34 18:42 20:54
Rokomet m Nina Zulič, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Na Ptuju zaradi želje po igranju
Ptujski ženski rokomet se v zadnjem času sooča s številnimi težavami. Te so povezane tako z organizacijskimi stvarmi kot s samim kadrom. Nekaj časa je bil vprašljiv celo obstanek v ligi, toda na srečo so se stvari na parketu vendarle spremenile na boljše. Tudi ali predvsem zaradi prihoda slovenske mladinske reprezen-tantke Nine Zulič, ki bo na Ptuju ostala do konca sezone kot posojena igralka Krima. Ekipa Mercatorja Tenzorja z njo izgleda povsem drugače, visoko mnenje o njej pa ima tudi strateg Ptujčank Nikola Bi-strovič, ki je o mladi Ljubljančanki dejal, da je »rešilna bilka, ki se je v klubu lahko oprime-mo v boju za obstanek.«
Kako to, da ste se odločili za prihod na Ptuj in kako so vas nove soigralke sprejele?
N. Zulič: »Ko sem prišla na Ptuj, so me punce sprejele res zelo lepo, kar si lahko vsak le želi. Za prihod na Ptuj pa sem se odločila predvsem zaradi želje po igranju. Za Krim vsi vemo, kakšna ekipa je in kako težko se je tja prebiti, zato sem se odločila, da igram s puncami, ki v 1. ligi konstantno nastopajo.«
/•-v
m
vdPtx
. f/ Kempo
91 " ^m
Foto: Črtomir Goznik
Nina Zulič se je odlično znašla pri ptujskem prvoligašu.
Vidi se, da ste šolana igralka, ki ve, kaj želi, igrali ste za vse selekcije dvakratnih evropskih prvakinj. Kako sami dojemate to vlogo s prihodom na Ptuj?
N. Zulič: »Moj glavni razlog za prihod na Ptuj je bil, kot sem že dejala, igranje tekem. Sicer
še vedno treniram v Ljubljani, saj sem v tem obdobju, ko rabim kakovostne treninge in največ informacij glede rokometa, toda moram tudi igrati.«
Kakšne so vaše rokometne ambicije? Verjetno so povezane s Krimom in reprezentanco?
N. Zulič: »Definitivno. Reprezentanca je največ, kar lahko nekdo doseže in si lahko vsaka igralka želi. V klubski karieri pa so cilji vsekakor povezani s Krimom, kar je v Sloveniji največ, kar se lahko doseže. Morda pa nekoč kasneje tudi tujina - bomo videli, kako se bodo stvari razpletle.«
Z zadnjo zmago Merca-torja Tenzorja je obstanek praktično že zagotovljen, verjetno pa boste do konca prvenstva igrale na polno?
N. Zulič: »Seveda, menim, da obstanek ni vprašljiv in da bomo to dokazale tudi v naslednjih tekmah. Doma imamo še eno sila pomembno tekmo s Tržičem, dale bomo vse od sebe, igrale na polno od prve do zadnje minute in upale na najboljše.«
Na Ptuju ste šele kratek čas, pa me malo za šalo, malo zares zanima, ali ste si ogledali kakšno njegovo znamenitost.
N. Zulič: »(Smeh). Ne, saj sem na Ptuju šele kratek čas in sem daleč od doma. Ko se vozim na Ptuj, vidim znan Puhov most, ki je eden najlepših v Evropi, za kaj drugega pa ni časa.«
tp
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 23. aprila 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Lokalna obračuna Stojncem in Gerečji vasi
3. SNL vzhod:
Visoki zmagi Šmarja in Dravograda
V 18. krogu je vodeča ekipa Šmarja pri Jelšah brez težav odpravila Čardo. Odločitev je padla v prvem polčasu, ko so domačini dosegli štiri zadetke. Podobno je bilo v Dravogradu, ko so domačini ravno tako brez težav odpravili Zreče. Medtem ko je bilo na prejšnjih tekmah odločeno že vse v prvem polčasu, pa je bilo v Verže-ju obratno. Domačini so v drugem polčasu zadeli trikrat proti Odran-cem in skočili na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.
REZULTATI 18. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah -Čarda Martjanci 4:0 (4:0), Farmtech Veržej - Odranci 3:1 (0:0), Kovinar Štore - Malečnik 0:2 (0:0), Koroška Dravograd - Zreče 5:1 (4:1), Tromejnik G Sukič - Ra-kičan 3:3 (1:0), Agroservis Beltinci - Grad 3:1 (2:1)
1. ŠMARJE PRI J.	16 10	3	3	44:20	33
2. FARM. VERŽEJ	17 11	0	6	41:25	33
3. AGRO. BELTINCI	17 9	4	4	36:21	31
4. K. DRAVOGRAD	17 10	1	6	33:25	31
5.ČARDA	17 8	4	5	30:28	28
6. A. E. BISTRICA	18 7	3	8	20:22	24
7. ODRANCI	17 6	5	6	25:22	23
8. TROMEJNIK	16 7	2	7	32:32	23
9. RAJH LJUTOMER	17 6	4	7	18:23	22
10. ZREČE	17 6	3	8	15:31	21
11. GRAD	17 6	2	9	26:30	20
12. MALEČNIK	17 6	2	9	20:28	20
13. RAKIČAN	16 4	3	9	23:36	15
14. KOVINAR ŠTORE 16 3		1 12		15:35	10
1. NS DRAVA	18 17
2.STOJNCI	18 12
3.	PODVINCI B. K.	18 12
4.	1 A GEREČJA VAS	18 11
5.	SREDIŠČE	17 6
6.	BOČ	18 5
73:10 50:24 48:22 45:24 31:24 18:40
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev (rumeni dresi) so na pomožnem igrišču ugnali sosede iz Bukovcev.
AHA EMMI BISTRICA -AVTO RAJH LJUTOMER 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Iršič (74.)
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Holcman, Jelenko, Bečaj, Fanedl (od 89. Šlamberger), Obrovnik, Hrušman (od 55. Boškovič), Jan-žič (od 77. Ramot), Iršič, Greifo-ner, Korošec. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice še naprej pridno zbirajo točke, ki jim v borbi za obstanek veliko pomenijo. Tokrat so gostili ekipo iz Ljutomera, ki jo kot trener vodi Boštjan Zemljič, za njih pa igra tudi nekdanji igralec Za-vrča Goran Šnajder. V ne preveč lepi, vendar trdi in borbeni tekmi je gostom iz Ljutomera pripadlo prvih 15 minut, nato pa so bili Bi-stričani tisti, ki so diktirali tempo. Na žalost je bilo pravih priložnosti malo. V 70. minuti so gostje zadeli vratnik (Šnajder), domačini pa so to znali kaznovati v 74. minuti, ko je Iršič izkoristil napako gostujoče obrambe in žogo potisnil v mrežo.
Super liga MNZ Ptuj
REZULTATI 19. KROGA: 1A
Avto Gerečja vas - Hajdina 7:1, NŠ Drava Ptuj - Boč 8:0, Stojnci -Bukovci 3:1, Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož 3:2
7.	BUKOVCI	18	5	1 12	23:42	16
8.	C. OPTYL ORMOŽ	18	2	4 12	13:46	10
9.	HAJDINA	18	2	2 14	16:53	8
10.	OPLOTNICA -1	9	2	0 7	8:40	5
Najvišjo zmago 19. kroga v Superligi so zabeležili ptujski modri, ki so se na Ptuju znesli nad nebogljenim Bočem ter mu nasuli kar osem zadetkov. Osem zadetkov so videli gledalci tudi v Gerečji vasi, kjer so domačini v sosedskem obračunu »povozili« Hajdino. V Stojncih so na sosedskem obračunu slavili domačini, Podvinci pa so doma s težavo, z boljšo igro v drugem polčasu, strli odpor Ormožanov. V tem krogu je bilo prosto Središče ob Dravi.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 R. Lah (29.), 1:1 Požegar (33.), 2:1 Hauptman (67.), 3:1 B. Lah (70.), 3:2 Komlje-novič (92.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela Toplak, Topolovec, B. Lah, Belšak (Novak), Petrovič, Juršek (Brumen), Požegar, R. Osterc (Mulej), Hauptman (Arnuga). Trener: Miran Lju-bec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Vrbančič, Hriberšek, Žinko, Kuhar, Mlinarič (Cimerman), K. Lah, Komljenovič, R. Lah, Perger (Klemenčič), Zlatnik. Trener: Aleš Jurčec.
NŠ DRAVA - BOČ POLJČANE 8:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Kralj (29., avto-gol), 2:0 Horvat (38.), 3:0 Marinič (41.), 4:0 Marinič (44.), 5:0 Mari-nič (45.), 6:0 Pukšič (65.), 7:0 Ar-sič (84.), 8:0 Zagoršek (90.)
NŠ DRAVA: Ajlec, Horvat, Lju-bec (Pukšič), Marinič, Wagner (Letonja), Krajnc, Goričan, Nikol-laj (Frangež), Nežmah (Arsič), Zagoršek, Hojnik (Antolič). Trener: Franci Fridl.
BOČ POLJČANE: Mlinar, V. Stojnšek, Žnidar, Kralj, Savski (J. Stojnšek), Vehovar, Jernejšek, Kuraj, Volavšek, M. Hajšek, N. Hajšek (Štefanič). Trener: Bojan Brodnjak.
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V sredo, 24. aprila, bodo odigrane četrtfinalne tekme pokala MNZ Ptuj. Srečanja bodo ob 17. uri. Pari so naslednji: AHA EMMI Bistrica - NŠ Drava Ptuj, Boč - Carrera Optyl Ormož, Skorba - 1 A Avto Gerečja vas, Rogoznica - Zavrč.
Danilo Klajnšek
1 A AVTO GEREČJA VAS -HAJDINA 7:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Leben (14.), 2:0 Šešo (28.), 3:0 Šešo (58.), 4:0 Kmetec (56.), 5:0 Šešo (60.), 6:0 D. Hertiš (66.), 6:1 Pal (80.), 7:1 Rozman (88. z 11 m)
1. A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Lešnik (Rajh), Kokot (Koren), Horvat, Debevec, D. Hertiš, Šešo (R. Kaisesberger), Rozman, Lon-čarič, Kmetec (Šmigoc), Leben. Trener: Svetozar Kaisesberger.
HAJDINA: Pšajd, Gaiser (Benjamin Kurež), Verlak, Črnko, Letonja (Štumberger), Boštjan Kurež, Ce-bek (Tikvič), Gerečnik, Sarkičevič (Flajsinger), Babšek, Pal. Trener: Igor Vorih.
STOJNCI - BUKOVCI 3:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Korez (11.), 2:0 S. Kokot (45.), 3:0 Korez (60.), 3:1 Zorko (62., 11-m)
STOJNCI: Veselič, Golob, Vinko-vič, Janžekovič, M. Kokot, S. Kokot, Horvat, S. Meznarič (od 78. P. Meznarič), Ratek, Petrovič (od 62. Milošič), Korez. Trener: Boris Klinger.
BUKOVCI: Horvat, S. Kokot, Kodrič (od 29. Kramberger), Vaj-da, Serdinšek, Petrovič (od 61. Herga), Ostroško, Roškar (od 84. Mar), Topolnik, Zorko, Habrun. Trener: Boštjan Zemljarič.
Tretji obračun sezone med lokalnima rivaloma je prepričljivo pripadel domačinom. Stojnci so bili na kakovostno pripravljeni zelenici pomožnega igrišča (glavno igrišče bo za igranje nared šele v naslednji sezoni) večino srečanja boljši tekmec, tako da je njihova zmaga zaslužena.
Rumeni so pričeli odločno in že v 4. minuti je imel idealno priložnost S. Kokot. Na nasprotni strani je minuto kasneje poskušal Zorko. V 11. minuti je po hudi napaki obrambe modrih s »polvo-leja« z roba kazenskega prostora mojstrsko zadel Korez. Tudi po vodstvu so domačini še naprej narekovali oster ritem, ki mu sosedje niso bili kos, lepe priložnosti pa so zapravili S. Kokot dvakrat, Korez dvakrat in S. Meznarič. Po pol ure igre, ko so bili rumeno-črni izrazito boljši tekmec, so naposled nekoliko lažje zadihali tudi modri, toda zadeli so Stojnci, ko je po podaji Goloba iz bližine izid polčasa postavil S. Kokot. Drugi polčas je bil slabši, 200 gledalcev pa je kljub temu videlo še dva gola. Najprej je v 60. minuti rutini-rano zadel Korez. Takoj zatem je po padcu Habruna v kazenskem prostoru glavni sodnik Glažar hitro zapiskal in z enajstmetrovke
je končni izid srečanja postavil dovčerajšnji član Stojncev Zorko. Po tem zadetku se je igra povsem umirila, domačini so nadzirali potek tekme, Bukovci pa niso našli rešitve, kako doseči še kakšne zadetek, kljub temu da je nekajkrat poskušal predvsem Zorko.
1. liga MNZ Ptuj:
Zmage vodilnih
REZULTATI 14. KROGA: Mar-kovci - Skorba 2;3, Apače - Dornava 4:1, Videm - Rogoznica 5:1, Podvinci DS Galun - Majšperk 1:0, Gorišnica - Lovrenc 0:2
1. APAČE	13	9	2	2	36:18	29
2. LOVRENC	12	8	2	2	18:6	26
3. SKORBA	13	7	2	4	28:21	23
4. VIDEM	13	7	0	6	21:20	21
5. TRŽEC	12	5	4	3	17:15	19
6. PODVINCI DS G.	12	4	4	4	15:15	16
7. DORNAVA	13	5	1	7	18:28	16
8. ROGOZNICA	12	4	2	6	14:20	14
9. MARKOVCI	13	3	3	7	21:24	12
10. MAJSPERK	13	3	1	9	11:25	10
11. GORIŠNICA	12	2	3	7	13:20	9
2. liga MNZ Ptuj:
Prvi poraz Cirkulan v sezoni
REZULTATI 11. KROGA: Haj-doše - Pragersko 4:2, Makole -Zgornja Polskava 1:3, Cirkulane -Podlehnik 0:1, Slovenja vas - Pol-skava Avtoprevozništvo Grobelnik 2:1, Leskovec - Grajena 4:3
1. CIRKULANE	11	9	1	1	33:5	28
2. LESKOVEC	11	7	1	3	31:20	22
3. POLSKAVA A. G.	11	6	1	4	21:11	19
4. MAKOLE	11	6	1	4	27:20	19
5. ZG. POLSKAVA	11	5	3	3	18:15	18
6. PODLEHNIK	11	5	2	4	16:17	17
7. SLOVENJA VAS	11	4	1	6	12:13	13
8. HAJDOŠE	11	3	0	8	16:32	9
9. PRAGERSKO	11	2	1	8	13:29	7
10. GRAJENA	11	2	1	8	18:43	7
Veterani 40
REZULTATI 11. KROGA: Ormož - Markovci 3:1, Gorišnica - Lovrenc 2:3, Podvinci - Podlehnik 5:1, Pragersko - Zgornja Polska-va 0:0, Leskovec - Tržec 1:0
1. ORMOŽ	10	7	3	0	28:5	24
2. ZG. POLSKAVA	11	6	3	2	19:11	21
3. LOVRENC	11	6	3	2	25:18	21
4.PRAGERSKO	11	6	2	3	18:13	20
5. PODVINCI	11	5	2	4	22:14	17
6. GORIŠNICA	11	4	3	4	19:19	15
7. LESKOVEC	11	3	1	7	9:17	10
8. PODLEHNIK	10	3	1	6	10:26	10
9. TRŽEC	11	1	4	6	9:18	7
10. MARKOVCI	11	2	0	9	12:30	6
Danilo Klajnšek, Tadej Podvršek
Šolski šport • Rokomet
Zmaga mladih Ormožanov
V telovadnici OŠ Ormož je v torek, 9. 4., potekalo območno tekmovanje mlajših učencev letnika 2000 in mlajših v rokometu. Med seboj so se merile štiri osnovne šole, pričakovano pa so slavili mladi domači rokome-taši, ki so v finalu premagali OŠ Olge Meglič. Tekmovanje se na stopnji območnega tekmovanja tudi konča.
Rezultati: Oš Ormož - Oš Ljudski vrt 13:9, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Olge Meglič 5:12;
tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Miklavž pri Ormožu 9:10;
tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Olge Meglič 15:9.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Ljudski vrt
tp
Šolski šport • Badminton
Ekipa OS Veržej druga na DP
Na ekipnem državnem prvenstvu v badmintonu, odigranem v Medvodah, je vrsta OŠ Veržej dosegla izjemen uspeh. Osvojila je 2. mesto, potem ko je bila uspešna v nastopih vse do finalnega obračuna. V kvalifikacijah so Ver-
žejci dobili vse tekme, v polfinalu pa premagali še učence iz OŠ Maribor. Kljub dobri igri v finalni tekmi so morali priznati premoč vrstnikom iz OŠ Mirna. Za ekipo iz OŠ Veržej so pod vodstvom Antona Štermana igrali: Ana Šterman, Rene Heric, Sabina Kapun, Romina Erjavec, Ivo Marinič in Jure Šterman.
NŠ
Ekipa OS Veržej
Planinski kotiček
Pot čez Kozjak: Sv. Primož nad Muto-Pernice-Košenjak-Dravograd
Sobota in nedelja, 27. in 28. 4.
Tokrat se bomo odpravili na zadnji del poti čez Kozjak. Našo pot bomo pričeli pri Sv. Primožu nad Muto. Hodili bomo po zahodnem pobočju Bricnika. Prvi postanek bo na kmetiji Primož, kjer bo čas za malico. Sledil bo spust v Bistriški jarek. Tu se bo začel naš vzpon na Košenjak. Postanek za hrano in napitek bo v Pernicah. Tam si bomo odpočili in nadaljevali vzpon na vrh. Po petih urah bomo na vrhu Košenjaka. Počitek za hrano, pogled po panorami okrog nas in nato sestop do planinskega doma na Košenjaku, kjer bomo prenočili (obvezna planinska izkaznica s plačano članarino zaradi popusta pri nočitvi).
Po zajtrku se bomo odpravili mimo lovskega doma ter razvalin dravograjskega gradu. Tu bo krajši postanek. Nato bomo sestopili mimo kmetije Vravnek, kjer je zadnja kontrolna točka naše poti. Do Dravograda, kjer se pot konča, nam tako ostane še mali košček poti. Tu nas bo čakal prevoz za vrnitev proti domu. Odhod: sobota, 27. 4., ob 6.00 z železniške postaje Ptuj Vrnitev: nedelja, 28. 4., do 19.00 (ŽP Ptuj) Oprema: planinska za sredogorje, glede na vremenske razmere Prehrana: iz nahrbtnika, zvečer možna v planinskem domu Cena: 45 evrov
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 23. 4. Ljubitelji narave in lepih spomladanskih sprehodov vljudno vabljeni. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta, Vladu Fridlu, na tel. št. 040 699 252. S planinskimi pozdravi!
Prvomajski pohod
Sreda, 1. maj 2013
Zbor: ob 6.00 - Don Caffe Ptuj, Potrčeva 14, Ptuj Cilj: Ranca Ptuj ob 10.00 Vrnitev: po lastni želji
Oprema: pohodniška, glede na vremenske razmere Čas hoje: cca. 2 uri
Prijave: na zbirnem mestu, PD Ptuj ali pri vodji pohoda Cena: 7,00 evrov (majica, malica, nagelj - cene organizatorja prireditve na Ranci)
Plan: zbor Don Caffe (6.00), budnica Ptujska pihalna godba (6.20), skupna malica (golaž), skupinsko slikanje, pohod.
Trasa pohoda: Don Caffe - Mestna občina (Mestni trg) - Terme Ptuj - Mitrej 3 (Breg) - Mitrej 1 (Sp. Hajdina) - cerkev Sv. Rok -Budina - Ranca. Vodi: Daniel Hengelman s sovodniki. Dodatne informacije: 031 694 976 (Daniel).
Foto: NS
torek • 23. aprila 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Zajdela • Madeira -svojstven svet (7.)
Otok, kjer raste vse
Ob sprehajanju po robovih levad in obdelovalnih površin mi pogosto švigne misel, da je Madeira eden izmed otokov, kjer verjetno uspeva vse, kar posadiš. Nepredstavljivo. Zemlja je namreč ena izmed naj-rodovitnejših na svetu. Pri tem je imel prste vmes tudi človek. Namreč ko so začeli Madeiro naseljevati v 15. stoletju, je bila zelo poraščena s pragozdom laura silva. Mimogrede, danes je blazno zaščiten. No, Zarco in njegovi pavlihi so praktično celoten otok zažgali, se vkrcali na ladje in se vrnili čez nekaj dni. Pojavile so se obdelovalne površine. Gozd kot pomemben naraven spomenik je bil uničen. Vendarle pa so povsem po nesreči "pričarali" zemljo, kjer raste vse. Gre za kombinacijo vulkanske in z minerali prepolne zemlje in pepela kot ostanka ogromnega požara. Bila je rojena madeirska "super" zemlja! Zato ne čudijo nekajmetrski praproti, metrsko resje, za rokometno žogo veliki krompirji, drevesa kostanja in orehov, ev-kaliptusa in oljke, jabolk in banan. O najrazličnejših rožicah pa je nesmiselno izgubljati besed. Madeira je en velik vrt. In ta vrt dobro in raznoliko rodi.
Saj so te levade res svojstvene in prijetne, a po nekaj dneh hoje ob njih imaš vsega dovolj. Zlasti neprijetni so pohodni-ški zamaški na ožjih predelih levadskih poti, ko se v nasprotno smer nagnete nepregledna množica turistov. Lokalni vodiči v želji po čim večjem zaslužku skorajda že »jodlajo« in žvižgajo refrene našega Slavka Avsenika. Nemci in Avstrijci namreč predstavljajo zelo pomemben odstotek turističnih prišlekov z dovolj debelimi denarnicami. Na Madeiro zelo težko prinesejo s seboj na tone
konzerv in namazov, kot je to navada za jadransko obalo. Na poteh srečaš tudi veliko Francozov in Skandinavcev, o Italijanih pa niti duha, kaj šele sluha. Težko si predstavljam kakšnega Italijančka na tre-kingih. Kljub nepredstavljivi odvisnosti od turistov pa domačini, zlasti starejši, še vedno ohranjajo otoško prvinskost, ki se odraža v počasnosti, prijaznosti in hkratni nonšalatnosti. Radi spijejo kozarček ali dva, se sredi ceste s hudim naklonom pogovarjajo s sosedom, ne da bi se umaknili, posedajo na terasah svojih hiš in se v nedeljo presneto lepo očedijo za obisk lokalnih cerkva. Njihovi mestni ali vaški dnevi pa so nepozabni in legendarni. Ljudje iz vseh koncev in krajev pridejo, lokalni mesarji na številnih stojnicah pečejo piščanca in svinjino. Izpod rok prelestnih gospa diši česnov premaz za kulinarično dovršenost made-irskega kruha. Zelo svečani in veseli so ti vaški dnevi. To so dnevi, namenjeni domačinom. Turisti sicer preletavajo kulinarično ponudbo, vendar se ob pogledu na mesnico na prostem kaj hitro odpravijo do bližnjih restavracij. Medtem pa se s stojnic vije dim, celotna vasica je postala velik žar. Nekateri že v popoldanskih urah pojejo, spet drugi se pozibavajo ob ritmih sodobne glasbe, najverjetneje zaradi preveč zaužitega alkohola. Pomembno je, da si tam. Največ gostov gosti seveda stojnica s "ponchom", ki je lokalna žgana pijača. Gre za kombinacijo medice, sladkornega trsa in soka limone. Zabava je vsekakor zagotovljena, ne glede na dan v tednu. Zdi se, da se prav nikomur v ponedeljek zvečer ne mudi v posteljo. Tudi sam se predam celotnemu do-
Centralni gorski masiv in pogled v megleno dolino
Foto: Uroš Zajdela
Pri gradnji potke na najvišji vrh Pico Ruivo so se res potrudili.
gajanju in že komaj čakam, da se udeležim naslednje kmečke veselice.
Mnogi turisti se na Madeiro podajo zaradi raznolikih rožic in to domačini s pridom izkoriščajo. Skorajda vsak vrt na glavnih turističnih poteh krasijo »strelicie«, pa še na desetine drugih raznobarvnih rastlinic. Da o botaničnih vrtovih sploh ne govorim. Ampak, ali je to prava Madeira? Ali je rastlina, ki jo najdemo le še v botaničnem vrtu in ne več v naravi, res ena izmed tipičnih madeirskih rožic, zaradi katerih trume turistov prihajajo na otok. Izmed vseh tako opevanih sem v naravi uspel najti le še afriško lilijo, ponos Madeire in hortenzijo. Vse drugo je le še plod človeškega faktorja. Za vse ljubitelje narave bi bilo bolje reklamirati dvometrske praprote v odmaknjenih dolinah ali ogromno resje, pa drevesa lovorja s črnim plodom, evkaliptusov gozd, ki je bil sicer pripeljan iz Portugalske, mogočna drevesa pinije, javorja, na tisoče oleandrov, kostanjev, pasijonke ... To je prava podoba Madeire izven turističnih središč in botaničnih vrtov. Težko prehodna gozdna pobočja skrivajo neprecenljivo podrastje ter mogočna stoletna drevesa. In ko že misliš, da te gozd ne more več presenetiti, se pojavijo rdeče-pecljaste magnolije. Strelicije, ki jo najdeš na vseh naslovnicah turističnih agencij, ni v naravi. Zakaj ta umetna podoba Madeire, ki se le še stopnjuje
na tržnici v Funchalu, ko pa se res lahko pohvalijo po izredno bogatem in zavidanja vrednem rastlinstvu? Očitno bo načič-kana umetna rožica še vedno bolj pritegnila bogate turiste, ki bodo s seboj odnesli sadiko strelicije za nekaj EUR. Kje za vraga lahko v naravi pobiraš sadove pasijonke? Mimogrede, božanski okus! Od vseh teh rožic in razmišljanja me že glava boli, zato se usedem pod bogato krošnjo mogočnega evkalip-tusa. Verjetno najbogatejši in najpopolnejši vonj od vseh drevesnih vrst. Zraven žubori voda iz bližnje levade. Pogled mi uhaja na bližnji ocean, kjer se bohoti sosednji otok Porto Santo. Neprecenljivo. Tudi sicer je površinske vode na Madeiri skorajda preveč, kar se lahko zahvali vulkanskemu nastanku in posledično bogati granitni in vodoneprepustni kamnini. Ne samo, da granit ne prepušča vode, ampak je tudi hudo podvržen vodni in vetrni eroziji, zaradi česar so se oblikovale globoke vulkanske doline. In tukaj leži pravi zaklad Madeire. Otok je posledica vulkanskega izbruha pred nekaj več kot 5 milijoni let. Zanimivo, da ni najstarejši otok v soseščini, saj si ta primat lasti Porto Santo z geološkim nastankom pred 14 milijoni let. Vulkanska kamnita osnova v kombinaciji z vetrno in vodno erozijo so izoblikovale dahjemajoče doline. Najza-pletenejša in hkrati najimpo-zantnejša simfonija narave.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Pot med ožganim drevjem in vratolomnimi dolinami na poti na Pico Grande
Vulkanske kamnine so prepolne različnih barv!
Foto: Uroš Zajdela
Torek, 23. april Danes goduje Vojko.
Danes je svetovni dan knjige, svetovni dan avtorskih pravic in svetovni dan veterinarjev.
1563	so začeli graditi v bližini Madrida eno največjih stavb na svetu Escorial.
1616 je umrl angleški dramatik in pesnik William Shakespeare. 1775 se je rodil angleški slikar in grafik William Turner, eden največjih evropskih krajinarjev.
1857	se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo.
1858	se je rodil nemški fizik Max Planck.
1891 se je rodil ruski skladatelj in pianist Sergej Prokofjev. Sreda, 24. april Danes goduje Jurij.
1704 je začel izhajati v Bostonu prvi ameriški časopis The Boston Letter. 1742 se je »rodila« francoska državna himna marseljeza.
1854	je vrhovno sodišče ZDA prisodilo Eliasu Howu pravico do lastništva patenta nad šivalnim strojem.
1915	je prišlo do enega največjih genocidov, ki so ga naredili Turki nad Armenci. Ocenjujejo, da je bilo ob življenje milijon in pol Armencev.
1916	se je začel v Dublinu eden največjih uporov Ircev proti Britancem. 1921 se je na referendumu 132.000 od 170.000 tirolskih volilnih upravičencev odločilo za priključitev k Nemčiji. To so jim preprečile države zmagovalke v svetovni vojni.
Četrtek. 25. april Danes goduje Marko.
1599 se je rodil angleški general in politik Oliver Cromwell. 1595 je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso.
1859	se je začela gradnja Sueškega prekopa. Slovesno so ga odprli 17. novembra 1869. Ob otvoritvi je bil globok 8 m , širok pa 22 m. Kasneje so ga poglabljali in širili.
1874 se je rodil italijanski izumitelj elektroinženir Gulielmo Marconi, izumitelj radijske antene, magnetnega detektorja in začetnik brezžične telegrafije. 1880 se je rodil plesalec Mihail Mihailovič Fokin, oče modernega baleta. 1898 se je začela špansko-ameriška vojna.
1900 se je rodil na Dunaju švicarsko-ameriški fizik avstrijskega rodu, Nobelov nagrajenec Wolfgang Pauli. Pomembno je prispeval k razvoju kvantne fizike. Petek, 26. april Danes goduje Marcelin.
Danes je svetovni dan intelektualne lastnine.
121 se je rodil politik in filozof, rimski cesar Marcus Aurelius.
1564	je bil krščen angleški dramatik William Shakespeare. Datum rojstva ni znan.
1731 je umrl angleški pisatelj Daniel Defoe, avtor znamenitega romana Robinson Crusoe. Rodil se je okoli leta 1660.
1798 se je rodil francoski slikar Eugene Delacoix, vodilni predstavnik francoske romantike.
1829 se je rodil nemški kirurg švedskega porekla Theodor Billroth, ki se je prvi lotil operativnega odstranjevanja dela organa ali organa v celoti. 1865 se je končala ameriška državljansko vojna, ki se je začela leta 1861. Na današnji dan se je general Johnston blizu Durhama vdal generalu Sher-manu.
1886 se je rodila ameriška pevka Ma Ralney, prva velika črnska poklicna pevka bluesa, ki so jo imenovali tudi mati bluesa. Sobota, 27. april
1521 je umrl Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak, raziskovalec (* 1480)
1882 je umrl Ralph Waldo Emerson, ameriški esejist, pisatelj, filozof (* 1803)
1893 se je rodil knez Pavel Karadordevič, regent Kraljevine Jugoslavije (t 1976)
1907 se je rodil France Mihelič, slovenski slikar (t 1998)
1915 je umrl Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, pianist
(* 1872)
1921 Antanta razglasi, da mora Nemčija plačati 6,65 bilijonov funtov kot vojno odškodnino.
1923 Italija sprejme zakon o preimenovanju primorskih slovenskih krajevnih imen.
1941 Italija priključi svojemu ozemlju Ljubljansko pokrajino. 1941 so v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Nedelja, 28. april
1001 prva omemba kraja Solkan, ko Oton III. z darilno listino podari grad Castellum Siliganum in vas Gorica oglejskim patriarhom. 1789 upor mornarjev na ladji Bounty.
1813	je umrl Mihail Ilarionovič Kutuzov, ruski vojskovodja, maršal, diplomat (* 1745)
1814	Napoleon zapusti državo in odpotuje v izgnanstvo na otok Elba. 1919 ustanovljeno Društvo narodov.
1939 Tretji rajh razveljavi sporazume z Združenim kraljestvom in Poljsko ter zahteva Gdansk.
1943 na Pugledu se začne zbor aktivistov Osvobodilne fronte in obravnava dolomitsko izjavo.
1945 Italijanski partizani ubijejo Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci.
1954 je umrl baron Anton Codelli von Fahnenfeld, italijansko-nemško-sloven-ski izumitelj (* 1875)
1969 Charles de Gaulle odstopi s položaja francoskega predsednika. 1982 Velika Britanija izvede zračno in pomorsko blokado Falklandskih otokov.
2001 Dennis Tito kot prvi vesoljski turist poleti proti Mednarodni vesoljski postaji.
Ponedeljek, 29. april 1365 Metlika dobi mestne pravice.
1707 z združitvijo angleškega in škotskega parlamenta nastane Velika Britanija.
1855	v Ljubljani ustanovljena prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov.
1865 se je rodil Maks Fabiani, slovenski arhitekt (t 1962)
1918 bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo
Jamesa Halla.
1925 v Parizu odprta razstava, po kateri je poimenovana umetniška smer art déco.
1938 začetek konference v Münchnu; podpis münchenskega sporazuma. 1936 se je rodil Ciril Škerjanec, slovenski violončelist in pedagog (t 2009) 1943 je bil rojen Andrej Inkret, slovenski kritik, esejist, urednik in dramaturg 1945 ameriške enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Dachau, med 30.000 osvobojenimi zaporniki je tudi 1746 Slovencev. 1967 v New Yorku premierno uprizorijo musical Hair. 1975 ameriške vojaške enote zapustijo Vietnam.
18 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline O v • v I • v|	1«	1«
Sončni žarki so ze lepo ogreli zemljo
Kljub temu da smo bili pozimi deležni veliko padavin, se je že pričelo sušno obdobje. Verjetno ste mnogi to že opazili, pa vendarle ni narobe, da opozorim na to. Potrebno je namreč začeti zalivati oziroma namakati. Če pričnemo pravočasno, potem porabimo manj vode, kakor če smo prepozni, pa vendarle pridelamo več. Seveda govorim predvsem o rastlinah s plitvejšim koreninskim sistemom, saj v globinah zemlje vode še ne primanjkuje. Tudi zelenice še ne trpijo. Okrasne gredice, tudi tiste v senci, in na njih posajene trajnice, pa so že v težavah. Kljub občasnemu dežju je zemlja suha in dež v bistvu nadomešča samo eno zalivanje, ali pa še to ne.
Foto: Miša Pušenjak
Spomladanska zastirka s slamo rastline tudi greje
Po zalivanju ali pa prvem pravem dežju je že treba tla zastreti. Okrasne gredice lahko zastremo z lubjem, ki se na okrasnih gredicah najpogosteje uporablja, vendar ni edina možna rešitev. Najenostavnejša, najcenejša rešitev je zastiranje tal s pokošeno travo. Danes imamo skoraj vsi že koše na kosilnicah, to nam delo še olajša. Paziti je treba le, da se trava na gredicah ne spremni v trde, neprepustne kepe, ki gnijejo. Tal seveda ne zastiramo pred dežjem, ampak takrat, ko so dobro namočena. Če so že zbita, jih pred tem še prerahljamo. Zastiranje tal na vrtnih gredicah je še manj znano kakor na okrasnih gredicah. Vendar na tak način zelo zavarujemo zemljo, predvsem pa žive organizme v njej.
Zakaj je zastiranje tal koristno
Iz gole, nepokrite zemlje voda v poletni vročini zelo hitro izhlapeva. Ze dan po dežju je spet suho. Ste se kdaj vprašali, zakaj? Eden izmed vzrokov je sicer naveden že zgoraj, če je porušena struktura zemlje, ni obročev, potem se molekule vode, ko pade dež, ne zadržijo v območju korenin, večina vode odteče po površini. Z zastiranjem tal ohranimo dobro strukturo zemlje, pa ne samo to. Zastirka preprečuje tudi izhlapevanje vode v ozračje. Tla tako dalj časa ostanejo vlažna.
V lanski poletni vročini je bilo kar veliko težav s številnimi vrtninami, celo na skladiščenju čebule in česna kasneje se je poznalo, da je bila zemlja preprosto prevroča. Zastiranje tal poleg zadrževanja vlage v tleh seveda zemljo tudi senči, zemlja je hladnejša, korenine vrtnin imajo boljše pogoje za rast
Zdravstveni nasveti
in sprejem hranil. Ja, tudi hranil rastlina pri previsokih temperaturah ne sprejema pravilno. V hladnejši in vlažnejši zemlji se ohranja tudi veliko več mikroorganizmov, le ti pa so pomembni pri tem, da imajo rastline ves čas na razpolago dovolj hranil. Spomladi pa so tla, prekrita na primer s slamo ali senom, tudi veliko toplejša, korenine se razvijajo hitreje.
Nekatere zastirke lahko preprečujejo škodljivcem dostop do naših vrtnin, tega vpliva seveda tudi ni za zanemariti.
Naravne zastirke so seveda obenem tudi gnojilo za tla, zelene pa tudi za rastline. V bistvu organsko maso kompostiramo kar na
vrtu. S tem ostane v tleh veliko humusa. Iz sokov zelenih rastlin, če uporabljamo le te, pa so na razpolago tudi hranila za vrtnine, okoli katerih smo naložili zeleno maso.
Sele čisto na zadnjem mestu pa je seveda tudi to, da pleveli na zastrtih tleh ne uspevajo tako, jih je manj ali pa skoraj nič. Vendar je treba imeti za boj proti plevelom tla zastrta zelo na debelo (vsaj 30, 40 cm slame ali pa umetna, plastična folija) drugače ta korist za-stirke ni tako učinkovita.
Se eno vlogo imajo naravne zastirke. Posebej tisti, ki gnojite samo s kupljenimi organskimi gnojili, t. i. briketi, jih morate še bolj pogosto uporabljati. Ta gnojila so sicer nadomestilo domačim gnojilom, kot sta gnoj in kompost, vendar v zemlji ne puščata veliko trajnega humusa. Samo ta pa je odgovoren za zadrževanje hranil, vode in tudi zračenje tal. Naravne zastirke pa potem ta trajni humus v tleh zagotovijo tudi na tako gnojenih vrtovih.
Še vedno sadimo nove rastline
Običajno sadimo okrasno grmičevje in drevje, pa tudi trajnice veliko bolj zgodaj. Letos se je zima zavlekla, zato me mnogi sprašujejo, če še lahko sadijo. Seveda je še vedno možno zasajanje novih rastlin. Vendar je nujno, da izkoplje-mo precej večjo jamo, kakor je koreninska gruda izbranega grma ali drevesa. Jamo pred sajenjem dobro namočimo, razporedimo po njej enakomerno korenine nove rastline, če so le te gole. Če pa smo kupili rastlino v loncu ali s koreninami v bali, koreninsko grudo nežno, z občutkom raztrgamo ali narežemo. Tako se bodo hitro razvile nove, ki bodo rasle ven iz kroga, v katerega so se zvile stare korenine zato, ker jih je v to silil lonec. Če potrebuje rastlina oporo, jo damo v jamo sedaj, ne pa potem, ko jo bomo že zasuli. Tako ne bomo poškodovali korenin. Nato pomešamo izkopano zemljo z kupljenim, organskim substratom ali domačim, dobro preperelim kompostom in s to mešanico zasujemo korenine. Drevo ali
Foto: Miša Pušenjak
Uporabna ideja, kako postaviti žičnico in hkrati streho za paradižnik na vrtu
grm ves čas rahlo potresamo tako, da se zemlja res usede tudi med korenine in ne nastajajo zračni žepi. Zemljo tudi rahlo tlačimo med korenine. Vmes je dobro še kdaj zaliti, če je jama večja. Na koncu nasujemo zemljo tako, da je okoli drevesa vdolbina, jamica, kamor bomo zalivali, ne pa greben, hribček, da se bo vsa voda stekala stran od korenin. ta vdolbina pa mora biti tako široka, kakor so široke veje nove rastline. Nato še enkrat obilno zalijemo in po možnosti tla takoj zastremo z organsko maso. Vsaj dve leti pod mlada drevesa ali grme ne sadimo enoletnic ali trajnic, saj bodo odvzemale dragoceno vodo in hranila koreninam novo posajenih rastlin.
Še nekaj o sajenju plodovk
Trenutno je res prijetno toplo, mnogi bi radi zdaj v tem prazničnem tednu, ki prihaja, nadomestili ves mesec dela, ko se na vrt ni dalo. Sadimo, sejemo lahko že prav vse, samo s sajenjem sadik plodovk, paradižnika, paprike, jajčevca, kumar in bučk na prosto resnično še počakajte. Zemlja zanje še ni dovolj ogreta. Seveda pa v rastlinjaku teh ovir ni. Tam je že dovolj toplo tudi za paradižnik in ostale plodovke. Med sadike paradižnika posadite sadike solate, saj bo le-ta naredila glave, preden bo paradižnik prekril celotno površino. Prav gotovo pa posadite tudi ob vsako rastlino paradižnika eno baziliko, ki ga bo varovala pred boleznimi. Bazilika je dober sosed tudi jajčevcem, papriki in kumaram. Obroba gredic iz kapucink in/ali ognjiča pa bo odganjala škodljivce.
Skrajni čas je tudi, da prekrijemo posevek čebule.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Tudi žagovina je na vrtu primerna zastirka, posebej tam, kjer so težave s polži.
Odgovorni v procesu zdravljenja (2.)
Bolnik naj nikoli ne prekinja zdravljenja brez posveta s svojim zdravnikom! Zdravil za večino kroničnih bolezni je veliko in med temi bo zagotovo tudi zdravilo, ki bo za posameznika ustrezno, neželeni učinki pa se ne bodo pojavili oziroma bodo po dveh do treh tednih izzveneli.
S pravilno uporabo predpisanih zdravil smo naredili šele prvi korak na poti k obvladovanju bolezni. Začne se težji del. To je sprememba življenjskega sloga. Zanimivo je, da se vsi zavedamo škodljivosti kajenja, prevelike telesne teže, zlorabe alkohola ipd., zelo težko pa se teh navad znebimo. Tudi pri osvajanju pozitivnih navad, kot sta uravnotežena in zdrava prehrana in gibanje nismo zelo uspešni. Vse te odločitve prelagamo nekam v bližnjo prihodnost. Ta pa se neprestano odmika. Morda bodo spodbudni podatki, da so raziskave dokazale, da zmanjšanje telesne teže za 5
kg zniža diastoločni krvni tlak za 4,4 mm Hg in diastolični tlak za 3,6 mm Hg. Nižja telesna teža razbremeni tudi sklepe in hrbtenico, olajša gibanje in tako izboljša kakovost našega življenja. Vse našteto ni lahko, zato obstajajo v okviru zdravstvenih storitev programi, v katere se bolniki lahko vključijo, da so prvi koraki na poti k »lažjemu« življenju bolj preprosti.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja ima v Sloveniji vsak drugi odrasli prebivalec povišan krvni tlak. Tako je pri nas že okrog 600.000 teh bolnikov. Število obolelih narašča po celem svetu, svetovna zdravstvena organizacija pa ugotavlja, da je najvišji odstotek obolelih v državah z nižjim življenjskim standardom, v Afriki kar 46 odstotkov starejših od 25 let! Visokega krvnega tlaka ne pozdravimo, lahko pa ga dobro obvladujemo oziroma uredimo s pomočjo zdravil in načina življenja.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Zdravljenje praviloma traja doživljenjsko. Ciljne vrednosti so 140/90 mm Hg in pri sladkornih bolnikih 130/80 mm Hg. S svojim znanjem in voljo ter ob pomoči zdravstvenih delavcev bolniki s povišanim krvnim tlakom te ciljne vrednosti lahko dosežete. Nagrada je dolgo in kakovostno življenje. Vredno se je potruditi.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
torek • 23. aprila 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne
glasbene
scene
Znani britanski časnik The Sunday Times je objavil lestvico najbogatejših britanskih glasbenikov. Na vrhu seznama se je z bogastvom v višini 680 milijonov funtov znova znašel nekdanji Beatle Paul McCartney. Na drugem mestu je z 620 milijoni funtov skladatelj Andrew Lloyd - Weber, za njim pa najdemo legendarno irsko zasedbo U2 (520 mio) in pevca Eltona Johna (240 mio). Med glasbeniki, ki so mlajši od 30 let, je po zaslužku daleč pred vsemi pevka Adele s 30 milijoni funtov. McCartney je na čelu najbogatejših glasbenikov že vse od leta 1989, ko so tudi prvič uradno objavili seznam z najbogatejšimi glasbeniki. Prvo peterko z 200 milijoni funtov zaključujejo Rolling Stone Mick Jagger in Victoria Beckham skupaj s svojim možem, slavnim nogometašem Davidom Beckhamom.
Med 14. in 18. majem bo v Malmoju na Švedskem potekala letošnja Pesem Evrovizi-je. Kot so pričakovali mnogi, pa Eurosong na Švedskem ne more zaobiti včasih njihovega najboljšega izvoznega artikla skupine ABBA. Organizatorji so tako k sodelovanju povabili nekdanja člana te zasedbe Bennyja Anderssona in Bjorna Ulvaeusa. Omenjena dvojica je skupaj s svetovno znanim švedskim didžejem Aviciijem prispevala nosilno skladbo letošnjega tekmovanja. Skladba, ki jo bomo lahko prvič slišali v finalnem večeru 18. maja, nosi naslov We Write the Story. Naj spomnimo, skupina ABBA je na svetovno glasbeno sceno prodrla ravno s pomočjo Eurosonga, na katerem je zmagala leta 1974 z danes že zimzeleno skladbo Waterloo. Kot mnogi veste, bo Slovenijo letos predstavljala pevka Hannah s skladbo Straight into Love.
Novi videospot za skladbo z naslovom Gentleman južnokorejskega zvezdnika Psyja je že po prvem tednu presegel mejo 100 milijonov ogledov na spletnem glasbenem portalu YouTube. Psy je s svojo prvo uspešnico Gan-gnam Style obnorel celi svet, saj si je videospot za omenje-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	NEED U (100 PERCENT) - DUKE DUMONT FT AME
2.	DING-DONG THE WITCH IS DEAD - WIZARD OF OZ FILM CAST
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
NEMČIJA
1.	LET HER GO - PASSENGER
2.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
To je to
Paul McCartney
http://images6.fanpop.com
no skladbo ogledalo že več kot 1,5 milijarde ljudi. Točni podatki kažejo, da je spot za skladbo Gentleman po prvem tednu doživel 105,4 milijona ogledov, s tem pa je PSY podrl dosedanji rekord, ki je bil v lasti Britanke Susan Boyle s skladbo I Dreamed a Dream, ki je v letu 2009 v prvem tednu doživel 100 milijonov klikov. Odlično pa kaže Gen-tlemanu tudi v spletni glasbeni trgovini iTunes, saj se je uspel uvrstiti med 10 najbolje prodajanih v Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji in Kanadi. Na 1. mesto pa se je povzpel v Grčiji, na Švedskem, Danskem in na Finskem.
Kraljica Elizabeta II. je pred dnevi za posebni doprinos glasbeni umetnosti z odličjem britanskega cesarstva odlikovala samosvojo pop pevko Kate Bush. Po novem bo ob njenem imenu še beseda dama. Gre za prvo stopnjo plemiških nazivov, pevka je ob tej priložnosti na svoji spletni strani zapisala, da se počuti izredno počaščeno, ker jo je doletela takšna pozornost. Kate Bush je leta 2011 objavila svoj zadnji, deseti studijski album 50 Words For Snow. Svojo izjemno plodno glasbeno kariero je pričela daljnega leta 1978, ko se je s singlom Wuthering Heights uvrstila na prvo mesto uradne
®@®
20. maja naj bi izšel novi studijski album priljubljene
škotske rock zasedbe Texas. Album z imenom The Conversation bo že njihov osmi studijski izdelek in naslednik njihovega zadnjega albuma Red Book iz leta 2005. Na svetovnih radijskih postajah pa že veselo vrtijo tudi prvi istoimenski singel z novega albuma. Skupina Texas je bila ustanovljena leta 1986 v Glasgowu, trenutno jo sestavljajo Sharleen Spiteri, Ally McErlaine, Johnny McEl-hone in Michael Bannister. Najbolj prepoznavna je v skupini seveda pevka Shar-leen Spiteri, ki je leta 2008 izdala tudi svoj prvi samostojni album Melody. Skupina Texas je največji uspeh dosegla že s svojim debitant-skim singlom I Don't Want a Lover, ki je postal velika svetovna uspešnica in je še danes hvaležen glasbeni material za številne radijske postaje pri nas in po svetu.
Na svetovno glasbeno sceno se letos vrača še ena popularna skupina iz zlatih osemdesetih prejšnjega stoletja. V maju naj bi namreč luč sveta ugledal novi studijski album Heart And Kniwes britanske synt-pop zasedbe Visage. Da je uspeh toliko večji, potrjuje podatek, da se skupina z novim albumom na sceno vrača po dolgih 29 letih, saj je bil njihov zadnji album Beat Boy objavljen daljnega leta 1984. Skupina Visage je svetovno slavo požela s svojo super uspešnico Fade to Grey iz leta 1980.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Pdekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
To, kar si
Že nekaj časa se v medijih in občem družbenem življenju ves čas ponavlja ista mantra. Razsvetljenci o njej pišejo franšizne knjige, znanim osebnostim v vsakem intervjuju zleti z jezika, v ušesih množice pa prijetno in domače odmeva. To je mantra, ki si jo je treba nenehno vbijati v glavo in se prepričevati, daje nekaj najboljšega na tem planetu - zveneča misel "bodi to, kar si".
Pa sem pričel o njej intenzivno razmišljati ter se, kot sem navajen, spraševati, kaj za vraga to sploh pomeni. Sliši se res modro in prijetno, že, že, vendar kaj s tem povemo, če sploh kaj? Meni ta stavek na primer ne pove prav ničesar. Bodi to, kar si, bodi to, kar si ... sem si ponavljal v upanju, da me bo doletel trenutek razsvetljenja. Da bi mi postalo jasno, kaj pravzaprav je to, kar sem in kaj je tako čudovitega v tem. Pa me kaj takšnega ni doletelo; vsaj ne v obliki praznega navdušenja, ki bi se ga spodobilo pričakovati. Bolj kot sem premišljeval, bolj se mi je ta koncept zdel nesmiseln ter neumen ter vse manj razsvetljen.
Vse prevečkrat se namreč v zahodni kulturi pojavljajo primerki, ko si nekdo preko glave nategne zelene tangice, si v lase vtakne tri vijolična peresa ter gladko pove, da je to, kar je. Kar tako, sam sebi namen in že s tem, da je to, kar je, upravičuje svoj obstoj. Brez vsebine, znanja ali česarkoli drugega.
Za druge ne vem, vendar meni je to skrajno odbijajoče in v tem ne vidim prav nobenega smisla, še manj kakršnokoli vrednoto. Veliko večja misel kot preprosto "bodi to, kar si", se mi zdi ideja, da bodi to, kar si lahko. Maksimalno in najboljše, kar si lahko. Izkoristi svoj potencial ter se prisili do maksimuma. Če imaš možgane, jih izkoristi, če imaš izreden talent, naj bo cilj virtuoz, postani vrhunski športnik in tako naprej. Potreben je napor, frustracija, nelagodje ... ter cilj. Samo s sedenjem pod milim nebom ter zadovoljnim nasmeškom zaradi "biti to, kar si", se nič ne premakne in se nič tudi ne doseže. Je kvečjemu izgovor, ne pa vodilo.
Če se lahko izboljšaš, popraviš, spremeniš, ne vidim razloga, zakaj tega tudi ne bi storil. V veliki meri nas določajo geni in preko teh omejitev preprosto ne moremo, vendar še vedno pa imamo možnost dano čim bolje izkoristiti. Velika razlika je namreč med biti to, kar si ali pa na nek način sprejemati to, kar imaš. Zato se mi zdi neskončno ponavljanje te sintagme popolnoma nesmiselno, pa tudi precej intelektualno leno. Ne pove ničesar, je izgovor ter predvsem lažja pot, na kateri se ni treba pretegniti. Če smo samo to, kar smo, smo na koncu nič. Smo lahko to, kar se odločimo, da bomo in za to garamo. Premiki, dosežki in izjemnosti so plod potu in trpljenja (seveda ne v krščansko-mazohističnem smislu), ne pa meditacije in zadovoljstva s statusom quo.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
s t Vi
NAJ
GIVE ME A REASON - PINK FT
2.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
4.	LET HER GO - PASSENGER
5.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
6.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIREC
7.	MIRACLE - HURTS
8.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL I
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM SPEARS
11.	WHAT ABOUT US - THE SATURDAY
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
jtion
JBLE
JRITNEY
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 23. aprila 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
rižota s puranjim mesom, motovileč SREDA
zelenjavno-mesna enolončnica, zapečene skutne
palačinke
ČETRTEK
kropmirjeva musaka, zelena solata, jabolčna čežana
s smetano
PETEK
pečene ribe, krompirjeva solata, kompot SOBOTA
srčkova kisla juha s krompirjem, ocvrte banane* s
sladoledom
NEDELJA
juha, mrežna pečenka**, pečen krompir, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, hrenovke
*Ocvrte banane
Sestavine: 4 banane, 1 skodelica moke, 2 žlici sladkorja, 1 jajce, 1/2 žličke sode, 2 žlici kokosove moke, 6 žlic vode, ščepec soli; rastlinsko olje za cvrenje.
Iz vseh sestavin naredimo testo, ki naj bo nekoliko gostejše, kot je za palačinke. Banane razpolovimo po dolžini, jih potopimo v testo in zlatorumeno ocvremo. Postrežemo z vanilijevim sladoledom.
**Mrežna pečenka
Sestavine: 1 kg svinjske ribe, svinjska mrežica, 4 rezine limone, sol, črni poper v zrnu, 2 ščepca mlete kumine, 3 klinčki, košček cimetove skorje, 1 vejica pe-teršilja, 6 strokov česna, 2 lovorova lista.
Meso oprhamo pod tekočo vodo, potem pa ga do suhega zbrišemo in natremo z mešanico soli in sveže mletega črnega popra. Na vsaki strani naredimo po tri majhne zareze in vanje zataknemo česnove stroke. Svinjsko mrežico položimo na delovno površino, nanjo pa položimo 2 koščka limone, cimet in 1 lovorov list. Na to položimo meso, ki smo ga pred tem po obeh straneh potresli z mešanico mlete kumine in strtih klinčkov. Na meso položimo limono, lovorov list in peteršilj, nato pa meso zavijemo v mrežico in položimo v manjši pekač (če bomo skupaj s pečenko pekli krompir, vzamemo nekoliko večji pekač). Pokrit pekač za 60 minut potisnemo v pečico, segreto na 180 °C. Pekač odkrijemo, dodamo na koščke narezan krompir ter pečemo še 30 minut; vmes nekajkrat prelijemo s pečenkinim sokom z dna pekača. Ko je krompir pečen, ga odstranimo. Pečeno meso znova pokrijemo in ga nekaj minut pustimo v ugasnjeni pečici.
Pripravila: Alenka Smigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
USPAVANKA
Očka je sedel na postelji svoje hčerke in ji bral pravljico za lahko noč. Nenadoma je hčerka zaprosila: »Očka, ali lahko, prosim, bereš poti-
hem, ker bi rada spala.« ©©©
POŠTAR
»Očka, če mi daš pet evrov, ti povem, kaj poštar vsako jutro reče mamici!«
»Velja! Tukaj imaš pet evrov! No, kaj ji reče?«
»Dobro jutro, gospa. Tukaj je vaša pošta!«
©©©
PLEMENITI SIN
»Mami, mi daš dva evra za nekega starčka?«
»To je pa zelo lepo in plemenito. Kdo pa je ta starček?« »Na vogalu naše ulice prodaja sladoled.«
©©©
PRITOŽBA
Mama se prijateljici pritožuje nad svojo odraščajočo hčerko: »Današnja mladina je grozna! Samo mojo hči poglej! Petnajst let je stara, pa ima že resnega fanta, na moj enaintrideseti rojstni dan je
pa pozabila!«
©©©
POMOTA
»Zakaj imaš pa tako žalosten obraz?« je Milana vprašal prijatelj. »Nekaj nenavadnega se mi je zgodilo! Pri molitvi sem zamešal imena svojih hčerk in Bog je otro-
ka naklonil mlajši hčerki namesto starejši!«
©©©
DOM UPOKOJENCEV »Mami, pred vrati sta dve teti, ki zbirata prispevke za dom upokojencev!«
»V redu, naj vzameta babico s seboj!«
©©©
PRIPRAVLJEN NA POGOVOR »Peter, zdaj si že odrasel fant in čas je, da se malo pogovoriva o življenju.«
»Da, očka. Kaj pa bi želel vedeti?« ©©©
NE VERJAME MU
»Očka, to da štorklja prinese otroka, bi ti še nekako verjel, toda to, da pajki odnašajo avtomobile, tega ti pa ne verjamem,« je rekel mali Gregor.
©©©
NI NA POSODO
V kupeju vlaka fantič neprestano smrka. Že vsega naveličana starka ga vpraša:
»Fant, ali nimaš robca?« »Imam, ampak mamica mi je rekla,
da ga ne smem nikomur posoditi.« ©©©
PODOBNA STARŠEM »Ko bom velik, bom zaslužil toliko denarja kot očka,« se pohvali Mihec.
»In ko bom jaz velika, bom porabila toliko denarja, kot ga porabi mamica,« doda njegova sestrica Barbara.
SESTAVIL
EDI KLASINC
VELIKO CERKVENO GLASBILO
Štajerski TEDNIK
MESTO NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
INDIJSKI HRAST, TIK
NEIZORANI DEL NJIVE
MORSKI RAK BREZ KLEŠČ
GRELNIK, GRELEC
OBDELOVALEC LESA
MODNA TELOVADBA
BRANKO SENICA
POVZROČITELJICE SNETJA
PODGOBJE
NADA, UPANJE
SMELOST, POGUM
KLICA
POKOP POKOJNIKA
SPUST
POTOVALNI KOVČIČ
RUSKA VPREGA
FANT, DEČEK
ROKA ALI NOGA
PAPIR ZA IZDEL. KART
PEVKA UKRADEN
RANOCELNIK
SANJE
UJEDA (BRKATI)
VEDRO
RISAR STEINBAHER
SVETOVNI RAZUM
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČAR, PRELEST
ROZA ŠKRNICELJ
KRČEVINA, LAZ
PRITISK
PREČNO VTKANA NIT
VODNI GLODAVEC
KRAVJI GLAS
HRVAŠKI PEVEC PRŠA
ČRNOGORSKI POLITIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBLOGE V USTIH
PEVSKI ZBOR
DVOOČNIK, LORNJETA
ČRNOBELI
RIMSKA 6
IVAN (LJUBKOVALNO)
ILOVICA (BELOKRAJN.)
PRIJETEN DUH
SCILA IN ..
POMLADNA SETEV
RASTLINA Z GROZDI
UGANKARSKI SLOVARČEK: GREGORIČ = slovenski kartist (Alen), ILOVAK = belokranjsko ime za ilovico, KARIBDA = nevaren morski vrtinec v Mesinski ožini (Scila in...), LOGOS = svetovni razum, MICELIJ = vegetativno telo glivice iz nitk, podgobje, NANO = ime hrvaškega pevca Prša, SPITTAL = mesto na Avstrijskem Koroškem, SPUSTNIK = kateter, močevod.
■ejfl 'eujjef 'epquey TUOA '^BAOH
'^aoueAi '|e>iou!q 'senfa 'oubm 'nw 'jeqoq '^apA '^eu '^¡lu 'so§o| 'oejo^ 'jes 'epaM 'jjded ¡ujje^ 'pn 'jasasau '^nws 'qaiSod 'isojqejq '|eu|ds 'ouoSaio 'jepj 'jsaie 'saiez '9|§jo :ouAoiopoA "3>HNVZId>l 31 A31IS3d
torek • 16. aprila 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
.. da Holermuožani res nimajo sreče z obeti na turističnem področju, saj se jim je neka podzemna znamenitost sesula, še preden so jo uradno odkrili.
...da imamo na Poetovion-skem letos precej težav z vodo: najprej je poplavilo telovadnico ene izmed osnovnih šol, nato je namočilo srednješolce, sedaj pa se z zamakanjem strehe borijo še na ptujskem gradu. Še dobro, da se je končno pričelo bolj suho vreme.
...da bo v petek pri sv. Urbanu nadvse zanimiva seja, saj je na dnevnem redu tudi poročilo o cenitvi stavbe, ki je dvignila veliko prahu.
.... da so količkarji, ki odmerjajo avtocesto in vzporedno cesto, svoje delo opravili tako dobro, da so ubogi občani dveh občin ostali brez svojih dvorišč. Zdaj se sprašujejo, ali bo država kot opravičilo, ker je tako dolgo čakala z gradnjo, zgradila kar dve avtocesti.
... da so poetovionski Talijin hram zaprli takoj, ko je padel
en kamen z ograje. V muzikal-nem hramu pa že dolgo visi obvestilo, da pada opeka s strehe, a vsi mirno špilajo naprej. Verjetno tako dolgo, dokler ne bo kak cigl s strehe komu konkretno zasviral po glavi.
... da bi si tudi samovoljni šterntalski župan moral prebrati kodeks obnašanja javnih funkcionarjev, saj je po zadnji seji za javno izjavo enega od prvih mož tovarne v sosednji občini okrivil kar novinarja in mu zažugal, da odslej zanj ne bo
več z občine nobenih informacij. Še dobro, da se informacije dobijo tudi na ulici .
Vidi se ...
... da se je prejšnji teden pokazalo, da tudi športni sodniki niso nedotakljivi. Holermuo-škim rokometašem je v Izoli točko prineslo (ne)srečno naključje: hud padec enega od sodnikov, zaradi česar so kljub obetavnemu napadu domačinov
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 29.4. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Alen Kropec, Ptujska Gora.
Foto: Valerija Gabrovec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ker nekateri vstajajo zjutraj zelo pozno, najbrž ne bodo nikoli doživeli pogleda, kot ga je naša bralka Valerija Gabrovec, ki je občudovala sončno jutro v Halozah - v Dolanah ...
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
1	7		9			2		
		5				9	7	
	4			6				3
			6			8		7
								
2		3			8			
8				1			4	
	3	9				7		
		1			2		5	8
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	GG
Bk	vvv	©©	€€	GGG
Dvojčka	v	©©©	€	GG
Rai	vvv	©©	€	GGG
Lev	v	©	€€	GGG
Devica	vvv	©©©	€€	G
Tehtnica	vvv	©	€	GGG
Škorpijon	vv	©©	€€€	GG
Strelec	vv	©©©	€€	G
Kozorog	v	©©	€€€	GG
Vodnar	vv	©©©	€	GGG
Rißi	vvv	©©	€€	G
(Vir: www.pregovor.com)
»Ne obstajajo neumna vprašanja, obstajajo le neumni ljudje.« Neznan avtor
»Človeku, ki zamudi priložnost, in opici, ki zgreši vejo, ni rešitve.« Indijski pregovor
»Že zgodaj v otroštvu sem spoznala moč smeha. Humor je svoboda!« Julie Delpy
»Nek človek se mi je pred dnevi zaletel z avtom v blatnik in rekel sem mu: 'Bodi ploden in se razmnožuj.'Le da ne s temi besedami.« Woody Allen
»Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.« Slovenski pregovor
»Če ti dolgujem sto dolarjev, je to moj problem. Če ti dolgu-jem sto tisoč dolarjev, je to tvoj problem.«Ameriški pregovor
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: SANITARIJE
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. do 29. aprila 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Ormož • Dogajanje v glasbeni šoli
Ptuj • Talenti OŠ Ljudski vrt
Koncert dveh glasbenih šol Sola, ki ima 240 talentov
Glasbena šola Ormož pripravlja redne letne koncerte, na katerih nastopajo učenci, skupnih koncertov z drugimi glasbenimi šolami pa še ni organizirala. Za to je bilo krivo dejstvo, da niso imeli dvorane, kamor bi jih lahko povabili.
Odkar so se preselili v nove prostore, se vse bolj povezujejo s pomurskimi in mariborskimi šolami, lani so prvič organizirali poletno šolo, minuli teden pa so s koncertom nadgradili dolgoletno poznanstvo z Glasbeno šolo Ilirska Bistrica. Laszlo Balasz, ravnatelj Glasbene šole v Ilirski Bistrici, je povedal, da se z učenci v Ormožu prav dobro počutijo. Zadovoljen je bil, da so prijateljstvo dopolnili s skupnim koncertom, v katerem so prispevali osem točk. Poleg sedmih solistov je nastopila tudi plesna skupina štirih plesalk. Glasbena šola Ilirska Bistrica deluje že 62 let in ima 28 zaposlenih. V šoli se igranja instrumentov uči 273 učencev, skupaj z učenci, ki obiskujejo balet,
plesno in glasbeno pripravnico, pa jih je 350. Učenci se najpogosteje odločajo za igranje klavirja, kitare in di-atonične harmonike.
Slavko Petek, ravnatelj GŠ Ormož, ki je organizirala
Da v Majšperku gostijo tako eminentnega umetnika, je bil posebej vesel Milan Vinkler, direktor podjetja Albin Promotion, ki je pojasnil, da z razstavo akademskega slikarja Ga-nija Llaloshija pričenjajo novo razstavno sezono. O nekdanjem sošolcu in študentskem prijatelju je nekaj zanimivih spominov obudil razstavni kustos Tovarne umetnosti Dušan Fišer.
Kot je poudarila Nadja Zgonik z Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, je Gani osebnost, ki je izrazito
predana slikarstvu in je umetnik z izjemno široko slikarsko inteligenco ter sposobnostjo. »Razstavlja umetnik, ki se dobro zaveda, na kakšen način je treba umestiti motive v medij slikarstva. V svojih delih se posveča dilemam sodobnih medijev, sicer pa je osebnost, ki je izrazito predana umetnosti, njegov ustvarjalni duh je dobesedno prežet s čopičem, barvami in platnom.«
Svoja dela je v nekaj besedah predstavil tudi sam umetnik Gani Llaloshi in ob tem pojasnil, da so razsta-
Kaj vse obvladajo učenci najštevilčnejše ptujske šole, so pokazali na plesno-glasbeni prireditvi OŠ Ljudski vrt ima talent. Tudi letos jim idej ni manjkalo, šola pa jih je presenetila z nepozabnimi gosti: plesno skupino Maestro.
Foto: Viki Ivanuša
Za koncert so učenci pripravili 19 instrumentalnih in eno plesno točko.
koncert, pa je povedal, da so se trudili sestaviti čim bolj pester program, v katerem so želeli zajeti čim več različnih instrumentov. Kot gostitelji so pripravili 12 točk.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv sole
Plesna skupina Maestro.
Majšperk • Prva letošnja razstava umetnosti
Od spodaj in od zgoraj
V petek, 12. aprila, so v Tovarni umetnosti v Majšperku odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Ganija Llaloshija, ki je bil rojen v Prištini, sedaj pa živi in ustvarja v Portorožu.
vljena dela obdana z motivi preprog ali čilimov, ki so značilni za balkansko kulturo. Gre za najnovejša dela, s katerimi se v spominu vrača v svoje rodne kraje.
Veselje nad umetniškim dogodkom je izrazila tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin in se iskreno zahvalila vsem, ki so k temu pripomogli. Razstava z izvirnim naslovom „Gani Llallo-shi - From Below and from Above" bo v majšperški Tovarni umetnosti na ogled do 25. maja.
-OM
V okviru dneva šole so imeli učenci OŠ Ljudski vrt na razpolago številne dejavnosti. Med zanimivimi je vsekakor bila plesno-glasbe-na prireditev Ljudski vrt ima talent 2013, ki so jo izpeljali prejšnjo sredo.
S svojimi talenti se je predstavilo kar 25 skupin, skupaj kar 240 nastopajočih učencev in delavcev šole. Predstavili so se v različnih kategorijah: plesne, glasbene ter plesno-akrobatske
skupine. Kot pojasnjuje ravnateljica šole Tatjana Vaupo-tič Zemljič, prireditev ni bila tekmovalnega značaja, zmagali so namreč vsi, ki so se s svojimi talenti predstavili na odru. Svojih talentov niso pokazali samo nastopajoči, ampak tudi voditelja Taja Is-lamovič in Jure Pišek.
Vsi udeleženci so za spomin na tokratni dogodek prejeli majice, ki sta jih podelili ravnateljica in predsednica Skupnosti učencev
šole Eva Veselič. Prav posebno presenečenje pa je šola svojim učencem pripravila ob koncu prireditve, ko so na oder stopili že uveljavljeni talenti: plesna skupina Maestro, ki je požela val navdušenja.
Zvezde oddaje Slovenija ima talent so učence fasci-nirale, marsikdo pa je v njih videl spodbudo za razvijanje svojega talenta tudi v prihodnje.
Dženana Kmetec
Ormož • Predstavitev knjige Zyranne Zateli
Ob volčjem svitu se vračajo
V knjižnici Franca Ksavra Meška so organizirali večer s Klariso Jovanovič, pesnico, glasbenico in književno prevajalko iz novogrščine, hrvaščine, srbščine, ma-kedonščine, francoščine in italijanščine, ki je predstavila svoj prevod knjige Ob volčjem svitu se vračajo.
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju prve letošnje razstave v Tovarni umetnosti: (z leve) Dušan Fišer, umetnik Gani Llaloshi in Vasja Nagy.
Ob volčjem svitu se vračajo je prvo daljše prozno delo kultne grške avtorice Zyranne Za-teli, ki nedavno dobila nagrado za življenjsko delo. Delo je obsežno, saj obsega 670 strani: „Ko tipkaš v računalnik, nimaš občutka fizične teže, ki jo ima natisnjena knjiga, vendar ta ljudi ne sme prestrašiti, kajti knjiga je zelo privlačna. Gre za mogočno sago družine na prehodu iz 19. v 20. stoletje, hkrati pa se sprehajamo skozi mite in legende. Vendar je le enkrat omenjena realna letnica, sicer pa se premikamo skozi mitični čas - čas in okolje, v katerem ženske znajo krotiti kače in dečka inicirajo v moškost tako, da zakolje svojega prvega kozlička. To so reči, ki so na meji fantastike in realnosti, zato delo pogosto primerjajo z južnoameriškimi deli in so mu dali nalepko magičnega realizma. Sestavljeno je iz de-
setih poglavij, ki so zaokrožene zgodbe oziroma novele," je na kratko povzela bistvo prevajalka Klarisa Jovanovič, ki ji je prevajanje te knjige vzelo leto in pol. Povedala je, da je pri tem zelo uživala, saj jo privlači svet Mediterana.
O samem prevajanju pa razmišlja: „Prevod leposlovnega
dela je avtorsko delo, prevajalci znova napišemo delo po predlogi. Prenašamo vsebino ali presajamo rastlino iz ene prsti v drugo, pri tem pa vemo, da grška kodrasta meta v mojem vrtu v Sloveniji diši drugače kot v Grčiji. Dober prevod zato ne more biti klon."
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Prevajalka Klarisa Jovanovič
torek • 23. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 23. april
9:00 Markovci: 14. občinski praznik, kolesarjenje po občini
15:00 Ptuj, OŠ Mladika: Glasbeni vrtiljak, 54. območna revija mladinskih pevskih
zborov, ob 15:00 in ob 18:00 7:00 Markovci: 14. občinski praznik, sprejem krvodajalcev pri županu 7:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: bralni večer s predstavitvijo bralne značke za
odrasle, ob svetovnem dnevu knjige 8:00 Poljčane, Razvojni center narave: predstavitev knjige Šentilj—Zidani most, Marka
Koširja in Mladena Bogica 9:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: delovno srečanje Leader programa, tema varovanje narave
9:00 Gerečja vas, gasilski dom: predavanje na temo Motnje spanja, Marko Bombej,
dr. med., spec. interne medicine 9:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: literarni večer, Lučka Skale - Burja življenja
Sreda, 24. april
9:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: delovno srečanje Leader programa, tema Turizem
9:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin, pisatelj Dušan Merc in vinar Mitja Lo Duca
Četrtek, 25. april
:30 Ormož, CSO: praznovanje rojstnih dni z OŠ Ivanjkovci
7:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje arheologinje Mojce
Vomer Gojkovič Nakit Poetovione - lepota in simbol 7:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg: prireditev ob dnevu šole, umetnost, glasba, šport in gledališče
7:30 Slovenske Bistrica, učna kuhinja na Kolodvorski ul. 10: tečaj peke skutine
gibanice in ocvirkovke 8:00 Majšperk, telovadnica OŠ: koncert zavodovih zborov Prepevam v pevskem zboru
00 Oplotnica, KTC: predavanje Matjaža Mastnaka, Cvetoča pomlad 00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož 00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: odprtje razstave s kulturnim programom, Look at me, predstavitev slikanice Imam downov sindrom 9:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: delovno srečanje Leader programa, tema vinogradništvo
9:00 Ptuj, Dom krajanov na Bregu - koruzjak: koncert MePZ DU Ivana Rudolfa Breg ob 10-letnici delovanja
Petek, 26. april
9:00 Markovci: 14. občinski praznik, družinska ura varne vožnje AMD 9:00 Ptuj, Terme: Dan odprtih vrat Termalnega parka - prost vstop v zunanji del 18:00 Majšperk, gostilna Dolinca Marčič: 17. redna skupščina Gasilske zveze Maj-šperk
18:00 Markovci, večnamenska dvorana: 14. občinski praznik, osrednja prireditev ob občinskem prazniku
20:00 Ptuj, Terme: projekt Okusi piva, predstavitev pivovarne Bevog iz Gornje Radgone
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 25. april, 19:00 Animateka po Animateki, projekcija kratkih animiranih filmov Petek, 26., sobota, 27., in nedelja, 28. april: 17:00 Mali veliki panda; 19:00 Hvala za Sanderland; 21:00 00:30 - Tajna operacija
CiJvKt ) AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIC Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENAf OPR.
CmiOEN Cl 1.0 SX, 5 VRAT	2011	6.990,00	GARANCIJA DO 12/2013 BELA
HIMEN C41.816 V VTR, 3 VRATA, SLO	200S 5.990,00	AVT.KUIHA.TEMPOMAT... ČRNA KOV.
FORD CMAX1 Ji, S VRAT, SLO	2005 5.990,00	KUHAJimSERV. KNJIGA «REBRNA
FOflD FIESTA 1.4 C0MF0RT, 5 VRAT	2001 5.790,M	MUPIAT., 1.LAST..SERV.KNJI. MODRA KOV.
FORD FIESTA 1.4 TBEND, 5 VRAT, SLO	2009 7.990,00	BUIEIOOIH, MATR. EKRAN SV. MODRA KOV.
FOflD FIESTA TREND Ui, 5 VRAT	2009 7.990,00	II 44.077 ki.AVT.KUMA,.. ZELENA SOUEEZE KOV.
FORD FOCIIS UIS VRAT	2003 2.690,00	KUIHA, Z. LfUCTNIK, SEHV.KNJ. SREBRNA KOV.
FORD FUSI0N C0IHF0RT I.Ei, SLO	2006 (.690,00	ALIIPLAT, AVT.KUMA, MEGL T.SIVA KOV.
FORD GALAXY 2.0 TDCI TREND.7 SEDEŽEV, SLO 2010 15490,00	AVT.KUMA.SERV.KMA.. KOV. SVET. SIVA
MAZDA323MSEDAN,SLO	1999 1.850,00	ZEL0LEPA	RDEČA
MnSUBISHI L 200 2.5 DIESEL 4X4. SLO 1996/12 6.700,00	KUMA^1£KMET,VLKLIUKA KMA-ČRNA
PEUGEOT RCZC0UPE 1.6	2010 19.500,00	RKEN0N, USNJE, PARK SENZ. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002 2.490,00	D0D. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. TEMNO SIVA KOV.
RENAULT M0DUS 1.5 DCI, 5 VRAT	2006 6.390,00	1.IAST,SER.KNJIGAJ(LIMA. KOVjVETMODER
SEAT LEON 1.4 5 VRAT, SLO	2003 3.790,00	KUMAJ.LASI.SERV. KNJIGA ZLATA KOV.
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtamobilipr
Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Avguština Bedenika Visenjaka - Gustla
upokojenega učitelja
IZ ŽETAL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi krajanom Žetal, ki so mu v zadnjih mesecih nesebično pomagali, ter govornikom za izrečene lepe besede - g. župniku Butolenu in g. Lačnu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Mali oglasi
STORITVE
CVETLIČARNA CIKLAMA odpira svoja vrata v Mercator centru -Super mesto na Ptuju, ta četrtek, ob 12. uri. Priporočajo se z ugodnimi cenami. Vabljeni!


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
V DOMINU CENTRU NA PTUJU, FRIZERSKI STUDIO M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje in fen 15 €, barvanje 15 €. Tel. 070 420 499.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana), in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814. PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Tel. 753 54 41.

RADIOPTUJ
«a» àfiUtu www.radio-ptuj.si
S f>	Televizija
Skupnih Internih Programov
m
00:00 Video strani
8:00 Mesečna kronika Iz občine Destmlk
9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip iz Ormoža 11:10 ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Revija OFS1. del 21:10 Gostilna pri Francetu 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani
00:00 Vldeo strani 8:00 Kronika iz občine Hajdina 9:30 OŠ Hajdina - Ob Materinskem dnevu 10:00 Starše - Predavanje iz CPP v Maijeti 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 MBsečna Kronika iz občine Starše 20:00 Pravilna vzgoja rastlin z Mišo P učenjak 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Vldeo strani
00:00 Video strani 8:00 Nastop Okteta Domava z gosti 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika 20:00 Revija OFS 2. del 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo stran
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SPOMIN
22. aprila je minilo leto, ko si nas zapustil, dragi dobri ati in dedek
Stanislav Veldin - Šurda
ULICA 5. PREKOMORSKE 17, PTUJ
rojen 12. 6. 1954
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate
svečko v spomin.
Ati, zelo te pogrešamo.
Tvoji otroci: Patricija, Kristijan, Maja in Kaja ter vnuka Patrik in Daša
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, vezena na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina. MANJŠE trosobno stanovanje v centru Juršincev prodamo. Tel. 041 267
530._
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Tisno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/m2, telefon 00385 98 33 61 40.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 798 793.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tete
Marije Levičnik
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 86 A 29. 11. 1930 t 12. 4. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje in sveče.
Hvala pevcem, glasbeniku, govorniku in patru Andreju.
Vsi njeni
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
ToreK 23.4.
9:Q0 Detevnih TV Marihar - pan. 9;25 M nji c a - por. 9.50 Infi kanal 1&00 Ptujska kronika - pon. 10:23 lilo kana! 11:00 Modro-pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal
5:05 lana - Nacionalna raziskava 5:35 Kuhiniica
0:50 Povabilo na Baiko- pogovor s
Filipom Flisenem pon. 17:00 Sport(no)-16. oddaja pon. 7:30 Motoscena - 20. oddaja 3:00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Info kanal
3:30 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon, 23:20 Sport(no)-16, oddaja - pon. 20:50 Motoscena - 20. odoaia - pon. 21:20 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 24.4.
9:00 DnevnikTV Marihor - pon. 9:25 Kuiunjica - pon. 9:50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Infn kanal 1:00 Modro - pon. 1:30 Info kanal 4:05Jana-Nacionalna raziskava- pon. 4:35 Gostilna pr Francet - 26. oddaja - pon. 5i35 Kuhiniica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 tnfn kanal
17:00 Cista umetnost -16. oddaja 17:25 Gvatemala - dežela potresov in vulkanov 18J0 Povabilo na kavo
ptuj1iu 1 e l £ v111 j a
13:35 Info kanal
13.05 Povabilo na Barko - pogovor s
Filipom Fliserjem pon. 19:30 Zemlja irt mi-16. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika -por. 20:20 Cista umetnost -16. oddaja - poi 20:40 Motoscena - 20. oddaja - pon. 21:05 Povabilo na kavo-pon. 21:40 RegiTVGorftnica 22:35 Info kanal
Četrtek 25.4.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon,
9:25 Kuhinjica- pon.
3:50 Info kanal
10:20 Modro - pon.
10:50 info kanal
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:55 Info kanal
1E:33 kuhinjica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Sport(no)-16. oddaja-pon.
13:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 10. grajske igre pon
20.40 Povaoilo na Barko - pogovor s
Filipom Fliserjem pon. 20:50 Cista umetnost 1ET. oddaja -pon. 21:10Sport(no) - 4. oddaja -pon. 22:00 Ptujska kronika - por. 22:20 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 23:05 Jnfn kanal
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!
b
www.tednik.si
Hajdina • Sprejem za uspešne gasilske desetine
Najboljša gasilska vas v Evropi
V občini Hajdina so prepričani, da v Evropi ni primera, da bi ena vas, v njihovem primeru so to Hajdoše, imela tri ekipe gasilcev, ki se bodo udeležile letošnje gasilske olimpiade.
Uspešnim gasilskim tekmovalnim desetinam, članicam A (mentor Branko Tominc) in članicam B (Ivan Brodnjak), članom B (Ivan Glažar) ter vodstvu PGD Hajdoše, s predsednikom Dragom Furekom na čelu, so se na sprejemu 19. aprila za njihove dosedanje dosežke na tekmovalnem področju in tudi sicer v gasilstvu zahvalili hajdinski župan Stanislav Glažar, podžupan Franc Mlakar in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina Ivan Glažar. Gasilstvo ima v občini Hajdina bogato tradicijo, najstarejše gasilsko društvo PGD Hajdina je staro že več kot sto let. Hajdinski gasilci uspešno delujejo na vseh področjih delovanja, preventivnem, operativnem, organizacijskem in tekmovalnem, na katerega so še prav posebej
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema za uspešne gasilske desetine PGD Hajdoše v občini Hajdina.
ponosni. V občini Hajdina so bili že pred kvalifikacijami za olimpiado prepričani, da bo
njihovim ekipam uspelo, zato so že v lanskem proračunu zagotovili del sredstev za te na-
mene. Niso pa bili prepričani, da bo to uspelo vsem trem ekipam, je med drugim pove-
dal župan Glažar. Zaželeli so jim uspešne priprave, veliko tekmovalne sreče, znanja pa imajo že tako dovolj, kar so že tudi večkrat pokazali.
Drago Furek se je zahvalil za vso podporo občine Hajdi-na pri njihovem delu, za moralno in finančno podporo se priporočajo tudi v bodoče. Dobro se zavedajo, da bi se brez podpore lokalne skupnosti težko udeleževali vseh tekmovanj, še posebej pa gasilskih olimpijad.
Hajdinski župan Stanislav Glažar je sprejem za uspešne gasilske desetine občine Hajdina končal s podelitvijo drobnih priložnostnih daril, s kozarcem vina in povabilom na srečanje občanov na trgu pred PSC Hajdina, kjer je potekalo občinsko praznovanje ob 27. aprilu in 1. maju.
MG
Ptuj • Neznanci so se znesli nad spomeniki pomembnim možem
Ukradeni spomeniki velikim možem
V nadžupniji Ptuj - sv. Jurij niso toliko zgroženi kot žalostni, da so neznanci v noči s 15. na 16. april odnesli dve glavi spominskih obeležij s stebrov, postavljenih na dvoriščni strani cerkve sv. Jurija, ki so bila leta 2000 postavljena v spomin velikim možem tega območja Simonu Povodnu (kuratu in zgodovinarju), Jožetu Muršcu (vikarju tukajšnje župnije in jezikoslovcu) ter Oroslavu Cafu (duhovniku in slovničarju).
Po vsej verjetnosti jih je nekdo pri tem vandalskem početju presenetil, da jim sicer že zrahljane glave Simona Povodna ni uspelo odnesti, steber, na katerem je bila glava Jožefa Muršca, pa so podrli, da so jo lahko sneli, je ob našem obisku povedal brat Andrej Feguš. Škode je za okrog deset tisoč evrov.
Za vandale oziroma skru-nilce teh spominskih obeležij so upodobljene glave velikih mož zgolj materialni plen brez umetniške in siceršnje vrednosti, kar je zaskrbljujoče, pravi. V tem primeru ne gre za nenadomestljivo škodo, v vsakem primeru pa jih najnovejše vandalsko početje zelo skrbi. Zaradi takšnih in podobnih dejanj so ogrožena
^Poiluiajts. nai. na ius.touyiE.rn ipfztu!
RADIOPTUJ
KO.
www.radio-ptuj.si
vsa podobna prizadevanja, da bi naredili nekaj, kar bo spominjalo zdajšnje in bodoče generacije, ne da bi se bali, da bo nekdo že jutri vaš trud in prizadevanja oskrunil in uničil. S tem vandalskim dejanjem ni bila povzročena samo škoda nadžupniji, škodo je utrpelo tudi mesto, saj se njegovi obiskovalci lahko upravičeno sprašujejo, v kakšno mesto so prišli, da so mogoča takšna in podobna dejanja. Spomenik sv. Viktorinu Ptujskemu je za zdaj ostal nepoškodovan. Iz varnostnih razlogov pa že nekaj časa po jutranji maši zaklepajo cerkev sv. Jurija, ki si je ni mogoče prosto ogledati, razen po dogovoru, videti jo je mogoče le skozi kovinsko mrežo. Kot pravi brat Andrej Feguš, je zanimanje za oglede med domačimi in tujimi gosti veliko. Potrebovali bi nekoga, lahko bi bil javni delavec, da bi bila lahko cerkev stalno odprta, brez nadzora pa je prav zaradi pogostih kraj v sakralnih objektih ne morejo pustiti. Z mestom se že nekaj časa pogovarjajo o takšni rešitvi.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Neznanci so odnesli dve glavi, podrli en steber, glave Simona Povodna pa jim ni uspelo odnesti.
Napoved vremena za Slovenijo
Osebna kronika
Rojstva: Karin Ribaš, Rank-ovci 40 a, Tišina - deklica Leila; Sandra Novak, Žigrova ul. 6 a, Ormož - deklica Tjaša; Suzana Mlakar, Apače 179 a, Lovrenc na Dravskem polju - deček Aljaž; Sabina Ivančič, Bratislavci 47 a, Polenšak - deklica Anika; Barbara Brezovec, Spodnja Pol-skava 205, Pragersko - deček Benjamin Tian; Maja Belčič Kralj, Soviče 14 b, Videm pri Ptuju -deklica Zala; Adrijana Šalamun, Žikarce 24 a, Zgodnja Korena -deklica Neja; Kaja Hrašovec, Ul. Štravhovih 39, Maribor - deček Bor; Petra Žnidarič, Cezanjevci 8, Ljutomer - deček Žak; Katja Grosek, Pot k ribniku 20, Rogatec
-	deklica Zara; Katja Šumandl, Borova vas 11, Maribor - deček Maks; Albina Šamperk, Repišče 16 a, Zg. Leskovec - deklica Vida; Adriana Malinger, Gerečja vas 76 a, Hajdina - deklica Lar-isa; Sanja Orešek, Tržec 9 b, Videm pri Ptuju - deček Dorian.
Umrli so: Stanislav Mohorko, Kraigherjeva ul. 27, Ptuj, roj. 1956 - umrl 10. aprila 2013; Frančiška Veber, roj. Zorec, Ivanjkovci 16, roj. 1933 - umrla 12. aprila 2013; Neža Klajnšek, roj. Vuk, Mihovce 4, roj. 1927 -umrla 11. aprila 2013; Marija Levičnik, roj. Skaza, Krčevina pri Vurbergu 86 a, Ptuj, rojena 1930
-	umrla 12. aprila 2013; Karolina Turščak, Drenovec 10, roj. 1969 - umrla 12. aprila 2013; Janez Pintarič, Zamušani 76, roj.
1927	- umrl 12. aprila 2013; Franc Vesenjak, Placerovci 1, roj. 1943 - umrl 14. aprila 2013; Janko Baštevc, Zgornje Jablane 40, roj. 1953 - umrl 15. aprila 2013; Janez Roškar, Nova vas pri Markovcih 59, roj. 1955 - umrl
12.	aprila 2013; Katarina Zavec, Dolane 12, roj. 1938 - umrla
13.	aprila 2013; Janez Vidovič, Kajuhova ul,1, Ptuj, roj. 1937
-	umrl 10. aprila 2013; Franc Deučman, Zimica 47, Duplek, roj. 1940 - umrl 13. aprila 2013; Janez Kovačec, Rucmanci 19, roj. 1921 - umrl 14. aprila 2013; Peter Meznarič, Bukovci 33, roj.
1926	- umrl 13. aprila 2013; Matilda Kiseljak, roj. Valenko, Zabovci 103, roj. 1929 - umrla
14.	aprila 2013; Štefan Šmigoc, Ljubstava 21, roj. 1928 - umrl 13. aprila 2013; Alojzija Stanka Krajnc, roj. Meško, Lešnica 58, roj. 1932- umrla 16. aprila 2013; Frančišek Škrinjar, Mihalovci 32, roj. 1916 - umrl 17. aprila 2013; Ana Butolen, roj. Cafuta, Stanošina 40, roj.
1928	- umrla 15. aprila 2013; Matilda Krajnc, Lancova vas 40, roj. 1932 - umrla 9. aprila 2013; Janez Žmauc, Zagorci 72, roj.
1927	- umrl 13. aprila 2013; Jakob Bešvir, Trgovišče 18, roj. 1927 - umrl 19. aprila 2013.
Poroke - Ptuj: Jernej Šenica, Spuhlja 107 a, Ptuj, in Narine Soghomonyan, Charentsavan, območje 8, stavba 15, Armenija; Dejan Arnuš, Nova vas pri Ptuju 100 a, Ptuj, in Jolanda Starčič, Žgečeva ulica 10, Ptuj.
Zjutraj bodo padavine večinoma ponehale. Spremenljivo oblačno bo, čez dan bodo še krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 17 do 22, v severozahodnih krajih okoli 15 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno in topleje. Predvsem v sredo zjutraj bo ponekod po kotlinah megla.