id-
g»
te-
le-
;d'
iz-
od
»LETO XIII ŠTEV. 298
U' ------r-1-.r.-	.
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30	PETEK, 30. JANUARJA 1959 Poštnina plačana v gotovini
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
: BREZ KRUHA
? ni življenja
ir- Srečni Slovenci v ItaUji! Nikjer na ja ®vetu se jim ne godi tako dobro kakor prav v Italiji, kjer uživajo vse pra-Vice: imajo šole, politične in kulturne _oiganizacije, pred sodnikom se lahko ; ranijo s tolmačem, a navrh jim z dr-j; javnim denarjem gradijo še kulturni ‘oni. Do tega zaključka je prišel g. j mo Frescobaldi v milanskem listu »Curriere della Sera«.
Ni slučajno, da je bil ta članek objavljen nekaj tednov pred novim se-I stankom italijansko - jugoslovanskega odbora, ki ima nalogo, da obravnava sporna vprašanja glede uporabe določb | ondonskega sporazuma o zaščiti pra-
—	v'c narodnostnih skupin. »Ne morejo -> *e' Pritoževati slovenske manjšine v
taliji«, stoji v Corrieru čez štiri stoip-ce; Ni razloga torej, da bi se Slovenci Pritoževali niti pred mešanim odborom.
231 nam je za »Corriere della Sera«, ki je pred prvo svetovno vojno in do nastopa fašizma zavzemal v italijanski publicistiki prvo častno mesto kot res demokratičen list, da se danes s takš-jnhni članki postavlja na stran nacionalističnih glasil, ki se protivijo priznanju in dokončni uzakonitvi političnih, kulturnih in gospodarskih pravic Slovencev v Italiji. Od velikega lista, ka-01 je »Corriere della Sera«, smo u-pravičeno pričakovali kaj več, kakor je „ naP'sai g. Dino Frescobaldi, ki se je m vi gel »dans la melee«, namesto da bi motril položaj Slovencev z višine in objektivno poročal o njem ter tako pripomogel k pametni ureditvi spornih vprašanj. To bi bilo v korist ne samo nam Slovencem, temveč tudi sami Ita-'J1; saj bi pripomoglo k pomiritvi in ustvaritvi trdnih temeljev za mirno sožitje med obema narodoma ob meji, ki ' bilo tudi v korist plodnega gospo darskega sodelovanja.
Lapsus, kakor je navedba, da imajo Slovenci v Italiji dva dnevnika, lahko spregledamo, ker so podobne netočnosti ušle že marsikateremu italijanskemu časnikarju, ki je v naglici zbiral podatke samo na eni izmed prizadetih
—	strani. Nedopustno pa je, da se pisec ni niti dotaknil bistvenega vprašanja, ko gre za obstanek neke narodnostne skupine, to je vprašanja, ali so dejansko dani pogoji za ohranitev te skupo-sti, to je za ohranitev njenega življenja na mestu, kjer živi že čez 1300 let.
Med vsemi vprašanji gospodarske in socialne narave pisec omenja samo priprave za poslovanje slovenske banke in še to v obliki, kakor da gre za Priznanje neke izredne pravice Slovencem. Priznanje slovenskega gospodarskega zavoda 15 let po vojni in dobrih 80 let, odkar so Slovenci pričeli ustanavljati na Tržaškem svoje lastne de-narne zavode, ki jih je odnesla fašistična vihra, ne, more pač biti neka Posebna koncesija.
Ko bi se bil g. Dino Frescobaldi lotil gospodarsko - socialnega položaja Slovencev, bi bil moral povedati, koliko lovencev je danes v javnih službah, Pri sodiščih, v uradih generalnega ko-J ,n'sariata, v občinski upravi itd. Od-■" govoriti bi bil moral tudi, kako je urejen položaj slovenskih šolnikov. Premalo časa je, bil g. Dino Frescobaldi v Lrstu, da bi slišal tožbe Slovencev, ki so po 40 letih svojega življenja pustili v tržaških tovarnah, v železarni, v ladjedelnicah in Javnih skladiščih, a ne morejo danes za nobeno ceno spraviti svojih sinov na delo v iste obrate, ker imajo prednost priseljenci! Ko bi hotel milanski list svojim številnim bralcem Prikazati vemo sliko našega življa, bi moral tudi navesti, koliko Slovencev je moralo s trebuhom za kruhom v dru-ge dežele prav zato, ker imajo pri na-__ meščanju prednost drugi, ki jih sistematično naseljujejo tudi po slovenskih vaseh. G. Dino Frescobaldi tudi ni videl koliko zemlje so razlastili slovenskim kmetom po skrajno nizkih cenah za novo veleindustrijo in za graditev naselij za priseljence in koliko razlaščenih kmetov je dobilo delo v novih tovarnah, ki so jih postavili na njihovi zemlji, ali stanovanje v naseljih, ki so vstala prav tako na nekdanjih njihovih njivah.
Morda pa nam bo g. Dino Fresco-haldi postregel s temi podatki ob svojem prihodnjem obisku?
Blagovna izmenjava z Vzhodno Nemčijo
Trgovina med Italijo in Vzh. Nem-“ čijo je urejena s sporazumom med Državnim zavodom za zunanjo trgovino (I.C.E.) in Zbornico za zunanjo trgovino Demokratične nemške republike. v letu 1957 sklenjeni sporazum, katerega veljavnost je pravkar potekla, je bil podaljšan do konca leta 1959. Določeni so uvozni in izvozni . kontingenti v višini 14 milijonov dolarjev v vsaki smeri, dočim je Itali-^ ia uvozila iz Vzh. Nemčije v prvih 9 mesecih 1958 blaga v vrednosti 1,741 ; mil., izvozila pa tja blaga za 2,258 mil. ur.
Vzh. Nemčija ho kupila v Italiji največ sadja (6 mil.) in zelenjave (1 mil. dol.), torej polovico vseh svojih nabav. Drugo blago obsega zlasti : metalurške proizvode, surove ovčje l?1 A02!6 kože za krzna, druge surove kože, esenčna olja, furnir in vezane Plošče, vlakna, prejo, kroglične ležaje, proizvode kemične industrije, stroje za prehrambeno in tekstilno industrijo ter vino.
Italija pa bo uvozila predvsem razne stroje, aparate in njihove se-stavne dele (največji kontingenti so predvideni za tekstilne stroje, orodne, Pisarniške in tiskarske stroje, stroje za papirno industrijo, poljedelske stroje, za znastvene, fotografske in kinematografske aparate ter izdelke | optične industrije, grodelj, kalijeve in druge soli, steklo in steklarske iz-. belke, porcelan, razne proizvode kemične industrije, zlasti anorganske in derivate mineralnih olj, glasbene instrumente, semenski krompir, pesno seme, živino za vzrejo, parkete, toplomere, alkohol.
ALI BO VELIKA BRITANIJA POPUSTILA?
Za neposredni sporazum s Francijo - Tudi Švica proti carinski diskriminaciji
Anglež (John Buli s pipo) radovedno opazuje nenavadno in nevarno drsanje po ledu: nastop šestih zahodnoevropskih držav - Italije, Francije, Zah. Nemčije, Belgije, Luksemburga in Nizozemske, ki so začele uveljavljati določila Skupnega evropskega trga kljub vsem protestom Vel. Britanije. Karikaturist je narisal samo pet drsalcev, ker sta Belgija in Luksemburg carinsko združena. Mihel (Zah. Nemčija) spodbuja Marijano (Francijo), ki se obotavlja in iz strahu še opira na ograjo. — (Karikatura lista »Deutsche Zeitung«).
Uveljavitev prvih carinskih olajšav (10% znižanje), ki jih predvideva Skupni evropski trg, je morala nujno povzročiti vznemirjenost med državami, ki so ostale izven Evropske gospodarske skupnosti, to je ne samo med ostalimi enajstimi članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), temveč tudi drugod po svetu. Tudi v Švici je prvo carinsko znižanje med državami Evropske gospodarske skupnosti izzvalo veliko pozornost. Z druge strani poročajo iz Rima, da so se italijansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja v Rimu zavlekla tudi zato, ker je treba še podrobno proučiti, kakšne posledice utegne imeti u-veljavitev Skupnega evropskega trga na italijansko jugoslovansko trgovinsko izmenjavo. Jugoslavija ni pristopila k Skupnemu evropskemu trgu in tudi pri Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje ima samo neko vrsto opazovalcev.
Odnosi med članicami Evropskega enotnega trga in pristaši Svobodnega trgovinskega področja še niso dokončno razčiščeni. V tem pogledu bo prinesla več jasnosti angleška Bela knjiga, ki so jo napovedali predstavniki vlade v poslanski zbornici. Anglija vsekakor še vedno nastopa kot voditeljica 11 držav članic OEEC, ki so ostale izven Evropske gospodarske skupnosti. Ker imajo z druge strani Francijo za glavno nasprotnico Svobodnega trgovinskega področja, pričakujejo dokončno razčiščenje spora zaradi ustanovitve Skupnega evropskega trga od razgovorov med predstavniki Vel. Britanije in Francije. Ti dve državi sta pravzaprav v nenehnem stiku; poleg neuradnega tipanja so bila za ta teden napovedana med predstavniki obeh vlad uradna pogajanja v Parizu, kamor prispe poseben predstavnik angleškega zunanjega ministrstva. Zdaj gre v prvi vrsti za to, da bi se sporazumeli Vel. Britanija in Francija, nakar bi sklenili podoben sporazum tudi s predstavniki drugih držav.
Iz Pariza poročajo, da je Francija navezala stike tudi z drugimi predstavniki članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) ter skušala te države pregovoriti za sklenitev dvostranskih sporazumov. Vlade teh držav se obotavljajo ter so sklenile počakati na zaključek razgovorov med Londonom in Parizom. Tudi Angleži tipajo kakšno je razpoloženje drugih držav. V to zvezo spravljajo tudi obisk avstrijskega finančnega ministra dr. Kamitza v Londonu. Zna-
RAZGOVORI V RIMU
Države Evropske gospodarske skupnosti pripravljajo enoten načrt za nova pogajanja z Vel. Britanijo in ostalimi državami OEEC glede ustanovitve Svobodnega trgovinskega področja. Predstavnik strokovne komisije Evropske gospodarske skupnosti Jean Rey bo v tej zvezi obiskal' vse vlade te skupnosti. V načrtu je tudi njegov sestanek z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Colombom v Rimu. Nato pojde prof. Hallenstein v imenu komisije še v London.
PROIZVODNJA JEKLA NARAŠČA
Ameriški časopis Steel Magazine poroča, da je proizvodnja jekla v komunističnih državah lansko leto narastla. V teh državah so lani proizvedli 29% svetovne proizvodnje, leta 1957 25%. V nekomunističnih državah so proizvedli lani 210,441.040 ton, to je 31,148.956 manj kakor leta 1957. Lani so v ZDA proizvedli 84,750.000 ton, čeprav so izkoriščali samo 60,2% zmogljivosti. Proizvodnja je bila za 27.965.996 ton nižja kakor leta 1917.
V Rusiji je proizvodnja dosegla 59,524.200 ton, to je 3,306.200 več kakor prejšnje leto. Tretja je po proizvodnji Zahodna Nemčija z 26,175.220 ton. Nazadovala je proizvodnja na Angleškem in v Kanadi.
Nemčija proti uvozu ameriškega prema
čilno je, da je bil dr. Kamitz na kosilu pri Mr. Maudlingu, ki vodi že od vsega začetka vsa pogajanja glede Svobodnega trgovinskega področja. Dr. Kamitz je obiskal tudi angleškega finančnega ministra, s katerim se je raz-govarjal o vprašanju zamenljivosti valut.
ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE ZA EVROPO
Predsednik zveze angleških industrij-cev Hugh Beaver je na sestanku angleške trgovinske zbornice v Londonu spregovoril tudi o odnosih med Skupnim evropskim trgom in Svobodnim trgovinskim področjem. Dejal je, da gre v bistvu za organizacije, ki imajo politično ozadje, to velja glede Skupnega trga kakor tudi glede Svobodnega trgovinskega področja. Svobodno trgovinsko področje je osnovne in življenjske važnosti za Evropo in za ves ostali svet. Ako bi Francija nekoliko širše gledala na Svobodno trgovinsko področje, bi spoznala, da odvisi bodočnost Evrope ne od uspešnega združenja samo šestih držav, temveč vseh držav. Zgrešeno je gledišče Francije, ki misli, da bi bilo škoda toliko žrtvovati za Svobodno trgovinsko področje kakor za Skupni trg. Dodal je, da so politični nameni Svobodnega trgovinskega področja širši in važnejši kakor žrtve, ki jih je Francija doprinesla za Skupni trg.
SVARILO IZ ŠVICE
Prof. dr. M. Grossmann je v svojem strokovnem predavanju na sestanku svobodomiselne stranke v Ziirichu opozoril na nevarnosti, ki utegnejo nastati tudi za švicarsko zunanjo trgovino zaradi ustanovitve Skupnega evropskega trga. Švicarji ne smejo zapirati oči pred nevarnostjo diskriminacije ter morajo pripraviti protiukrepe. Poskusiti je treba s pogajanji z Evropsko gospodarsko skupnostjo ali s posameznimi državami, ki so včlanjene v njej. Skušnje, ki jih ima svet doslej z Evropsko gospodarsko organizacijo (OEEC), vlivajo po mnenju predavatelja upanje, da pride do kompromisa in da se tako prepreči razcepitev Evrope na dva gospodarska bloka. Po njegovem mnenju je nujno potrebno, da se ustanovi Svobodno trgovinsko področje. Preda-vatelj je tudi omenil načrt Evropske gospodarske zveze, da se ustanovi investicijska banka, ki bi podprla gospodarski razvoj v nerazvitih državah Evrope.
Minister za gospodarstvo prof. Er-hard je napovedal zvišanje carine na uvoz premoga v Zah. Nemčijo za 20 mark pri toni. Zvišanje bo uveljavljeno 16. februarja, zadevni zakon bo predložen parlamentu. Carine bo oproščen v letu 1959 uvoz 4,25 milijona ton tujega premoga, in sicer za potrebe industrije v obalnih industrijskih središčih kakor tudi v Severni Bavarski. Napovedani ukrep je napravil globok vtis po vsej Nemčiji pa tudi v zunanjih gospodarskih krogih. Vlada se je odločila zanj zaradi velikih zalog neprodanega premoga v Porurju. To seveda spravlja v velike težave rudnike in same rudarje, ki ostajajo brez dela. Lani so v Zah. Nemčijo uvozili 12,9 milijona ton premoga, v veliki meri iz Združenih ameriških držav. Preden se je vlada odločila za ta korak, se je posvetovala z ameriškim poslanikom. Proti nameravanemu ukrepu je protestiral hamburški župan, češ da bo prizadel industrijo v severnih predelih, za katere ne bo zadostoval kontingent 4,2 milijona ton; prizadet bo tudi sam Hamburg, ker se bo v pristanišču skrčilo delo zaradi manjših pošiljk. Prizadete bodo tudi plovne družbe, ki se že tako borijo s težavami zaradi nizkih prevoznin. Zvišanje carine na uvoz premoga ne velja za uvoz iz držav Premogovne in jeklarske skupnosti.
PROTI UVOZU AMERIŠKEGA PREMOGA
Še preden se je nemška vlada odločila, da zviša carino na uvoz premoga za 20 mark pri toni, so predstavniki zahodnonemških premogovnikov obiskali Ameriko, da bi lastnike ameriških premogovnikov prepričali, da bi čimbolj skrčili izvoz premoga v Zahodno Nemčijo. To neposredno posredovanje ni imelo v Ameriki nikakšnega u-speha. Po že zaključenih pogodbah imajo ameriški premogovniki pravico izvoziti v Zah. Nemčijo 15 do 18 milijonov ton premoga v treh prihodnjih letih. Američani so dejali, da nastopajo težave tudi za njihove premogovnike in njihove rudarje. Lani so v Ameriki proizvedli 381 milijonov ton premoga, predlanskim pa 481 milijonov ton.
POHOD 10.000 ANGLEŠKIH RUDARJEV
Pretekli teden je po mestu Swansea na Angleškem korakalo 10.000 angleških rudarjev in njihovih družinskih članov, da bi protestirali proti zaprtju šestih
premogovnikov v južnem Wallesu, čes da so neekonomični. Pohoda se je udeležilo tudi šest poslancev laburistične stranke.
DANSKA LICENCA ZA RUSIJO
Na poti iz Združenih ameriških držav se je podpredsednik Mikojan ustavil v Kopenhagenu ter si ogledal tudi ladjedelnico Burmeister and Wain. Ob tej priložnosti je ravnatelj ladjedelnice izjavil, da je bil s Sovjetsko zvezo sklenjen sporazum glede graditve Dieslovih ladijskih strojev po danski licenci. Pogajanja so bila zaključena s predstavniki sovjetske družbe Mašinimport v Moskvi. Dogovor zadeva vse Dieslove stroje, ki jih gradi ladjedelnica Burmeister and Wain, torej tudi zadnje patente turbo. Rusi bodo stroje lahko gradili po vsej državi. Še pred dvema letoma je NATO prepovedala graditev petrolejskih ladij v ladjedelnici Burmeister and Wain, češ da gre za strateško blago. Ladjedelnica je zdaj izjavila, da se njeni Dieslovi stroji ne dajo uporabiti za vojne ladje, temveč samo za trgovinske.
Od kod novih 60 milijard?
V Gospodarstvu smo svojčas poročali o stavkah, ki so se jih na pobudo osrednjih sindikalnih organizacij udeleževali državni uslužbenci, kakor poštarji, železničarji itd. Stavke so imele namen, da opozorijo javno mnenje na gmotne težave državnih uslužbencev. Sindikalni predstavniki so od vlade zahtevali prilagoditev plač višjim življenjskim stroškom, povišek družinskih doklad, pravno ureditev položaja delavcev, zaposlenih pri državnih ustanovah in nestalnih nameščencev ter ureditev pravil, po katerih se razvija kariera državnih nameščencev.
Vlada je v zadnjem času sklenila, da vsaj deloma izboljša finančni položaj svojim nameščencem. Predsednik Fan-fani je izjavil, da bo vlada izdala v ta namen vsako finančno leto po 60 milijard lir več kakor doslej. S tem je bila odobrena le tretjina sindikalnih zahtev. Predstavniki sindikalnih organizacij so izrazili svoje nezadovoljstvo. Istočasno pa se je nezadovoljstvo razširilo tudi med javnostjo in zlasti med šoferji in lastniki avtomobilov, ker je predsednik vlade poudaril, da bodo zaradi omenjene izboljšave povišani nekateri davki ter je dal slutiti, da misli posebno na avtomobilska vozila.
Carine na uvoz v evropske države
Priobčujemo pregled carin, ki jih u-porabljajo nekatere evropske države za uvoz raznih izdelkov. Carine so navedene v odstotkih od vrednosti uvoženega blaga in so veljale v tem obsegu pred uvedbo Skupnega evropskega trga. K temu so pristopile države Evropske gospodarske skupnosti, to je Ita-
lija, Francija, Zah. Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska. Po 1. januarju so bile carine med temi državami znižane za 10%. Bralec bo takoj opazil, da je med carinami najvišja carina na uvoz avtomobilov v Italijo (45%), visoka je tudi carina na uvoz umetnih vlaken (40%) in ur v Veliko Britanijo (35,5%).
CARINE NA UVOZ V ODSTOTKIH VREDNOSTI
	Italija	Francija	Anglija	Nemčija	Švedska	Iienelux	Švic
Tekstilni stroji	20	15	17,5	5	10	6	4
Vozila	45	20	20	17	15	24	0
Radijski sprejemniki	25	24	20	15	17	20	9
Sesalci za prah	28	22	15	10	10	12	15
Pisalni stroji	22	22-25	10	8	10	8	11
Ure	7	15	33,5	14	3	9	1
Volnene tkanine	22	18	17,5	22	6	16	8
Umetna vlakna	28	18	40	19	»	11	6
Barve in laki	23	24	12,5	12,5	2-15	12	3-10
Časopisni papir	17	25	0	12	0	10	30
Atomske eksplozije ne vplivalo na vreme
KAKŠNA BO ZIMA, KAKŠNA POMLAD
Bilo je v Trstu dve, tri leta pred prvo svetovno vojno, neke srede v maju. Vse dopoldne je lilo kakor fa škafa, drugi dan pa bi morala večina razredov na majniški izlet. Ravnateljstvo šole je vprašalo za mnenje tržaški vremenoslovni zavod. »Kam neki silite?« je bil odgovor; »saj bo jutri še slabše.« In drugi dan je zares — sijalo najlepše, tako toplo sonce, kakor še ne tiste pomladi. Od takrat je steklo že mnogo vode v morje, pa se dandanes laiki še vedno jezimo na vremenoslovce, ki jih vreme tako rado pusti na cedilu. Marsikdo se bolj zanese na pratiko, luno ali stoletni koledar; če ga pa tudi ta izda, se kaj rad znese nad atomskimi bombami, ki da so vremenu štreno zmešale.
Poglejmo, kaj pravijo o tem strokovnjaki !
V reviji »Nature« je v začetku leta 1955 Sir Graham Sutton, glavni ravnatelj britanskega meteorološkega urada, na podlagi opazovanj in zapisov za dolga leta nazaj napovedal, da je treba v naslednjih letih pričakovati hladna in mokra poletja, da pa bo poletje 1955 brzda toplo in suho. In res se je njegova napoved, kakor smo tudi mi videli, uresničila. Ko ga je nedavno neki novinar vprašal, kaj meni o tem svojem
uspehu, je odvrnil; »Pravzaprav sem z napovedjo imel le srečo; nekaj svetlobe v to stvar pa je napoved vendarle prinesla.« Vidimo, da se potemtakem vremenski strokovnjaki sami zavedajo precejšnje nemoči.
NAPOVED ZA CEL MESEC NAPREJ V zvezi s tem išče meteorološki zavod v Dunstablu možnosti, da bi napovedal vreme za cel mesec naprej, in sicer s primerjavo vremena od leta 1880 naprej. Po tej metodi zapisujejo temperature na severovzhodu Amerike, na Severnem Atlantiku in v Evropi, poiščejo potem v zapiskih za prejšnja leta temperature, ki so bile v enakem obdobju današnjim najbolj podobne, in ugotovijo končno, kakšno vreme je tem temperaturam takrat sledilo. Do sedaj so ugotovili, da se je vreme v približno polovici primerov ujemalo. Mesečne napovedi po tej metodi se nanašajo samo na glavno značilnost ustreznega meseca, nikakor pa ne na posamezne dneve. Izsledke in napovedi so lani pošiljali samo zaupno nekaterim strokovnjakom iz meteorološke službe, v kratkem pa bodo odločili, ali jih bodo objavljali tudi za j avnost.
ELEKTRONIKA TUDI V VREIMENOSLOVJU Da boš lahko napovedal vreme nad britanskimi otoki za prihodnjih 24 ur,
moraš najprej sestaviti krivuljo domnevnega prihodnjega zračnega priti ska nad vsem Severnim Atlantikom in nad severozahodno Evropo. Pri sestavljanju te krivulje ravna napovedovalec nekoliko po izkustvu, nekoliko pa ugiba. Za matematično natančen izračun krivulje bi rabil kaka tri leta in bi ga čas seveda daleč prehitel. Zato so prišli v Dunstablu na misel, da bi preizkusili za te namene elektronski računski stroj, ki bi moral opraviti te račune v borih 20 minutah. Obetajo si, da bo stroj po podatkih vremenskih postaj vse zahodne poloble izračunal prihodnje stanje atmosfere na določenih točkah, ki bodo med seboj povezane v nekakšno mrežo. Dosedanji uspehi so bili nekoliko grobi, predvsem zato, ker stroj ne upošteva zemeljskih vzpetin in globin; upajo pa, da bodo prebrodili tudi to težavo in mogli v bodoče z veliko zanesljivostjo napovedati vreme za prihodnjih 24 ur.
KAJ PA ATOMSKE EKSPLOZIJE?
Sir Graham Sutton ni nikoli verjel, da bi mogle atomske eksplozije vplivati na naše vreme. Tega mnenja je še vedno in se mu zdi, da tudi drugi poklicni vremenoslovci ne morejo misliti drugače. Čudne zime in čudna poletja so vedno bila. Zanje so svojčas dolžili iznajdbo parnega stroja;
med prvo svetovno vojno obilno streljanje in bombardiranje; po tem radijske valove neštevilnih radijskih postaj, sedaj pa naj bi bile krive atomske eksplozije!
Vremenske motnje povzročajo zelo dolgi zračni valovi, ki se počasi premikajo skoz atmosfero, tako nekako, kakor se premikajo veliki valovi v velikem jezeru. V primerjavi z njimi so valovi, ki ji povzročajo največje potresne katastrofe na zemlji, kakršen je bil na primer vulkanski izbruh na otoku Krakatau leta 1883, samo rahli pljuski, ki vremena niso spremenili in ga ne spreminjajo. Tako je, pravijo vremenoslovci, tudi z atomskimi eksplozijami, ki za velikimi potresnimi katastrofami celo zaostajajo. Samo glede vpliva na vreme, seveda.
Ali imajo vremenoslovci prav? Najbrž se bo to pokazalo šele v bodočnosti. Zaenkrat nam torej ne preostane drugo, kakor da se zanesemo nanje kot strokovnjake. »Mi z vremenom ne moremo delati poskusov, kakor jih delajo fiziki z delci tvarine; mi lahko samo opazujemo dogajanja. Toda, če verjamete zdravniku in psihiatru, kar vam pravi o učinkih jedrske energije na fizični in duševni ustroj človeka, zakaj bi ne verjeli tudi meteorologu, kar vam pravi o vplivu na vreme?« Tako je pred kratkim dejal Sir Graham Sutton; v tem ima gotovo prav.
D. S.
Posel pred vojaškim zavezništvom?
V zgodovini angleško - ameriških odnosov se redko dogaja, da bi angleški poslanik v neki zadevi dvakrat protestiral v ameriškem tajništvu (ministrstvu) za zunanje zadeve. To se je zgodilo prav te dni, ker je ameriški Urad za civilno in obrambno organizacijo (Office of Civil and Defense Mobilisa-tion) odbil ponudbo angleške družbe English Electric Co. za zgraditev dveh hidravličnih turbin za elektrarno Gre-er’s Ferry v Arkansasu. Angleško podjetje je za izvedbo načrta zahtevalo samo 1,450.700 dolarjev, to je 12% manj kakor se je glasila najcenejša ponudba ameriške družbe Baldwin - Lima - Hamilton iz Filadelfije; ta je zahtevala 1,757.210 dolarjev. Zadeva se je vlekla več mesecev, dokler se ni končno sredi januarja Urad za civilno in obrambno mobilizacijo odločil proti angleški družbi sklicujoč se na razloge državne o-br ambe.
Kakor rečeno, je ta sklep tako razburil angleško vlado, da je njen posla-
200 MILIJONOV radijskih in televizijskih- aparatov imajo v Združenih ameriških državah; od tega je 150 milijonov radijskih aparatov in 50 milijonov televizijskih. Vse prebivalstvo ZDA šteje 175 milijonov ljudi.
IZVOZ ŽIVEGA SREBRA IZ ITALIJE
V prvih 10 mesecih 1958 so iz Italije izvozili 2362 stotov živega srebra za 965 milijonov lir, v istem razdobju lani pa 9275 stotov v vrednosti 3.993 mil. lir. Izkupiček od izvoza živega srebra je torej dosegel letos le četrtino vrednosti iz lanskega leta.
nik v Washingtonu o tej zadevi dvakrat protestiral. Zadnji njegov razgovor z državnim tajnikom Dullesom je trajal celo uro. Poslanik Harrold Cac-cia je pri tem vzkliknil: »Navadnemu človeku z ulice pojde pač težko v glavo, da bi bila državna varnost Združenih ameriških držav ogrožena, ako bi dve turbini v Združenih ameriških državah zgradila njihova zaveznica Anglija«. Američani imajo pravico, da zaščitijo svojo industrijo — je nadaljeval poslanik — toda ves čas po drugi svetovni vojni so pritiskali na druge države, naj sprostijo trgovino, da bi se menjava med zahodnimi državami razvijala svobodno. To je čudna liberalizacija, ako neko tuje podjetje ne more graditi turbin v Ameriki pod pretvezo, da je vmes vprašanje državne varnosti.
Z zadevo se obširno bavi angleški politični in gospodarski tisk, ker gre pač za načelno vprašanje. »Financial Times« ne more verjeti, da gre za pre-cedent, ki bi kazal na nevarno preusmeritev ameriške zunanje trgovinske politike, in svari svoje rojake pred izbruhom »antiamerikanizma«. List omenja, da so Američani vsekakor nerodno izbrali za podobne ukrepe trenutek, ko so Angleži nedavno sprostili uvoz ameriških strojev ter uvedli zamenljivost funta šteriinga nasproti dolarju. Američani so v marsičem ublažili svoj zakon »Buy American Act« (»Kupuj pri Američanih«!) s katerim so leta 1930 močno zavarovali svojo industrijo s carinami — znižali so razne carine in bolj odprli ameriški trg — toda v zadnjem času so napravili nekaj korakov nazaj, ko so poostrili carino na kolesa, svinec, cink in volno.
Jugoslovanska zunanja trgovina leta 1958
Primerjava podatkov o zunanji trgovini v Jugoslaviji v letu 1958 in v letu 1957 nam pokaže, da je jugoslovanski izvoz v letu 1958 rastel mnogo hitreje kakor uvoz. To je vsekakor zdrav pojav, ki ga je treba pripisati najnovejšim naporom, da bi se v doglednem času zunanja trgovina izenačila. K temu zboljšanju je mnogo doprineslo naraščanje industrijske proizvodnje, ki omogoča povečanje izvoza, pa tudi dobra letina 1957.
Na razpolago so nam podatki o razvoju zunanje trgovine v prvih desetih mesecih leta 1958, medtem ko so podatki za prvih devet mesecev bolj podrobni in nam poleg tega omogočajo primerjavo z razvojem v istem razdobju leta 1957. Vrednost celotnega izvoza v prvih 10 mesecih lanskega leta je dosegla 103 milijarde 980 milijonov, vrednost uvoza pa 175 milijard 77 milijonov dinarjev. Najvišjo postavko pri izvozu predstavljajo industrijski izdelki, in sicer 70 milijard 314 milijonov; tudi pri uvozu zavzemajo industrijski izdelki prvo mesto, in sicer 145 milijard 781 milijonov dinarjev.
V prvih 10 mesecih lanskega leta je Jugoslavija največ izvozila v Italijo, in sicer za 13 milijard 797 milijonov dinarjev, nato v Zahodno Nemčijo (10 mrd. 63 mil.), Vel. Britanijo (8 mrd. 149 mil.), Zružene ameriške države (6 mrd. 943 mil.) itd.
Glede uvoza je na prvem mestu Amerika, od koder je Jugoslavija uvozila za 35 milijard 49 milijonov dinarjev blaga, na drugem Zah. Nemčija (20 milijard 427 milijonov), na tretjem Italija (17 milijard 555 milijonov), na četrtem Vel. Britanija (9 mrd. 294 mil.), sledi Poljska (8 mrd. 878 mil.), Madžarska (8 mrd. 189 mil.), Vzhodna Nemčija (6 mrd. 526 mil.) itd. Podrobnejši podatki za razdobje prvih 9 mesecev nam povedo, da je zunanja trgovina v prvih 9 mesecih leta 1958 narastla za 8% v primeri z istim razdobjem leta 1957, in sicer je izvoz narastel za 11,2% (93.062 milijonov dinarjev v letu 1958 in 83.218 mil. v letu 1957); uvoz je narastel za 5% (od 151.931 mil. v letu 1957 na 159.257 mil. v letu 1958). Izvoz je v letu 1957 naraščal hitreje (za 23%), medtem ko je lansko leto narastel za 11%. Zboljšanje zunanje trgovine je nastopilo zaradi znatnega padca uvoza (od 42 na 5%).
Lansko leto je zlasti narastel izvoz kmetijskih pridelkov, saj je dosegel vrednost 28 milijard 691 milijonov (v letu 1957 samo 18 milijard 557 milijonov). Letina 1957 je bila zelo dobra in je tako omogočila večji izvoz kmetijskih pridelkov v letu 1958, zlasti koruze (514.00 ton), ovsa (84.000 ton), ječmena (76.000 ton) itd. Izvoz sadja in povrtnine je narastel od 3.908 na 4.848 mil. dinarjev, mlečnih izdelkov, jajc in medu od 1962 na 2518 mil., medtem ko je nazadoval izvoz živine od 5.072 na 3.271 mil. dinarjev. Dvignil se je tudi izvoz vina, in sicer na 72.000 ton (2.496 mil. din) in tobaka na 15.000 ton (5.573 mil. din.). V prvih 9 mesecih lanskega leta se je uvoz kmetijskih pridelkov zmanjšal za 22%, vendar je bil uvoz še vedno visok (30.224 mil. leta 1958 in 38.741 mil. dinarjev leta 1957).
Sporne točke med Italijo in Jugoslavijo
Italijansko - jugoslovanska pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe v Rimu so bila prekinjana, ter se bodo nadaljevala v Beogradu. Pogajanja so bila splošno uspešna, vendar so ostala odprta še nekatera važna vprašanja. Jugoslavija želi obsežnejšo sprostitev u-voza v Italijo, to je odpravo kontingentov, da bi lahko povečala svoj izvoz in tako uravnovesila trgovinsko bilanco; Jugoslavija bi zlasti rada povečala izvoz mesa in živine. V času, ko je bil kontingent za uvoz živine iz Jugoslavije omejen, sta povečali izvoz živine v Italijo Danska in Avstrija. Italijani bi radi povečali izvoz, industrijskih izdelkov. Upoštevajo, da je italijansko - jugoslovanska trgovinska bilanca za Jugoslavijo pasivna, pripominjajo pa, da se je jugoslovanski primanjkljaj v enajstih mesecih preteklega leta zmanjšal v primerjavi z istim
razdobjem leta 1957 od 10 milijard na 4,5 milijarde lir, ker se je jugoslovanski izvoz v Italijo povečal za 7%, italijanski izvoz v Jugoslavijo pa skrčil za 10%. Jugoslovani želijo doseči določena jamstva, da ne bi njihovega izvoza v Italijo motile določbe Skupnega evropskega trga, ki jih je Italija začela izvajati.
Italijanski industrijec A. Sormano iz Bielle je imel v Beogradu razgovore o izvozu izdelkov italijanske mehanične industrije v okviru nove, trgovinske pogodbe. Pred odhodom iz Beograda je izjavil »Borbi«, da je zadovoljen z dosežki svojih razgovorov ter je prepričan, da bo njegov obisk uspešen, ker je italijanska mehanična industrija zainteresirana za jugoslovanski trg.
nn r		n		i n
		J		
1 1 M		u		1 U
Črna brzojavka
V Trstu imam prijatelja, ki načelno ne hodi na pogrebe. Zavidam ga, saj se sam kljub vsemu prizadevanju ne morem dokopati do tega sklepa. In kako rad bi se! Mar ne čutite, kako strašno je za narodno skupnost, ki šteje svoje vrste ob odprtih grobovih in da je prav popis na pokopališčih še najbolj ustreza njeni resnični moči; saj se nikjer nas ne zbere toliko kakor navadno ob grobu znane osebnosti. Na zabave hodi pač mladina, a volilni shodi ne privlačujejo več pristašev nobene stranke, ker vemo že vnaprej, kaj nam bo govornik povedal in kako bomo volili.
Zadnjič je prispela brzojavka iz rojstne vasi: Francelj mrtev -- D. To ni mogoče, še pred dobrimi tremi tedni je bil pri nas. Takšen orjak, aa ga je pobralo pri štiridesetem letu?
Na tem pogrebu se niso šteli, tam se ne štejejo, niti na misel jim to ne pride; živijo v lastnem narodnem občestvu, v lastni državi. In vendar je bil ta pogreb nepozaben. Ni bil pogreb zasebnika, glavarja ene družine, očeta štirih nedoraslih otrok. Bil je pogreb predstavnika vsega rodu, ki je šel čez kalvarijo fašizma, vojevanja v Afriki, lakote in mlak krvi v narodnoosvobodilnem boju, a se končno vrnil čez Dalmacijo na zmagoslavnem pohodu. To je rod junakov, a vendar ljudi, ki jim je trpljenje zrahljalo telesa. Domači zdravnik pravi, da je tam kjer je nekdaj rastel popolnoma zdrav in klen rod, na stotine ljudi z razširjenim srcem in Franc se je pri 41. letu zrušil zadet od srčne kapi. Iz tistega rodu je tudi žena: očeta in sestro so ji ubili Nemci pred očmi, ko je imela 15 let in zdaj je ostala sama s štirimi otroki!
Brzojavk, ki vabijo na takšne pogrebe, bo še dosti. Pripravite se nanje pravočasno, saj ne bo rod junakov in trpinov tako naglo izumrl. Ako doumete vso našo tragiko: hoditi na takšne pogrebe, a se hkrati boriti za dvojezičnost, za pravico do zaposlitve v tovarnah in javnih uradih, skratka, za košček kruha na domačih tleh, boste blagrovali tiste, ki jih pokopavate.
— Ib —
»SAVOIR VIVRE«
Nemški opozicijski tisk kritizira kanclerja Adenauerja, češ da s posojili podpira De Gaulla, ki troši denar za vojno v Alžiriji. »Reinische Post« piše: »Gre v bistvu za nemško podporo Franciji. Nemčija je bogata država, a njeno ljudstvo revno; Francija je revna država, a njeno ljudstvo bogato. Mi naj plačujemo s sadovi svojega dela francoski »Savoir vivre« (živeti je treba znati)?
NUJNO
Zdravnik: Hitro, hitro, moja mala! Nekdo mi je pravkar telefoniral, da ne more živeti brez mene.
Hčerka: Ne vznemirjaj se, oče, to je bilo zame.
KDO JE ZRUŠIL FANFANIJA. Fan-fani, ki je bil hkrati predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, se je končno vdal pritisku z dveh strani, to je desnice v lastni stranki ter socialnih demokratov, ki so imeli v vladi v osebi g. Vigorellija svojega predstavnika. Ta je izstopil iz vlade, češ da ni vlada v svojem delu dovolj socialna. Na drugi strani so desničarji v demo-krščanski stranki, kakor Scelba in Pel-la, komaj čakali na priložnost, da zrušijo Fanfanija, ki se je v svoji stranki naslanjal bolj na levico in bi bil v določenem času pripravljen na kompromis tudi z Nennijevimi socialisti. Ti zahtevajo, da se mora vlada nasloniti bolj na »center« in desnico ter o-pustiti radikalne socialne preobrazbe. Ker sami krščanski demokrati nimajo zadostne večine v parlamentu in se morajo nasloniti na eno izmed drugih strank, računajo, da bo kriza dolga in nc izključujejo možnosti, da se povrne na vlado Fanfani ob sodelovanju socialnih demokratov Lahko pride na površje tudi nekakšna s socialnega vidika nevtralna vlada, ki bi jo na primer vodil bivši predsednik Segni. Prihod na oblast krščanskih demokratskih desničarjev bi zmedel politični položaj, ker so ti odprti nasprotniki tudi predsednika republike Gronchija, ki je znan kot pristaš zdravih socialnih preobrazb. Prav te je hotel izvajati Fanfani in je zato naletel na odpor desnice v svoji stranki.
SOCIALISTI SE NAMERAVAJO LOČITI OD KOMUNISTOV. Na kongresu Italijanske socialistične stranke v Neaplju je zmagala Nennijeva struja, ki je zbrala 48% glasov, proti struji, ki je tesno povezana s komunisti. Po tem sklepu nastopa nova razvojna doba v italijanski notranji politiki. Gre namreč za vprašanje združitve med socialisti in Saragatovimi socialnimi demokrati ter sodelovanje med krščanskimi demokrati in socialisti. Saragat želi, da bi ustanovili novo združeno socialistično stranko, medtem ko zahteva Nenni, naj socialni demokrati brezpogojno pristopijo k socialistični stranki. Levo krilo krščanske demokratske stranke si prizadeva, da bi prišlo do sodelovanja z italijanskimi socialisti, da bi se tako ustvaril nov pohtični položaj v Italiji, ki bi omogočil izvedbo radikalnejših socialnih reform ter državi zagotovil bolj stalno vlado. Zdi se, da je tudi Fanfani pristaš te politike. Toda veliko vprašanje je, ali se bo krščanska demokracija odločila za takšen korak. Značilen je v tem pogledu nastop kardinala Oltavianija, tajnika kongregacije SanFUfficio proti tistim, ki iščejo pomoč pri marksistih za izvedbo socialnih reform. Kardinal obsoja tiste katoličane, ki jim ne zadostujejo jasne socialne okrožnice sv. očetov, temveč iščejo pomoč v marksizmu in s tem množijo marksistične vrste.
TITOVO POTOVANJE PO AZIJSKIH DEŽELAH. Za Burmo je predsednik Tito obiskal Indijo. Po daljših razgovorih z indijskimi državniki, posebno s predsednikom Nehrujem, je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da sta Tito in Nehru z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Indijo čedalje bolj utrjujejo na vseh področjih Izmenjava misli je potekala v ozračju popolne odkritosrčnosti. Tito je pred odhodom izjavil, da so pri teh razgovorih prišla do izraza skoraj enotna naziranja obeh predsednikov. Titov obisk na Cejlonu, kamor se je predsednik pripeljal iz Indije, je trajal šest dni. Titov sprejem je bil izredno svečan. Tito je ob tej priložnosti poudaril, da je med narodi Cejlona in Jugoslavije mnogo skupnega, zlasti kar zadeva prizadevanja za okrepitev miru in razvijanja mednarodnega sodelovanja v soglasju z ustanovno listino OZN. Po odhodu predsednika iz Colomba se je končal obisk v azijskih državah. »Galeb« plove zdaj proti Afriki na obisk Etiopije, Sudana in Združene arabske republike.
ŽIDINJA TOŽI DUHOVNIKA. V Parizu je francoska Židinja G. Glodek vložila tožbo proti protestantskemu duhovniku H. Brandrethu, češ da je pro-tipostavno krstil njene otroke. Gospa se je ločila od svojega moža leta 1951 ter je leta 1954 ugotovila, da je njen bivši mož dal krstiti otroke v anglikanski cerkvi. Londonski škof je pisal pastorju Brandrethu, da je ravnal pravilno. Gospa Glodek je v svoji prvi tožbi leta 1954 zahtevala odškodnino 1 milijon frankov, v novi tožbi pa zahteva samo en frank simbolične odškodnine.
OKOLI 200 MILIJONOV LJUDI V SOVJETSKI ZVEZI. Sredi januarja se je začelo štetje prebivalstva po vsej Sovjetski zvezi. V Turkmenistanu in v nekaterih oddaljenih krajih so začeli s popisom prebivalstva že poprej. To je prvo štetje po letu 1939. Njegovi rezultati bodo važni tudi za izvedbo gospodarskih načrtov in za pravilno razdelitev delovne sile. Popis bo tudi pokazal končno, koliko Rusov je zgubilo življenje v zadnji vojni. Leta 1939 je bilo v Sovjetski zvezi 170,600.000 prebivalcev, leta 1920 134 milijonov, danes računajo, da je v Sovjetski zvezi 200 do 225 milijonov ljudi.
KOROŠKI SLOVENCI ČAKAJO NA SVOJE PRAVICE. Oba slovenska lista na Koroškem »Slovenski vestnik« in »Naš tednik - Kronika« sta priobčila daljši članek o krivicah, ki se godijo koroškim Slovencem na šolskem področju, čeprav so določbe državne pogodbe z Avstrijo jasno zavarovale pravice koroških Slovencev. Povod za te članke je dala napoved obiska srednješolske komisije, ki naj bi v imenu o-srednje vlade proučila položaj na Koroškem, kjer so odpravili obvezni pouk slovenskega jezika. Tudi glasilo gradiščanskih Hrvatov »Naš tajednik« poziva avstrijsko vlado, naj izpolni na Koroškem svoje mednarodne obveze.
47 MILIJONOV LJUDI VEC Ameriški urad, ki sledi razvoju pre bivalstva, ceni, da se je v letu 1958 prebivalstvo na svetu povišalo za 47 milijonov ljudi. Ako se bo prebivalstvo množilo v sedanjem razmerju, se bo do leta 2000 podvojilo. Prebivalstvo Kitajske se je lansko leto pomnožilo za 15 milijonov ljudi, prebivalstvo Indije za 6 mil., prebivalstvo Rusije za 3,600.000. Združenih ameriških držav za 2,600.000 Približno ena tretjina vsega prebivalstva, to je 1 milijarda, živi v komunističnih državah.
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
Italijanski trg z mehkim rezanim lesom je v zadnjem času skoraj popolnoma zamrl. Kupci in prodajalci se držijo ob strani in ni mogoče vedeti, kakšno bo povpraševanje in kakšne bodo cene, ko bo nova sezona ponovno razgibala trg. V Avstriji so ostale mnoge žage brez zadostnih količin hlodov, teh ne morejo spraviti v dolino, dokler ne zapade sneg. Hlodi, ki so jih imeli na razpolago od prej, so vlažni in povpraševanje po njih je zelo omejeno. Vsi čakajo novo razgibanost na trgu. Trgovci se živo zanimajo za les iz Sovjetske zveze in iz drugih vzhodnih držav, in sicer v prvi vrsti zaradi cene, ki naj bi bila v prihodnji sezoni kar po voljna, pa tudi zaradi omejevanja sečnje, ki je predvideno v obdo-navskih državah.
TOVARNA V LOŽNICI je začela proizvajati celofan. Računajo, da bo že v letošnjem letu lahko vrgla na trg prvih 500 ton tega blaga.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V NEMČIJI. Zahodnonemška narodna banka je znižala obrestno mero od 3 na 2,5%.
ITALIJA - J [] GO SLIV 1J A
ITALIJA NUDI Automobili rabljeni
»1MAR« - Roma, Via Antonio Salan-dra 8.
Materija! inijekcioni za dizel mo tore C.I.P.A. - Milano, Via F. Feruccio 22. Esencije, vočni sokovi »VIRTUS« - Acireale (Sicilia).
Cetke i kistovi
CASTRIGNANO - Conegliano Venelo, Viale Gorizia.
Pribor za šport
»JU« RAPIDA - Treviso, Via S. G. Emiliani 14.
Mozaik od stakla za podove
»VETRUM« - Venezia-Mestre, Via Ca Marcello 2.
Naliv-pera i kemijske olovke
»NORGES« - Settimo Torinese, Via Torino 22.
Sredstva protiv gamadi i biljnih bolesti
LUIGI FIORILLO - Ferrara, Vicolo del Granchio 3.
Strojevi za obradu drva GARUTI ADORNO - Carpi (Modena), Via Marco Polo 3.
Brusna sredstva za kovine i mramor A.C.I.E. - Milano, C. p. 3368.
Strojevi za rudarstvo, gradjevinarstvo i cestogradnju
»COMET« - Villorba (Treviso).
Cijevi i ploče od plastičnih masa i gume »PLASTIC-GOMMA« - Torino, Corso Belgio 24.
Ventili, pipci, cijevi, lukovi, crpke itd. »OLMI« - Milano, Via Sannio 6. Brava i lokoti VIRO - Bologna, C. p. 681.
Valjci, valjčiči i kugle G. C. MARTIN - Torino, Via Caval-lermaggiore 17.
Strojevi alatni
BRAGONZI - Milano, Via Turati 26 (nudi zastupstvo).
Aparati za transformiranje tekudeg plina za automobile
F.A.C. - Roma, Via Pandosia 21-a (nudi zastupstvo).
OFFERTE Dl MERCI JUGOSLAVE
Pentole a pressione, vasi da latte, frul-latori per frutta
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE -Celje - Slovenija.
Porte e finestre in alluminio, persiane di tipo olandese
»RADNIK« - Zagreb, Mandičeva 2.
Laminati, trafilati, tubi, verghe di alluminio e leghe »BORIS KIDRIČ« - Šibenik.
Prodotti delPartigianato del legno, im-ballaggi, mobili
»MAKEDONIJA DRVO« - Skopje, P.O.B. 31.
Imballaggi, prodotti tecnici ed oggetti varil in materie plastiche
»EMANIT« - Novi Sad, Branka Bajiča 10.
Pelli di selvaggina, cascami di seta e cotone
»CENTROTEXTIL« - Beograd, Knez Mihajlova 1-3.
Čarni in scatola conservate, insaccati vari
»PIK«, prehrambena industrija - Ki-kinda.
Tubi fino a 60 mm
»IGMAN« - Konjic.
Caramelle, bonbons, dolciumi tipici ju-goslavi
»TOPLICA« - Beograd, Ulica 29. novembra 86.
Attrezzature in acciaio, tubature, ecc.
»METALNA« - Maribor Amido, derivati, pimenti inorganici KEMIČNA TOVARNA - Domžale. Lamiere - silicati uso filtro, farina fos-sile
Fabrika »PARTIZAN« - Prilep.
MEDNARODNI SEJEM V ZADRU
Dosedanji mednarodni sejem ribar-stva v Zadru, ki bo letos od 14. do 28. junija, je dobil nov naziv: Mednarodni sejem pomorstva, ribarstva in turizma. Poleg dosedanjih oddelkov bodo na sejmu tudi oddelek za ladjedel-stvo, dalje oddelek za turizem in turistični ribolov, oddelek za ladijsko opremo, za prometna sredstva, za opremo pristanišč in skladišč, za ribje kon-serve, za potrošnjo rib in ribja restavracija. Tako bo sejem združil v eno prireditev razstavno in propagandno delavnost v pomorskem gospodarstvu, v katerem igrata zlasti v zadnjem času važno vlogo tudi turizem in šport.
M. Lj.
ITALIJANSKA JABOLKA SO ZAPLENILI
V mestu Derby na Angleškem so zdravstvene oblasti zaplenile 1500 kg italijanskih jabolk, češ da so pri laboratorijskem pregledu zasledili v njih znatne količine svinčenega ar-zenata. Italijanski izvozniki so se ob novici (razburili, češ da je zaplemba le manever, ki naj otežkoči že tako hudo konkurenco italijanskim jabolkom na angleškem tfgu. Kljub temu so priznali, da vsaj desetina pridelovalcev sadja v Italiji uporablja arze-natove preparate proti mrčesu. Svinčeni arzenat je zelo škodljiv in bi ga morali popolnoma odstraniti s sadovnjakov. Namesto njega naj bi uporabljali fosforne preparate, ki se pri presnavljanju spremenijo v neškodljive tvarine.
Kemikalije na italijanskem trgu
MILAN. Mlečni kazein italijanski 350 do 360 lir za kg, trancoski 355-360, argentinski 350-36U; gumijev lak indijski ABTN se je podražil od 500-510 na 510-520, vrsta TN stane sedaj 410430 lir, obeljen v prahu 790-810; kokosovo olje vrsta Ceylon se je podražilo od 250-260 na 260-290, Stratts stara cena 245-250, (nova cena zaradi nedosegljivosti blaga m znana) in solfurno olje visoke kislosti 310-320, nizke kislosti 350 lir za kg.
Cena ameriškega loja Fancy je padla od 134-136 na 130-132 lir, domačega od 138-143 na 134-138, vodne kostne masti od 112-118 na 110-115 lir za kg, ek-strakcijske kostne masti od 106-107 na 102-105 lir; prvoprešano ricinusovo olje stane 285-290, drugoprešano 260-270, medicinsko 310-330 in laneno 255-260 lir.
Kordofan gumij 260-265; krompirjev škrob nizozemski 135-140, domači in raznih drugih izvorov 122-130; bakrov sulfat 98-99% 130 lir za kg.
Bencol trgovski 90% stane 63-68 lir za kg, bencol TP 99,9% pa 85-90 lir. Butilni alkohol 265-280, isobutilni 210-225, butilni acetat 98% 265-275, isobutilni 220-225, butilni ftalat 300-310 lir.
Dvakrat destilirani glicerin FU 30° Be 430450 lir za kg, enkrat destilirani 28" Be 380-400, saponifikacijski surovi glicerin 88% 315-335 lir. Aceton 140-150.
Navajamo cene še nekaterih drugih kemikalij v trgovini na debelo Leo skladišče (nista vračunana niti IGE, niti občinska trošarina: Etilni acetat 99% 175-185, metilni acetat 140-150, tehnična ocetna kislina 96-97% 145-150, bencol kislina subl. vol. 620-650, borova kislina v luskah čista 180-185, citronska 670 do 690, solna 20-21, solna TP 19-21» Be 21-23, solna kemično čista p. a. 70-75, mlečna 40% vol. temna 65-75, solitma 36° Be 27-30, solitrna kem. čista p. a. 105-115, oksalna kislina krist. 250-260, žveplena kem. čista p. a. 135-140, žveplena trgov. 66» Be 25-27, vinska 470-490, vodikov superoksid tehn. 130 vol. 220-240, terpentinovo olje čisto 150-175, jajčni beljak 1950-2250, galun 50-55, kro-mov galun 125-135. Amoniak trgov. 28° Be 37-39, amonijev bromid 650-680, a-monijev karbonat v prahu 65-68, amonijev klorid v prahu 78-80, anhidrid ftalne kisline 200-210. Barit 20-22, toplini bencin 195-205, ultramarin 360 do 610, boraks 105-110, kalcijev klorid čisli krist. 120-130, taljen 70-75% 45-50, v luskah 65-70, ogljikov tetraklorid 128-135, klor (tekoči) 65-80, kloroform 150-155, metilklorid 340-360, metilenklorid 150-135, polivinilklorid 290-310, vinski kamen 350-360, heksakloretan 330-350, hek-san 70-75, heksamin tehn. 270-290, kad-mijevo rumeno 2300-3600, cinkovo rumeno 460-490, kromovo rumeno 510 do 520, tekoča glukoza 115-120, hidrohino.n 1750-1850, surova laktoza 190-195, polra-finirana laktoza 220-230, rafinirana laktoza 260-270, rafinirana laktoza FU 300 do 320, litopon 115-135, magnezijev sulfat trgov, kristal. 25-26, magnezijev sulfat FU 50-60, metilcikloheksanon 430-460, metiletilketon 275-280, metilizobutil-keton 310-320, minij 215-220, naftalin v luskah (beli) 110-115, dimno črno domače 135-145, oktil ftalat 390-410, naravni železov oksid domači 40-50, naravni železov oksid Malaga 55-70, sintetični železov oksid 125-200.
Jugoslovanski sejmi lani in letos
MANJ JUGOSLOVANSKIH SEJMOV
Lansko leto je bilo v Jugoslaviji 17 velesejmov in sejmov, to je precej manj kakor leta 1956, ko so priredili 25 raznih sejemskih razstav. Cas je pač pobral tiste sejemske prireditve, ki niso imele dovolj močne gospodarske podlage. Kaže, da se bo ta razvoj v bodoče nadaljeval in da se bo število' sejmov v bodoče še bolj skrčilo. Za to leto so bili napovedani naslednji sejmi:
JUGOSLOVANSKI SEJMI LETA 1959
Beograd — Mednarodni sejem tehnike (23. avgusta — 2. septembra);
Kranj — Gorenjski sejem (turizem in široka potrošnja) (avgusta); Leskovac — Mednarodni sejem tkanin in tekstilnih strojev (11. do 19. jul.); Ljubljana — »Moda 1959«, konfekcija in kožna galanterija (17. do 25. jan.); Embalaža 1959 (g. do 17. maja); Mednarodni sejem vina (28. avgusta do 8. septembra) in Sodobna elektronika (16. do 25. okt.); Maribor — Mariborski teden (julij — avgust);
Novi Sad — Mednarodni kmetijski sejem (28. aprila do 7. maja);
Skopje — Skopski sejem (2. - 10. avg.);
Razstava jugoslov. tobaka (oktobra); Zadar —• Mednarodni sejem pomorstva, ribarstva in turizma (14. - 28. jun.); Zagreb — Jubilejni spomladanski mednarodni velesejem (3. do 12. aprila); Jubilejni jesenski mednarodni velesejem (5. do 20. septembra). Pripominjamo, da bo letos Zagrebški velesejem slavil 50. obletnico svojega obstanka. Ob tej priložnosti bo organiziral posebne prireditve in uvedel posebne olajšave za obiskovalce.
Jugoslavija
na tržaškem velesejmu
Te dni je bilo v Ljubljani posvetovanje med predstavniki Komiteja za zunanjo trgovino, Zvezne zunanjetrgovinske zbornice ter trgovinskih zbornic za Slovenijo in Hrvatsko glede udeležbe Jugoslavije na tržaškem velesejmu. Na tem posvetovanju je bil sprejet sklep, da se Jugoslavija tudi letos udeleži tržaškega velesejma. Udeležbo bo organizirala Trgovinska zbornica Slovenije s sodelovanjem Trgovinske zbornice Hrvatske.
Vprašanje jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu je tesno povezano z vprašanjem obsega sejemskega kontingenta, ki ga dovoli rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino. Predstavniki jugoslovanskih podjetij, ki se udeležujejo navadno tržaškega velesejma jas.no naglašajo, da se ne morejo ude-
ležiti sejma, ako si s prodajo blaga na sejmu ne zagotovijo potrebnega kritja za stroške. Zato računajo, da bodo pristojne italijanske oblasti odobrile primeren kontingent ter s tem zagotovile udeležbo čim večjega števila jugoslovanskih podjetij. V interesu tržaškega velesejma in tržaške trgovine je, da ministrstvo za zunanjo trgovino upošteva to gledišče jugoslovanskih podjetij in da dovoli ustrezen sejemski kontingent Jugoslaviji.
Med predsedništvom tržaškega velesejma in Trgovinsko zbornico Slovenije je že prišlo do stikov, na katerih so obravnavali podrobnosti glede jugoslovanske udeležbe.
POPUST ZA PREVOZ BLAGA NA SEJME
Uprava italijanskih državnih železnic bo v letu 1959 znižala prevozne tarife za blago namenjeno na mednarodne sejme in razstave v Italiji in v tujini. Znižane tarife bodo veljale, v kolikor bodo prevozi organizirani v skladu z mednarodno konvencijo v Ženevi o prevozu blaga po železnici na mednarodne sejme.
V sami Italiji bodo deležne omenjene ugodnosti vse vrste blaga, namenjenega na naslednje prireditve: kmetijski sejem v Veroni (od 8. do 16. marca), vzorčni velesejem v Milanu (od 12. do 27. aprila), obrtni sejem v Florenci (od 24. aprila do 14. maja), sejem v Padovi (od 30. maja od 14. junija), sredozemski sejem v Palermu (od 13. do 29. junija), elektronska in nuklearna razstava v Rimu (od 15. junija od 5. julija), Mednarodni vzorčni velesejem v Trstu (od 21. junija do 5. julija), Fiera del Levante v Bariju (od 6. do 21. sept.) in tehnična razstava v Turinu (od 24. sept. do 5. oktobra).
ZNIŽANJE TUDI ZA JUGOSLOVANSKE SEJME
Med sejme, ki jih bodo priredili v tujini in za katere bo tudi veljala znižana tarifa, so tudi naslednje prireditve v Jugoslaviji: Zagreb (spomladanski velesejem od 4. do 13. aprila in jesenski velesejem od 5. do 20. septembra), Novi Sad (kmetijski sejem od 28. aprila do 7. maja) ter Beograd (sejem tehničnih dosežkov od 23. avgusta do 2. septembra).
TUJE MNENJE O SEJMIH
List »Neue Ziircher Zeitung« (24. januarja) je priobčil daljše poročilo o jugoslovanskih velesejmih v preteklem letu. Glede sejemskih prireditev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani piše list, da sta imela mednaroden pomen zlasti vinski in lesni sejem.
Zahteve nerazvitih dežel od 0 E EC
KAJ ZAHTEVAJO MANJ RAZVITE DEŽELE OD OEEC
Prizadevanja, da bi prišlo med Evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi članicami OEEC do sporazuma in do ustanovitve neke nove skupnosti, se kljub razbitju pogajanj še niso opustila. Zanimivo je, kakšne zahteve postavljajo do OEEC evropske manj razvite države: Grčija, Turčija, Irska in Islandija, zahteve, ki se ne bodo spremenile, čeprav pride do ustanovitve neke nove skupnosti. Zahteve so usmei> jene na izdatno finančno pomoč ter na podaljšan rok za znižanje oziroma odpravo kontingentov in carin.
Kar zadeva finančno pomoč, predlagajo omenjene države ustanovitev evropskega odbora za razvoj in prilagoditev ter posebne investicijske banke. Odbor naj bi vladam manj razvitih evropskih držav dovoljeval posojila na 20 let z obrestno mero 2-3% za finansiranja infrastrukturnih del, kakor tudi za kmetijske in industrijske načrte vsedržavnega pomena, čeprav bi od njih ne bilo pričakovati neposredne rentabilnosti. Razen tega naj bi dovoljeval podpore za prevzgojo in ponovno zaposlitev delovne sile, ki bi trpela zaradi sprostitve zunanjega tržišča. Naloga investicijske banke pa naj bi bila, da bi omogočala s srednje- in dolgoročnimi krediti normalne produktivne načrte 'za razvoj omenjenih dežel. Sodijo, da bi za vse to bila potrebna glavnica najmanj ene milijarde dolarjev.
V okviru OEEC obstoji težnja, da bi morebitno gospodarsko pomoč orga-nizatorično zrahljali, pri čemer bi se OEEC omejila na koordinacijo, obenem pa izognila ustanovitvi novim, zelo dragim skladom. Taki protipredlogi pa pri prizadetih državah niso naleteli na prijazen odmev.
Za znižanje in odpravo carinskih tarif in kontingentov zahtevajo omenjene države rok 30 let. V prvih desetih letih bi se znižale dvakrat po 5% tiste carinske postavke, ki presegajo 5( na vrednost blaga. V naslednjih dvajsetih letih pa bi se znižale tarife vsako
leto za 5% ali pa v prvih desetih vsaki dve leti po 5%, v tretjem desetletju pa za 15%, tako da bi bile carine po 30 letih odpravljene Vendar si te države pridržujejo pravico, da v vsem vmesnem obdobju 30 let lahko vpeljejo nove carinske tarife, ki bi sicer ne smele presegati postavke 50% ad valo-rem in ki bi morale biti prav tako od-pravljenje s potekom roka 30 let. Pač pa naj bi bili tudi še po poteku tega roka dopustni nadzorovanje izvoza ter ukrepi proti dumpingu. O zvišanju in odpravi kontingentov bi se razpravljalo šele po ureditvi vprašanja carinskih tarif.
Tudi v pogledu carinskih tarif in kontingentov je bilo več kompromisnih predlogov, a so jih omenjene države odločno odklonile.
llllllilHIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllillllllllUlillllllllllllliilllL
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan: Dinara 28. jan., Velebit 5. marca.
Proga Jadransko morje — ožine — Indonezija — Daljni vzhod: Dinara 28. jan., Lika 10. marca.
Proga Jadransko morje — Severna
Proga Jadransko morje — ZDA: Hr-Kitajska — Japonska: Lika 10. marca, vatska: 15. februarja.
Proga Jadransko morje — Dalmacija — Grčija: Pelješac 3. februarja.
UVOZ MASLA USTAVLJEN
Dne 15. januarja 1959 je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino ustavilo uvoz masla iz tujine. Ukrep je bil sprejet na podlagi ministrskega odloka z dne 4. decembra 1958, ki urejuje uvoz masla v Italijo. Odlok dovoljuje uvoz masla v času od 1. novembra do 30. aprila, če cena domačega masla na milanskem trgu preseže 750 lir za kilogram, v času od 1. maja do 31. oktobra pa 650 lir za kilogram. Ker se je cena domačega masla v zadnjem času sukala na milanskem trgu okoli 720 lir, je bil prepovedan nadaljnj uvoz iz tujine.
JKed „beiimi bogovi" v Jtipici
n.
V Lipici je danes v reji šest klasičnih linij žrebcev lipicancev; nekaterim je mogoče slediti po rodovniku daleč v preteklost, eni liniji celo do leta 1765; kakor za žrebce, vodijo rodovnike tudi za kobile.
Vsekakor originalni lipicanec današnje reje v Lipici predstavlja — za razliko lipicancev iz drugih kobilarn — klasičnega konja lipicanca, ki so ga vzredili v teku let s selekcijo in križanjem domačih konj s špansko — arabskimi žrebci. Današnje pleme lipicanca je nastajalo počasi. Lipicanec se je razvijal v svoji tipični okolici. Navzel se je posebnih lastnosti, ki mu jih je dajala ta okolica. Kraška burja ga utrjuje v odpornosti že od rane mladosti ; trda in ostra kraška trava mu krepi telo, ob kamenitih tleh se mu brusijo kopita. Vsega tega lipicanci iz drugih kobilarn n. pr. iz Avstrije, Češke, Italije pa tudi iz Hrvatske, Vojvodine in Srbije, nimajo. Lipicanci se mnogo gibljejo na prostem, le ko dežuje ostanejo v hlevih.
Klasičen tip lipicanca se odlikuje po izredno lepi drži, elegantni hoji, visokemu dviganju prednjih nog v teku, po širokih prsih, lepo oblikovani glavi, majhnih ušesih, živih očeh, inteligenci, gibkosti in ognjevitosti, in kar je čudno, po krotkosti in domačnosti. Glede na uporabnost pa ima lipicanec vr-
sto prednosti pred drugimi konji. Lahko služi za kmetijska dela kakor tudi za šport in luksuzne vprege. Lipicanec je ubogljiv in zato zelo primeren za vsako dresuro. Že sedaj jih dresirajo za nastop na olimpiadi, ki bo prihodnje leto v Rimu.
Lipicanec živi razmeroma zelo dolgo; kakih 30 let. Njegova najboljša moč je od 7 do 15 leta. Lipicanec ima dlako tipične sivkasto bele barve, koža sama pa ni bela. Zanimivo je, da se lipicanec rodi črn; postopoma postaja bel in dobi povsem belo barvo šele v četrtem letu. Zaradi te bele barve in elegantne drže je postal lipicanec dvorski konj. Znani so bili po vsem svetu cesarski četverovpregi na dunajskem dvoru. Dunajska španska jahalna šola je zaslovela po izvrstnih lipicancih iz Lipice.
LIPICANCE IZVAŽAJO V TUJINO
Danes je ta skoro preveč bela in čista barva postala nekakšna ovira v kmetijskem gospodarstvu, in zato poskušajo za kmečke potrebe vzrejati, temnejše, bolj rjave konje. Razume se, da vodstvo lipiške kobilarne s tem ne misli opustiti klasične bele barve in drugih tipičnih lastnosti lipicancev. K modernizaciji reje pristopa le v toliko, kolikor to zahtevajo posebne naloge današnjega mehaniziranega kmetijstva; kajti zmotno bi bilo misliti, da je ko-
nju že »odzvonilo«. V močno industrializiranih državah je danes še vedno mnogo konj; v Nemčiji pride 1 konj na vsakih 19 prebivalcev, v Jugoslaviji pa na vsakih 18,- V zadnjem času narašča povpraševanje iz Nemčije in A-merike, kjer se bolj zanimajo zs športne konje, za jahanje in dirke, kakor pa za kmečke potrebe. V kmetijstvu sta konja nadomestila v teh deželah traktor in avto, povsem pa ga nista mogla izriniti.
Zanimivo je, da se kupci iz - tujine zanimajo edino za konje iz Lipice, a ne iz drugih kobilarn Jugoslavije ali morda tudi Italije. Svet ve, da odlične lipicanske kakovosti posedujejo samo konji iz Lipice. Konji iz drugih jugoslovanskih kobilarn niso več pravi lipicanci, temveč neki deformirani tipi. Imajo mehkejše kosti in kopita, slaba prša, so manj odporni in gibčni. Zato klasičen lipicanec iz Lipice sploh nima in ne more imeti konkurenta.
LIPICA PRIVABLJA TUJCE
Te izredne kakovosti lipicancev so dvignile malo vasico do svetovnega slovesa. Lani je Lipico obiskalo nič manj kot 10.000 ljudi, med katerimi je bilo zelo veliko tujcev iz Nemčije, Švice, Avstrije, Amerike, Italije in seveda tudi tržaških ljubiteljev konj. Slednje vedno bolj privlačuje jahalni šport. Sedaj je kakih 20 Tržačanov, ki ob so-
botah in nedeljah obiskujejo jahalno šolo. Plačajo po 700 do 1000 din na uro. Med njimi je več žensk.
Uprava namerava v bodoče organizirati »camping« z jahanjem. Tako sta že lansko poletje dva Švicarja prebila počitnice v Lipici in se naučila jahati. Nemci pravijo temu »dopust v sedlu« (Urlaub im Sattel). Seveda bi morala uprava premostiti še nekatere težave zaradi prenočišč; temu bi se dalo od-pomoči morda v Sežani, ki je oddaljena komaj 5 km.
Naj še omenimo, da je Lipico z lipicanci uspešno filmalo podjetje »Triglav« iz Ljubljane in izdelalo dokumentaren film.
Posebna komisija izloči vsako leto določeno število konj za prodajo ali za druge potrebe. Tudi za vojaške namene je lipiški konj zelo prikladen.
Ker so koristi lipiške kobilarne splošno državne, saj je reja plemenitih konj v korist tudi drugim krajem v državi, pomagajo Lipici z dotacijami za premagovanje gospodarskih težav. Te nastajajo zaradi mehanizacije prevoza in kmetijstva, ki povzroča padanje cen konj na evropskih trgih. Komaj polovica stroškov za vzrejo štiriletnega lipicanca, ki znašajo 300-500.000 dinarjev, je pokrita s prodajno ceno.
Pri vseh teh težavah hoče Lipica še nadalje ostati zibelka plemenitih lipicancev, kakor je že bila nad 400 let.
I. L.
arroPREi/oz
Cfffifff H!ltn'til
TRST - Strada del Eriuli 2U9, telefon 35-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Konkurenčne cene
= „VISTA“ „
TEST, Ul. Carducci 15, (el. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
lflabl&di/i}i hoteli be priporočajo
Hotel COLOMBIA Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) IH. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA
Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23 068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
Veletrgovina „FEUCE“
Avtobusne proge
Proga: Trst - Sežana - Ljubljana
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.30 (SAT) in ob 18.00 (SAP).
Odhodi iz Ljubljane: vsak dan of 6.30 (SAP) in ob 16.40 (SAT).
Odhod iz Sežane v Trst ob 8.30.
Proga Trst - Sežan*
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA 5 ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in c 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih od-^ hod iz Trsta ob 9.30 in 19.	'
Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobo- ^ tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ' ponedeljkih ob 8 in ob 14.30.	1
(SAT - SARA - SLAVNIK) j
Proga: Ljubljana - Postojna - Goric« i
Ob delavnikih.	c
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30	j
Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) I
i
Proga: Trst - Opatija - Reka c
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in 1 ob 17.30.	j
Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30. 1 (SARA - AUTOTRANS) 1
I
Proga: Trst - Herpelje-Kozina 1
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 1 13.10, ob torkih pa ob 13.10 in 19.00 1 Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah t ob 9.00 in 14.30.	L
Ob torkih ob 8.15 in 14.30	i i
(SLAVNIK) J (AUTOVIE CARSICHE) >
Proga: Trst - Pesek
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45. t 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 1 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) '
J
Proga: Trst - Femeče	1
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30. < 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00. i 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30.	j
Proga: Trst - škofije
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, I 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15 i
14.30,	16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. 1 Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15 I 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.15 ' Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitni- 1
ce (Largo Barriera Vecchia).
Proga Trst - Koper	j
Vozi vsak dan	,
Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, i 15.30, 17.00, 19.00.
Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45 i 14.00, 15.00, 17.50, 18.00.	i
(TORTA - SLAVNIK) ! Proga Trst - Pulj
Odhod iz Trsta: od ponedlejka do sobote ob 7.25 in 14.15.
Ob nedeljah ob 7.25, 7.30 in 14.15. Odhod iz Pulja v Trst od ponedeljka do sobote ob 6.30 in 16.30.
Ob nedeljah ob 6.30, 16.00 in 16.30.
(AUTOSAOBRACAJ - TORTA)
Proga Trst - Buje
Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00, . Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00.
(TORTA - ISTRA AUTO) ;
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14 45 tet
18.30.
TRST — VIA CARDUCCI 41
(Nasproti pokriti tržnici) so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst • dežni plašči za moške in ženske • hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči. « Vse to po najnižjih cenah. Bunde (vetrni jopiči) od 2.900 lir dalje. Montgomeri volneni za moške in ženske po lir 2.990.
Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05.
(ISTRA AUTO) :
Proga: Gorica - Solkan
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 9.00; 11.30; 16.30; 18.30.
Odhod iz Solkana ob 7.30; 11.00; 14.00; ; 180°-	(F. RIBI)
/IlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHII
»GOSPODARSTVO«
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA; posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 70o lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV : za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 Ur Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Gra-phis« v Trstu.
Proga: Gorica - Šempeter - Vrlojba
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz	Gorice	ob	9.00	in	ob	14.00-	:
Odhod iz	Vrtojbe ob	9.30	in	ob	16.00-	'
Proga: Gorica - števerjan - Medana
Razen ob nedeljah in praznikih. 1 1
Odhod iz Gorice ob 7.00; 12.30 in 16.00- ' Odhod iz Medane ob 8.00; 13.30; 17.00-
(F. RIBI) ,
Proga: Gorica - Tolmin - Bovec - Trbiž
Vozi vsak dan kadar je prehod če/. , Predil prost (sneg), v tem primeri) ] vozi samo do Bovca in nazaj. i Odhod iz	Gorice	ob	16.30.
Odhod iz	Trbiža	ob	15.00.
(F. RIBI)
Bled
AAAAAAAAA\/J\AAAAAAAAAAA/
Ohaufid,
(Hatel
BLED, tel. št. 222,246
odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijeten oddih. — 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — tenis. — Idealna smučišča in drsališča v bližini hotela. — Specialne cene za izvensezono in zimsko sezono od 1.080 do 1.500 Din. — Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseh potovalnih agencijah.
Uatd leiai/ica - Med
Odprt vso zimo. Tekoča, topla ir mrzla voda. 61 postelj. Sobe s ko palnico. Lasten taksi, restavracije z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLE GAS z lastno restavracijo, 45 po stelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Sankališča - Smučišča - Žičnica
HOTEL
ZAGREB & ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na mora, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete.
7.30
SEDEŽ. TRST - Ul. ICA FABIO PILZ1 ST. l*/l. . TELEFON ST.
©SPOmRSKEGA ZDRU2ENK
Prijavite dohodke (Vaaoni) pravočasno!
Čeprav je čas za izpolnitev te prijave se dva meseca, ker poteče rok 31. mar-i ji) ca, imamo vendarle za potrebno, da od-opozorimo člane tudi na to dolžnost.
zadevne določbe so v veljavi že več >bo- ct, a vendar ne bo odveč, če se usta-r11}10 Pr^ določbah, ki zadevajo vsa-JKoletne davčne prijave. Opozarjamo IKI fastl' da molk davkoplačevalca ne po-Ouje višine prejšnjega že obdavčene--ic» ga dohodka, ker ga je nadomestilo načelo, da je treba izpolniti davčno prijavo obvezno vsako leto. Ne glede na ali so bili dohodki isti kot prejš-^ 116*"0, so vsi imetniki kakršnih koli . , Od°dkov dolžni, da vsako leto pred-i ožijo predpisano prijavo. Ta obveznost Potrjena z vedno ostrejšimi kaznijo. m)_ ki gredo od denarnih glob do za-^gj Pota. Poleg tega se v primeru opustit-Vc davčne prijave vpišejo dohodki iz Ptejšnjega leta v davčni seznam za te-i 0 'oce leto, toda povišani za več odstot-•°| fov; davčna oblast pa lahko tako av-tafl omatično ugotovitev višine obdavčljivega dohodka še popravi. Kazni zaradi neizrečene davčne prijave se tudi vpi-.K sejo v kazenski list. Prijava, ki jo mo-1E) ra predložiti davčni obveznik, gre od ■ januarja do 31. decembra pretekle-.45, ^eta; vsebovati mora vse dohodke L jd lz Preteklega leta ter služi kot osnova 1E) zav obdavčenje za finančno leto, ki bo začelo teči julija letošnjega leta. Tako n °do dohodki iz leta 1958, ki jih bodo nn' aavdnt zavezanci prijavili letos do 31. . ■ marca, služili za določitev davčne osnove za finančno leto 1959-1960.
Davčne plačilne liste bodo prejeli dav-.40, koplačevalci verjetno že v prihodnjem .15 Juliju. Ponavljamo, da mora vsebovati .15 Prijava vse dohodke, ki jih je davko-.15 plačevalec imel v preteklem letu in ki ,15. so podvrženi zgradarinskemu, pridob-tnl- umskemu in dopolnilnemu davku.
Dohodki od zemljišč se prijavijo le zaradi računanja celoletnih dohodkov izičnih oseb zaradi odmere dopolnilne-ga davka. Za vsak posamezni dohodek .00, mora biti naveden vir dohodka, recimo stanovanjska hiša, trgovina jestvin, .43, mizarska delavnica, itd. Davčna oblast navadno izvrši tozadevno popravo davč-]č) ne prijave. Ta pravica davčne oblasti Pa zastari 31. decembra tretjega leta, ki sledi tistemu, ko je bila prijava predse- ložena. Tako bo imela davčna oblast
ka Zakaj ne založimo lastnih voščilnih razglednic
■A) Mnogi se pritožujejo nad pomanjkanjem izvirnih domačih razglednic in mnogi me nagovarjajo, naj po-00. jasnim vzroke tega dejstva, da bi se našla kaka pot iz te zadrege. Nehva-0) iežna naloga je to, vendar jo bom skušal izvršiti, ker gre za zadevo splošne koristi. Malokdo ve, da je ter tisk razglednic zelo donosen. Samo Pomislimo na stotine milijonov raz-0b giednic, ki jih dnevno dostavlja pošta širom sveta, in uvideli bomo, da tudi smešno majhen dobiček pri O) komadu ob končnem obračunu naraste v težke milijone. Radi tega po-, staja tekma založnikov vedno ostrejša in vsak skuša oskrbeti trg s čim 10, lepšimi in cenejšimi razglednicami.
To tržišče pa j? mednarodno, ker isti K), založniki sami ali v poslovni povezali)1 vi razpečavajo v mnogih državah, fvoje izdelke da tako čim koristne-1 je in v večji meri uporabijo drage filme posameznih barv barvnega ti-jO, ska. v katerem se tiskajo razglednice; K), danes namreč tiskajo razglednice z najpopolnejšimi postopki bakro -— ali kamnotiska in večinoma v petih ali celo v več barvah. Drago plačani osnutki slikarjev, poznavalcev okusa jO, množic, se razmnožujejo.
Sedaj si oglejmo, ali bi mogli tu doma uspeti proti takim, nam po ,jj duhu tujini izdelkom. Pb izkušnjah el vem, da bi rad naš založnik čim
ril
manj^ plačal slikarju in tiskal s čim manjšimi stroški. Kako pa je s temi? Za razglednico, tiskano v knjigo-tisku (ki torej zaostaja za bakroti-skom) in to v štirih barvah, s sliko 10xl4 cm, stanejo klišeji 21.000 Ur. Četudi bi bila slika manjša od 10x12 cm ostane cena najmanj 18.000 lir. De plačamo slikarja po »slovensko«, t- j. malo, stane razglednica 12 lir, m sicer pri nakladi 10.000 s stroški za 6 tiskov (4 spredaj, plus zlata barva,
1	zadaj) in za lepenko, za razdeljevanje in vštevši dve liri dobička za založbo. Trgovec pa dobi druge razglednice na učinkovitejšem bakroti-sku mnogo ceneje in sicer po ceni
2	dp 10 lir. Ako bi tudi bila zagotovljena prodaja vse naklade, bi se za 20.000 lir dobička lotil dela le idealist.
Drugače bi bilo, ako bi založili serijo lo — 12 razglednic za vse priložnosti in bi se po pošti razposlale 10.000 slovenskim družinam. V tem primeru, bi bila naklada v enem letu ali dveh gotovo razprodana. To je mislim edina možnost, da bi prišli do razglednic slovenskega duha. Izvesti pa bi jo morala kaka upoštevana prosvetna ustanova, ki lahko zmo-re potreben denar in s svojim ugledom pospeši prodajo. Na trgovce ni računati, ker bo trgovec svojim odjemalcem ponujal le tiste razglednice, pri katerih bo več zaslužil. Znan mi je primer, ko je v neki tukajšnji trgovini bilo prodanih v eni uri več komadov ene razglednice kot sicer v enem tednu, ker jih je ponujal sam slikar ne pa trgovec. Sicer pa tudi drugod ni mnogo bolje; saj sem Prejel iz Kopra voščilo od osebe, ki he zna italijansko, na razglednici založbe Piccoli iz Milana.
Milko Bambič
NAŠE SOŽALJE
Trstu je umrla 82-letna Ivana Jančar, roj. Cič, v Skednju Frančiška Sancin roj. Sigulin, v Devinu 67-letni nekdanji občinski svetnik Josip Legiša in Ivanka Legiša, v Mav-binjah Josip Furlan, v Bazovici Andrej Križmančič, v Nabrežini Roza-«ja Terčon in gostilničar Ivan Vi-smtin, v Saležu Josip Rebula, v So-vodnjah Katarina Petejan vd. Tom-sie, v Idriji Jožef Močnik, v soboto <• januarja so v Dornberku pokopali Franca Skomino, ki je nenadoma umrl v 41. letu starosti; rajni je L Predsednik znanega pevskega zbo-5a .»Bojan« ter je bil sam izreden basist.
za dohodke, ki jih bodo davkoplačevalci prijavili letos, pravico za popravo do 31. dec. 1962. leta. Ce davčna oblast do omenjenega roka ne bo nič storila za popravo prijave, bo dohodek, kot ga je prijavil davkoplačevalec, postal dokončen. Ce je na primer kdo odprl trgovino v letu 1950, bo moral te dohodke prijaviti do 31. marca 1959. Če tega ne bo storil, mu lahko davčna oblast izvrši ugotovitev, oziroma uvede tozadevni postopek najkasneje do 31. dec. 1963. Ce tega davčna oblast ne stori, ne bo dohodek iz leta 1958 obdavčen. V ostalem veljajo za zdaj iste določbe kot lansko leto. Do odbitka v isti višini kot lansko leto, imajo tudi letos pravico iste kategorije in tudi letos poteče rok za prijavo nepreklicno 31. marca. Vsekakor toplo priporočamo zlasti članom, naj že sedaj mislijo na prijavo zlasti še, 6e so že zaključili inventuro za preteklo leto, da ne bo kasneje prijava sestavljena na hitro tjaven-dan.
NAROČNINA NA RADIOAPARATE IN TELEVIZIJO V JAVNIH LOKALIH
Naročnino za radio in televizijo v javnih lokalih je treba poravnati do 31. januarja. Ker so tudi letos nastale težave glede potrdil, ki jih je do sedaj svojim članom izdajalo združenje, obveščamo, da smo naprosili za josredovanje v tej zvezi pri direkciji SIAE v Rimu višje oblasti, ki sedaj zadevo proučujejo. Javili bomo vsekakor ponovno o uspehu tega posredovanja. Letos je treba plačati prispevek SIAE za radio-aparate in televizijo.
SEZNAM USLUŽBENCEV
Ponovno obveščamo tiste, ki niso še izpolnili seznama uslužbencev, zaposlenih v obratu dne 31. decembra preteklega leta, naj to nemudoma store in izročijo izpolnjeni seznam Uradu za delo.
PRIJAVA ZARADI ODMERE USLUŽ-BENSKEGA DAVKA (R. M. cat. C2)
Vsi delodajalci morajo prijaviti do 31. marca letos uradu za neposredne davke vse prejemke, ki so jih v letu 1958 izplačali svojim uslužbencem. Prijavo je treba sestaviti na posebnih obrazcih, ki jih prizadeti prejmejo na uradu za neposredne davke. Prijavo je treba predložiti, čeprav ne bi bili prejemki zaradi določenega najmanjšega tedenskega ali mesečnega zneska podvrženi obdavčenju. Davčne oblasti bodo namreč pri priznavanju odbitkov pri vsakoletni davčni prijavi »Vanoni« vzele v poštev za vsakega posameznega uslužbenca le tiste plače, ki jih je delodajalec prijavil zaradi odmere u-službenskega davka (R. M. cat. C2).
DAVČNA PRIJAVA NA POSLOVNI PROMET (IGE)
Združenje nadaljuje s sestavljanjem prijav davka na poslovni promet. Tajništvo prosi vse, ki se niso še pobrigali, naj ne čakajo do zadnjega dne, čeprav je čas za prijavo do 28. febr.
OBNOVA OBČINSKIH DOVOLILNIC (LICENC)
Tajništvo obnavlja še vedno občinske dovolilnice, zato priporoča, naj se zamudniki podvizajo. Vsekakor je čas za obnovitev teh dovolilnic do 31. marca. Članom priporoča tajništvo ,naj bolj pazijo na dovolilnice, da se ne bo dogajalo, kot večkrat do sedaj, ko člani sploh ne vedo, kam so vtaknili dovolilnice. Zaradi nepazljivosti in nemarnosti lahko izgubijo te dovolilnice in si s tem nakopljejo nepotrebne sitnosti, stroške in tudi globe.
Kronika
OB ČETRTEM LETU IfALIJANSKE UPRAVE
V soboto, 17. jan., je generalni vladni komisar dr. Palamara na tiskovni konferenci obrazložil dosežke italijanske uprave v četrtem letu (od novembra 1957 do oktobra 1958). Več časnikarjev mu je postavilo vprašanja z različnih področij ,na katere je dr. Palamara odgovoril. Ob tej priložnosti je generalni komisariat (njegov statistični urad) objavil zanimive statistične podatke pod naslovom »Indeksi četrtega leta italijanske uprave«, h katerim se povrnemo v eni izmed prihodnjih številk.
ZVEZO KATOLIŠKE SLOVENSKE PROSVETE so te dni ustanovili v Gorici. Ustanovni občni zbor je vodil prof. dr. Anton Kacin, udeležili so se. ga predstavniki katoliških prosvetnih društev iz Gorice, števerjana in Pevme. Za predsednika je bil izvoljen prof. M. FUej.
LICENCE V OBMEJNI TRGOVINI.
Tržaška trgovinska zbornice opozarja prizadete tvrdke, ki uvažajo' blago iz obmejnih jugoslovanskih področij na podlagi sporazuma med Trstom in obmejnimi jugoslovanskimi področji, da je treba prošnje za uvoz v okviru kontingentov predložiti od 1. do 7. vsakega meseca na ravnateljstvu za Zunanjo trgovino Generalnega komisariata (ul. Genova 9).
KAKO IZRAČUNAŠ CENO SLADKORJA
Glede cene, ki jo navaja naš sodelavec v članku »Iz državne blagajne v žep«, lahko navedemo naslednje podrobne podatke: grosist kupi v rafineriji sladkor po 217 lir kg. V to ceno je vkjučen industrijski davek 95 lir, ki ga plača tovarna državi. K ceni v rafineriji je treba dodati 5°/o davka na poslovni promet (IGE), to je 10,85 lire, dalje 2 liri za prevoz po železnici ali pa 3,20 lir, ako se sladkor prepelje s tovornikom (kamionom); če še dodamo 0,3 lire za razkladanje, dobimo ceno 1 kg sladkorja v skladišču grosista 231,35 lir. Grosist odstopi kg sladkorja trgovcu na drobno po 235 lir kg, in sicer si zaračuna 1,50 za odpremo, 0,50 za tnkaso, 0,60 za razne stroške in 1,05 za dobiček. Končno prodaja trgovec na drobno sladkor po 250 lir kg.
Xaj je pravzaprav zamenljivost
O popolni zamenljivosti (konvertibilnosti) neke valute govorimo takrat, kadar jo v državi, kjer ima zakonsko veljavo, n. pr. liro v Italiji, funt šterling v Angliji, vsakdo, najsi je tujec ali domačin, lahko zamenja za katero koli tujo valuto in s to potem tudi poljubno razpolaga: jo drži doma ali z njo špekulira, jo izvozi v tujino in jo tam potroši ali pa plodno naloži ali napravi z njo, karkoli sam hoče. Tako zamenljivi so dandanes samo ZDA in kanadski dolarji ter švicarski frank, ki jih zato imenujemo trdne valute. Ni pa popolnoma zamenljiva lira ali dinar, ker z njima domačin ne more prosto kupovati tuje valute in z njo poljubno razpolagati.
Z ukrepi, ki smo o njih že poročali, je konec decembra odredila cela vrsta zahodnoevropskih držav zamenljivost lastne valute, vendar samo za devizne tujce, to se pravi za podjetja in osebe, ki hnajo sedež ali stalno bivališče v inozemstvu. Tako more tujec, ki je pridobil lire, tudi v Italiji prosto kupiti katero koli tujo valuto (tudi dolarje in švic. franke in z njo prosto razpolagati. Ugodnost pa ne velja za deviznega domačina, to se pravi za podjetje ali osebo, ki ima sedež ali stalno bivališče v Italiji; zanj so še vedno obvezne stare določbe, ki so različne, po tem pač, čemur je tuja valuta namenjena: uvozu blaga, poravnavi kake obveznosti, potovanju itd.
Med državami, ki so uvedle zamenljivost domače valute za tuj denar, je bila tudi Zah. Nemčija, ki je to tem laže storila, ker je bil dotok deviz vanjo zaradi njenih ugodnih plačilnih bilanc velik in razpolaga država potemtakem z močnimi rezervami deviz. Prav zaradi tega ugodnega položaja pa je šla Zah. Nemčija še korak naprej. Od 13. januarja dalje je namreč nemška marka zamenljiva tudi za devizne domačine, torej za podjetja, ki imajo tam sedež, in za nemške in tuje državljane, ki hnajo v Zah. Nemčiji stalno bivališče. Zamenljivost sicer ni popolna, ker ostanejo za sedaj v veljavi nekatere manjše, omejitve, ki jih bomo niže omenili.
Nova odredba velja predvsem za trgovino s tujimi bankovci in s tujim kovanim denarjem Nemški domačin sme torej brez omejitev kupovati tujo valuto, sklepati posle s tujcem ali domačinom v tuji valuti, jo izvoziti in v inozemstvu tudi naložiti, kolikor ga ne bodo seveda ovirali v tem predpisi te tuje države Po drugi strani je dano denarnim zavodom prosto, da opravljajo devizne posle ne samo z uvozniki in izvozniki, marveč s komer koli. Izrecno je predvideno, da smejo zasebniki posedovati, kupovati in prodajati menice, čeke in nakaznice v kateri koli valuti, prav tako tudi tako imenovana »izplačila«, torej objekte velike mednarodne devizne trgovine.
Pač pa se smejo zahtevati in dovoljevati krediti za raznovrstne devizne posle med deviznimi domačini in tujci samo po vsakokratnih določbah Zvezne banke. To je prva izmed nakazanih omejitev, ki so jo očitno ohranili zato,
da bi preprečili ustrezni dotok deviz. Tudi so ohranili obveznost prijav, da se bo mogla izračunati plačilna bilanca. Končno ostanejo za sedaj še v veljavi nekatere omejitve za določene u-vozne in izvozne operacije ter za področje filmskih izmenjav, zavarovanja in prometa; kazno pa je, da bodo te slednje že v doglednem času odpravili.
Vprašanje darilnih pošiljk]
V	zadnji številki »Gospodarstva« smo kratko poročali o nameravani uvedbi carin tudi na darilne pošiljke, ki jih prejemajo zasebniki v Jugosla-vij iz tujine. Poleg carin in prometnega davka na uvoz osebnih avtomobilov in motornih koles, ki so bile nedavno uveljavljene, nameravajo uvesti tudi carino na darilne pošiljke. Pravzaprav ne gre za uvedbo nove carine, pač pa za odpravo carinskih olajšav, ki so jih bile izjemoma deležne darilne pošiljke. Treba je takoj naglasiti, da doslej še ni bila objavljena zadevna uredba in da so torej še vedno v veljavi stare carinske olajšave za uvoz darilnih pošiljk. Kakor poroča »Ekonomska politika« iz Beograda, je bila zadevna uredba v načelu na pristojnem mestu že odobrena, ni bila pa še objavljena. Doslej tudi še niso znane podrobnosti osnutka nove uredbe; zato ni mogoče napovedati, kako bo to vprašanje rešeno v podrobnostih. Vsekakor sklepajo, da bo tudi v zadevi uvoza pošiljk za zasebnike sprejeto podobno načelo kakor glede plačevanja pristojbin za uvoz osebnih avtomobilov in motornih koles. Uvedba carinskih pristojbin na uvoz osebnih avtomobilov in motornih koles, kakor tudi odprava carinskih olajšav za uvoz darilnih pošiljk predstavljajo prehod na normalni sistem uvoza proti plačevanju rednih uvoznih pristojbin, kakor carine in prometnega davka.
V	smislu olajšav, ki so še vedno v veljavi, lahko Jugoslovani, ki se vračajo iz tujine domov, prinesejo s seboj blaga za 50.000 dinarjev, n^ da bi na to blago morali plačati carino. Poleg tega so zasebniki lahko vsake tri mesece prejeli iz tujine darilno pošiljko do vrednosti 20.000 dinarjev brez carine. Tudi v bodoče, ko bodo odpravljene carinske olajšave na darilne pakete in vnos blaga (do 50.00) dinarjev vrednosti), bodo zasebniki še vedno lahko prinesli iz tujine za 50.003 dinarjev blaga ali pa prejemali darilne pošiljke, toda pod pogojem, da plačajo običajne carinske pristojbine, kakor je to navada v drugih državah.
Zagovorniki nove ureditve tega vprašanja so mnenja, da je danes na notranjem jugoslovanskem trgu na razpolago že toliko vrst raznega potresnega blaga, da niso dosedanje carinske olajšave več gospodarsko upravičene. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da Jugoslovani, ki so jim bile nakazane iz tujine denarne pošiljke, lahko menjajo ta denar s premijo 100% na uradni tečaj. Tako na primer lahko zamenjajo dolar ne po uradnem tečaju za en dolar 300 dinarjev, temveč 600 dinarjev.
»BERILO IN BEARLA«
Dr. Janko Grampovčan je slovenski jezikoslovec, ki živi v Nevv Yorku. V Trstu je izdal v samozaložbi in v tisku tiskarne »Adria« knjigo (italijanski slavist Arturo Cronia pravi o njej, da je »čudna knjiga«) z naslovom »Berilo in Bearla«. »Bearla« je irska beseda in pomeni »jezik«, »narečje«.
Grampovčanov namen je, dokazati prastarost slovenskega jezika ter njegovo najožje sorodstvo s keltščino in ilirščino. S tem segamo v narodno in jezikovno prazgodovino evropske celine. Avtor upravičeno domneva, da bo v prihodnosti možno znanstveno raziskovanje na področju jezikoslovja in zgodovine samo s temeljitim poznavanjem slovanskih jezikov, predvsem pa slovenščine in njenih narečij.
Iz primerjave raznih besed najstarejših indoevropskih jezikov prihaja Grampovčan do zaključka, da smo današnji Slovenci potomci ali pa bližnji sorodniki starejših plemen, ki so živela v naših krajih že v predzgodovinski dobi, prav tako kot Kelti in Baski. Pri prebiranju Grampovčanove knjige ni možno ugotoviti, ali njen avtor pozna najnovejše znanstvene izsledke poljskih in ruskih zgodovinarjev, ki trdijo v polemiki z nemškimi, da je avtohtonost slovanskih narodov v severni in srednji Evropi dokazana z obstojem gradišč. Res je, da teh na Kranjskem danes ni. Raznih drugih grobišč in najdišč, najvažnejše od katerih je brez dvoma tisto v Vačah pri Litiji, ne smemo zamenjati z gradišči! Ta gradišča pa imamo na Primorskem in v Istri ter lahko postanejo važna opora pri raziskovanju naše preteklosti od neolitske do rimske dobe. Naši pojmi o Keltih, Vendih in Ilirih, ki naj bi bili naši predniki oziroma najbližji sorodniki, so še vedno zaviti v najtemnejšo znanstveno meglo. V kolikor pa o njih kaj več vemo, gre zgolj za ugotovitve na osnovi dokazovanj nemške zgodovinske šole, ki zanika slovansko avtohtonost v severni in srednji Evropi, ker ji je posebno pri srcu domneva o priseljevanju Slovanov. Grampovčanova knjiga je torej prvo tovrstno delo med slovenskimi znanstveniki, ki se povezuje z novejšo poljsko in rusko zgodovinsko melodiko pri dokazovanju av-tohtnosti našega življa v teh krajih.
Iz svojili izsledkov Grampovčan ne dela posebnih zaključkov, ker to prepušča drugim odgovornim znanstvenikom. Upajmo, da bodo ti važnost takšnega dela razumeli.
jj-
SESTANKI IN PREDAVANJA DRUŠTVA SLOVENSKIH UMETNIKOV.
Člani društva se sestajajo na pomenek 1 »Gigi«. vsak ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ulica Roma 15. Društvo prireja tudi predavanja s kulturnega področja. Od predavanj, ki so bila doslej na sporedu, naj omenimo poročilo dr. Josipa Tavčarja o tržaški kulturni problematiki (ki je dala snovi za več debatnih večerov), pregled prof.
A. Černigoja o mladinski risbi in predavanje univ. prof. Bratka Krefta o umetnostnem liku F. M. Dostojevskega.
NOVI PREDS. DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. Na zadnjem občnem zboru Društva slovenskih književnikov v Ljubljani je bil izvoljen za novega predsednika pesnik in dramatik Matej Bor, za podpredsednika Beno Zupančič (doslej predsednik) in za tajnika Tone Pavček.
MAREK HLASKO SE VRNE. Pred nekaj meseci je zapustil Poljsko mladi pisatelj Marek Hlasko. Hlasko je leta 1957 dobil nagrado za leposlovje; proslavil se je tudi z dvema filmoma. Poljska vlada sc je protiviia, da bi se na festivalu v Benetkah vrtel njegov film »Osmi dan v tednu«, ki je bil izdelan v kooperaciji z nekim podjetjem v Zahodni Nemčiji. »Le Monde« poroča iz Varšave, da je Hlasko telefonič-no in v pismu napovedal, da se namerava vrniti v Varšavo.
PASTERNAKOV SKLAD. Španski pisatelj Jose Luis de Vilalionga, ki živi kot nasprotnik Frankove vladavine v Parizu in je bil v Španiji obsojen na 73 let ječe, je pripravljal Pastemakovo potovanje po Vel. Britaniji in Združenih ameriških državah, še preden je bila Pasternaku podeljena Nobelova nagrada. Ko je Mikojan v Ameriki izjavil, da Pasternak lahko odpotuje iz Sovjetske zveze, kadar hoče, se je Vilalionga odločil, da sam zaprosi za vizum za potovanje v Sovjetsko zvezo, da bi Pasternaka prepričal, da bi se odločil na pot v Ameriko, kjer naj bi imel predavanja. Po računih Vilallon-govih prijateljev v Ameriki bi Paster-nakova predavanja vrgla okoli 900.000 dolarjev. S tem denarjem bi ustanovili Pasternakov sklad, iz katerega bi podeljevali nagrade zaslužnim pisateljem iz katere koli dežele.
ZDRUŽENJE KNJIGARJEV na stojnicah v Trstu misli priredili maja letos I. sejem knjig. Manjše razstave v preteklih letih so pokazale, da je v Trstu precej zanimanja za knjige, vendar je njihova cena na splošno pretirano visoka. Leta 1956 so prodali na stojnicah 56.157, leta 1958 pa že 421.048 knjig.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v Avditoriju v soboto, 31. jan. ob 18.30 krstno predstavo »Pepclka«, mladinsko igro s petjem, ki jo je napisala Marija Holkova. V nedeljo 1. februarja, ob 16. uri pa bo istotam s sodelovanjem Glasbene Matice, ponovilo opereto Franca van Suppeja »Boccaccio«, ob 21. uri pa igro
NOVA LADJA. Preteklo nedeljo so v miljski ladjedelnici Felszegy splavili 12.718-tonsko motorno ladjo »San Feli-ce«, ki jo je naročila plovna družba »Giovanni Malvicini Vapori« iz Genove.
- URAM lil ZLATARNA -
Ni preveč prijetna zadeva pisati danes o gospodarski krizi na sploh, a še posebno je iz znanih razlogov kočljiva gospodarska kriza tržaškega mesta. Kritizirati ni težko, a kaj nam pomaga tudi povsem neovrgljiva kritika, ako ne maramo razmišljati o vprašanju, kako naj bi se odstranile hude gospodarske nadloge, ki nam grenijo življenje. »Vsak zase in Bog za vse«, so se v prejšnjih časih opravičevali sebičneži. v naši dobi se je to načelo izprevciglo v »Vsak zase in vlada za vse!« Vseh nesreč je kriva vlada, vse kar potrebujemo nam mora dati vlada, vse naše želje, tudi tiste, ki so pretirane, nam mora izpolniti vlada, kakor da bi bila vlada čarovnica. Smo kakor otroci, ki zahtevajo od matere vse mogoče in nemogoče, luno in zvezde. Zahtevamo in kričimo tako dolgo, dokler nam vlada da, seveda iz sredstev, ki jih vzame iz naših žepov z davki. Potem pa protestiramo in se repenčimo zaradi prevelikih davkov.
Od kje pa naj vlada vzame denar za vse to, kar zahteva od nje sodobni človek, ako ne iz naših žepov? Bogataši naj plačajo! Od kje pa naj vzamejo bogataši denar, ako ne zopet iz naših žepov! V nekaj besedah povedano: Zahtevamo, naj se ljudstvu zagotovijo dohodki, to je obstanek vsaj v tisti meri kakor pred prvo svetovno vojno in glede na zelo povečano proizvodnost boljše življenje. Vse to bi morala ljudstvu dati vlada, medtem ko se samo omejuje na to, da kritizira, godrnja in zmerja. Tisti, ki prejemajo plače, se pritožujejo, da malo zaslužijo, in imajo prav. Tisti, ki jih izplačujejo, pa trdijo, da se od njih zahteva nemogoče, in imajo tudi prav. In ena vlada za drugo gre rakom žvižgat, ker ne more ustreči ne enim ne drugim.
TRAGEDIJA NAŠEGA ČASA
Za časa avstrijskega ministrskega predsednika grofa Taaffeja (od 1879-1893) n. pr. je bilo gospodarstvo še čisto individualno in vlade niso imele preglavic z gospodarskimi vprašanji, kakor jih imajo danes, ko elementi skupnega gospodarstva vedno bolj pronicajo v staro individualno gospodarstvo. Tehnični napredek je zrevolucio niral ves svet in predvsem gospodarstvo, medtem ko bi mi po sili vztrajnosti hoteli živeti tako, kakor so živeli naši dedja in pradedje, to je, da bi skrbeli samo za svoje lastne, ne pa za skupne gospodarske koristi. To pa ne gre in v tem je vsa tragedija naše dobe.
SOCIALNA VLOGA TRGOVCEV
Trgovci so posredovalci med proizvodnjo in potrošnjo, oni imajo ves dan stike s tistimi, ki ponujajo blago in z onimi, ki -ga kupujejo. So nekak termometer za gospodarsko mrzlico: Čim več ponudnikov (piacistov) in čim manj odjemalcev prihaja v njihove trgovina tem višja je temperatura. Danes je temperatura še precej visoka. Ko sem bil pri jestvinčarju, ki je ob štirih popoldne odprl svojo trgovino, je bil prvi, ki je stopil vanjo, ponudnik (piacist). Pol ure pozneje pa sem našel pri drugem jestvinčarju kar štiri ponudnike. Prvi jestvinčar mi je povedal, da je šla prodaja v primeru s prejšnjim letom za 30% nazaj, drugi pa je zatrjeval, da je nazadovala še bolj. Zato je moral konec
Iz državne blagajne v žep -
iz žepa v državno blagajno
(Razmišljanje na podlagi razgovorov s tržaškimi trgovci)
Današnjemu človeku je na primer postalo potrebno obiskovanje kinemato-grafa; mnogo troši za motorna vozila, za izlete in podobne potrebe današnjih zemljanov. (Prip. uredništva).
iMikolj' Jlmel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 9S-881
liro najhnljšlh xnanilf, vellliu i/.Ilira
xlalili olirasliov xu vsa |iril ilm
leta odpustiti edinega pomočnika in izplačati 326.000 njemu, 26.000 pa za njegovo socialno zavarovanje, in sicer 56.000 za plačo v decembru, 46.000 za trinajsti mesec, 224.000 za odpravnino za štiriletno službo (po 56.000 lir za vsako leto), 17.0CO zi socialno zavarovanje za december in 9.000 za socialno zavarovanje za trinajsti mesec. Rezultat: Trgovcu ni bilo lahko izplačati 352.000 lir, pomočnik pa je šel v brezposelnost z 224.000 lirami v žepu, ker je mesečno plačo in trinajsti mesec prav gotovo potrošil, še preden je prejel denar. In koliko časa bo lahko živel s tem denarjem? Saj bo vendar prejemal podporo za brezposelnost! O tej zadevi je bolje, da molčimo, da ne razburimo tistih, ki so tako nesrečni, da jo prejemajo ali so jo celo izgubili. In kako naj vlada tem odpomore? Vse, kar zna vlada je to, da nam obljublja- -milijarde, katerih nima, in da nas tolaži s pravljico, da je kriza že končana in da nam bo jutri tako dobro, da nas bo ves svet zavidal.
DAVKI IN ŽIVLJENJSKI STROŠKI
O davkih nima smisla, da podrobno govorimo, saj vsi predobro čutimo njihovo breme. Le ob robu naj bo zabeleženo, da je bil davek na trgovine ob koncu prejšnjega stoletja tako blizu ničle, da se trgovci zanj niti zmenili niso. Pred 30 leti je plačala srednja trgovina za davke 300 do 320 lir davkov na leto, danes pa plača 120 do 150.000 lir, to je, četudi upoštevamo razvrednotenje denarja, štiri — do petkrat toliko kot pred 30 leti. V tej vsoti pa niso vključeni davki, ki jih mora plačati odjemalec in za njega trgovec državi za monopolno in prikrito monopolno blago. Sladkor n. pr. gre iz tovarne po 120 lir kg, medtem ko ga prodaja trgovec po 235 lir. Za vsak kg sladkorja plača torej potrošnik 115 lir davka. Še mnogo več davka plača za kavo in njene nadomestke. Zaradi davkov postaja življenje dražja in zato kličemo vlado na pomoč, A kaj naj ta napravi, ko pa potrebuje vsak dan več denarja?
Ako se je prodaja jestvin skrčila za najmanj 30%, je jasno, da se je prodaja drugega, za življenje manj važnega blaga skrčila še mnogo bolj. Pri tem je treba upoštevati, da je vprašanje dobička pri drugih trgovinskih predmetih, bolj elastično kot pri jestvinah. Medtem ko se mora jestvinčar zadovoliti z lo — 15% btto dobička, prodajajo nekateri drugi trgovci svoje blago z mnogo večjim dobičkom. Mnogi pretiravajo in si zaračunavajo tako visok dobiček, da z visoko ceno odvračajo odjemalce in tako sami sebe upropasti-jo. Pravijo tudi, da si nekateri skušajo pomagati s stečajem (kon-kur-zom) ali poravnavo. Zatrjevali so mi, da je pri sodniji prijavljenih več sto konkurzov. Najnovejši primeri za tako akrobatično trgovino so plastični obroči za hula-hop. Pravijo, da sta^ nejo tovarnarje okoli 20 lir, medtem ko se prodajajo v trgovinah celo po
1000 lir. Ali niso to dokazi, -da smo po dveh svetovnih vojnah in zaradi hude gospodarske krize zašli že v pravo zmedenost? In kaj naj tu na^ pravi vlada?
Iz tega sledi, da mora imeti veliki motor sodobnega življenja, to je splošno gospodarstvo usodepolne napake, ki jih je treba odstraniti. Ko ni bilo še industrije, so kmetje delali in živeli vsak zase in nihče se ni brigal za splošno gospodarstvo, ker ga ni bilo; ko pa je začelo splošno skupno gospodarstvo vedno bolj izpodrivati zasebnega, smo ostali pri starem, da namreč skrbimo sami zar se, medtem ko prepuščamo skrb za splošno gospodarstvo vladi; ta pa to nalogo, ki pravzaprav ni njena, slabo izvršuje. Mi radi pozabljamo, da zadeva splošno gospodarstvo vse nas. Dokler se človeštvo ne bo odpovedalo škodljivi sebičnosti in ne bo začelo skrbeti za splošno ali skupno gospodarstvo, t. j. koristi -skupnosti bomo zaman čakali na boljše čase.
Drago Godina
Verjetno, da bi bralca bolj pritegnil, žene g. Godina vse v skrajnost, kakor
da bi hotel karikirati nezadovoljnost današnjega človeka: vlada sama je v kleščah, obsojena na pasivnost, a človek, ta večni sebičnež nima smisla za skupnost! Zaključek? Popoln gospodarski in socialni preobrat? Pisec pušča to vprašanje odprto. Ni dvoma pa, da so tudi v današnjih gospodarskih in socialnih razmerah odprte poti, po katerih bi vlade lahko našle izhod iz tega začaranega kroga. Državne finance bi se namreč vsaj deloma dale razbremeniti in tako bi se državljani otresli velikega dela davčnega bremena. Recimo pot, ki bi peljala k vsaj delni razorožitvi. še eno pripombo k Godino-vemu razmišljanju. Pisec pravi, da se je prodaja v trgovinah z jestvinami skrčila za 30% in da se je morala potrošnja Tržačanov na drugih področjih skrčiti še bolj. Kam gre potem denar? S tem vprašanjem si belijo glave že mnogi gospodarstveniki in sociologi ne samo na Tržaškem. Ti so na primer ugotivili, da običajno sestavljenje življenjskih stroškov ne računa z dejstvom, da so potrebe današnjega človeka drugačne, kakor so bile poprej.
T'iaii')juq - Hi jeka
Sjedište Rijeka
Rijeka, Tršcanska obala br. 8 Telegrami: Transjug Rijeka P. O. B. 250	Teleprinter: 02-523 i 02-534
Kučna centrala: 37-11 do 37-20
IZVOZ
UVOZ
TRANZIT
REEXPORT
POMORSKA AGENCIJA LOKALNA O T P R E M A
Redovni uvozni, izvozni i tranzitni zbirni promet sa svim zemljama Europe
Naša organizacija spremna je da Vas posluži sa svim transportnim poslovimo najbrže, najjeftinije i najekonomičnije. Za sve ponude i obavijesti obratite se našim poslovnicama Korespondenti u svim večim lukama svijeta.
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav; Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
Direkcije:
BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148
RIJEKA
žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
Vetiki beti teden od 26. januarja
Pm mapacifriU ^St šBit
ULICA XXX OTTOBRE 5 - TRST - T Rt ES TE
Tkanine, perilo, krisaee, pletenine, srajce I. dr. (ci/L& </ih,Lzyi(Z.\tA& - <itCi{.CU/VlCeta-& (xlcifyO.
Vlogavice na deSelo in na dioSno
Simeoni-
OPČINE, Narata ul. 24, lel. 21-589
Nogavice za ženske od lic 125 naprej
Nogavice za moške od lir 80 naprej
Popolna izbira tkanin s skrajno konkurenčno ceno.
Zalogi prvovrstnih briških, vipavskih In domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
Telefon
ifucc.
Ijtfit ir§ <fr/f!§o
BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI KRAVATE ITD.
Pri cerkvi Sv. Antona N.TRST - Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski)	Telefon 23-810
pisarna 34-97 dom 20-78
LUKSOZME' TISKOI/IIVE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI
Prodajamo in popravljamo NALICAIA PERESA
TISKARNA-PAPIRNICA
C. BERMRDI
TRST - TRIESTE
ULICA MAZZINI 44 Telef, 63-667
UVOZ - IZVOZ

Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Telef. 21-3UG
P-KUfiele. io naue. t/ioliljke dMJ	(jme. ugodne !
AVTO PREVOZN IŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo veakovratne preveze za tn in inozem-etve. — Postrežba hitra. Ceae ugodna
j juiionoion j
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO ta nadomestna dol« italijanskih* nemških« angleških in amo-idskih avtomobilov ter nadomestnih delov aa DIESEL motooje, pampe* iajektorjr ter traktorje
TRIISIE-TRST, Via Udi na 15
TELEFON 30-157 -30-188
- DOBRA PRAŠIČJA pasma
V	kraju Castiglion Florentinci (Arezzo) so priredili VII. medpokraj insko razstavo prašičev pasme »Lairge White«. Živinorejci so razstavili okrog 1000 prašičev. Razstavo je obiskalo veliko število živinorejcev in tudi trgovcev iz vse Italije. Za najlepše primerke je posebna komisija razdelila nagrade.
ISTRSKE JEREBICE ZA ITALIJO
V	puljskem okraju postrelijo vsako leto mnogo jerebic. Letos so jih okoli Novega leta izvozili v Italijo 400, za izvoz naslednjih 800 komadov so bil določeni dnevi 15. in 23. januarja. Jerebice izvažajo tudi v Francijo.
TRZNI PREGLED
ItaLliJanskl trg
nje 2300-2400; pšenična slama stlačena530-560; Marche črno 10-11 stop. 530 do
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se kvotacije mehke pšenice dvignile povprečno za 50-100 lir pri stotu zaradi večjega povpraševanja mlinske industrije. Koruza se je podražila za približno 100 lir pri stotu, ker je povpraševanje živinorejcev precejšnje. To je vplivalo tudi na cene ječmena, ovsa in otrobov, ki so izboljšali svoje kvotacije. Trg z neoluščenim rižem je uravnovešen, medtem ko se je prodaja oluščenega riža zmanjšala, ker se je izvoz v inozemstvo skrčil. Po krmi je veliko povpraševanje, cene so se zvišale. Mirno je na trgu z vinom; sklenjenih kupčij je bilo malo. Trg z olivnim oljem ni posebno živahen, večje je zanimanje za olivno olje navadne vrste; manjše je povpraševanje po semenskem olju, katerega cene so nekoliko padle. Razmere na trgu s klavno živino so se nekoliko izboljšale, čeprav se niso še normalizirale zaradi velike konkurence uvožene živine. Trg s sadjem in zelenjavo se razvija normalno. Najbolje se prodajajo limone, pomaranče in mandarini. Mandeljni e težko prodajajo, ker ni povpraševanja iz inozemstva.
900-950; kombinirana krma za molzne krave 5250-5350; id. za prašiče 5350 do 5450; koruzne pogače 4550-4650 lir stot.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 750-780, id. I. 700-720, II. 630-650; zaklani piščanci 800-850; zmrznjeni piščanci madžarski 450-550; žive kokoši domače 550 do 570; inozemske kokoši zaklane v Italiji 620-650; inozemske zmrznjene kokoši 450-500; zaklani kopuni 900; žive pegatke 750; zaklane pegatke 900-1000; zaklani golobi 900-1150 ;zaklane pure 800-900; inozemske zmrznjene 450-600; živi purani 650-700; inozemski zmrznjeni 450-600; zaklane race 500-600; žive race 450; zaklane gosi 400-500; inozemske zmrznjene gosi 380-400; zaklani zajci s kožo 530-600, brez kože 500-670.
Prvovrstna sveža jajca 29,50-30,50, navadna 28,50-29; inozemska sveža jajca 18-24; inozemska konservirana 17-21 lir.
550; Barletta extra 14-15 stop. 560-580, id. navadno 13-14 stop. 520-550; Sanse-vero belo 11-12 stop. 530-550; Gorato 11,5-12,5 stop. 580-610; Squinzano 13-14 stop. 530-550; sladko vino iz Brindisia 9200-9500 lir stot; Maršala navadna 14 tisoč lir stot; vermut 15.000.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana mezga proizv.
KAVA
TRST. Cene ocarinjene kave, pripravljene na tržaškem trgu, za kg netto f.co Trst: Kenya dark bean 1120 lir; Kenya oprana »B« 1480; Kenya oprana A.P. stocklot 1130; Sumatra Robu-sta 20-25% 1220; Madagascar Kouillou Superior 1260; Congo Robusta 4 lir 1225, Congo Robusta 2B 1300-1310; Indoncsia Libarica Plantation 1320; Giava Wib 1, Gunuk Gumitir 1440; Victoria N.Y. 7 slocklot starega pridelka 1220; Minas N.Y. 4/5 screen 17/18 1320; Suldeminas screen 18 lir 1360; Santos oprana good to large bean 1360; Santos Fancy screen 17/18 1470; San Salvador Florida large bean 1500; Columbia Meddelin Plantation Maragogype 1640; Guatemala SHB 1530; Peru oprana extra 1520; Portori-co Flor de Mayol 1570; Tanganika A 1440; Mexico Maragogype 1680 lir.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane 710-720; emilijsko maslo 700-710; sir grana krajevne vrste proizv. 1956 800-840, proizv. 1957 720-750, proizv. 1958 620-650; sbrinz 480-520; emmenthal 490-510; provolone 500-510; gorgonzola 270-290; italico 390-410; taleggio in quartirolo 340-360; cre-scenza 320-350 lir.
paradižnikova mezga proizv. 1958 v škatlah 10 kg 110-120 lir kg, v škatlah 5 kg 115-125, v škatlah 1 kg 125-135, v škatlah % kg 135-145, v tubah 200 g 39-41 lir tuba, v tubah 100 g 28-30. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1958 v sodih 90-100 lir kg; v škatlah 10 kg 125-135, v škatlah 5 kg 130-140, v škatlah 1 kg 140-150, v škatlah Vz kg 150-160, v tubah 200 g 40-42 lir tuba, v tubah 100 g 27-29. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 100-110 lir škatla, v škatlah 500 g 50-60. Trg je miren, cene so ustaljene; prevladuje ponudba. Največje je zanimanje za olupljene paradižnike in za mezgo v tubah.
MED
GENOVA. Inozemski beli med 310-330; med domače proizvodnje 290-310 lir kilogram.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje do 1% kisi. 660-700, do 1,50% kisi. 630-660, do 2,50% kisi. 590-630, do 4% kisi. 560-590; dvakrat rafinirano tipa »A« 500-505, tipa »B'< 445-465; prvovrstno semensko olje 350-352; olje iz zemeljskih lešnikov 360 do 362 lir.
KONOPLJA
FERRARA. Konoplja fina 34.200 lir stot, srednje vrste 26.800-29.500, navadna 18.500-24.000, slabše vrste 15.200.
VREČE
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 130-150 lir za kg;
SLADKOR
TRST. Na mednarodnem trgu s sladkorjem so se cene nekoliko znižale. Navajamo kvotacije sladkorja, ki so jih prejeli tržaški prekupčevalci: Francoski sladkor drobnega zrna, v papirnatih vrečah 68 lir kg f.co Ventimi-glia. Angleški sladkor v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 40/2/6 funta šterlinga za tono cif. Trst; id. SMX pod istimi pogoji 39/12/6; belgijski sladkor drobnega zrna v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 538 belgijskih frankov za stot cif. Trst; id. navadnega zrna 533 pod istimi pogoji; belgijski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah 533 belg. fr.; id. navadnega zrna 528 belg. frankov.
korenje 35-40; karčofi 30-45 lir komad; koromač 40-50; cvetača 35-70; čebula 30-35; cikorija s koreninami 80-100; endivija 50-65; rdeča solata Verona 180 do 220; krompir Bintje 43-45; južno-tirolski krompir 34-38; por 50-70; peteršilj 70-100; zelena 70-100; špinača 50-70 lir kg.
Pomaranče navadne 35-40, extra 120 do 130; mandarini navadni 50-60; mandarini Patemo 80-90; jabolka Morgen-duft 40-50, Delicious 70-90; hruške navadne 30-45; prvovrstne hruške 100-120.
ROVIGO. Vreče iz jute velikosti 20x 70 cm 800-830 g težke, 280-290 lir kg; id. 700-730 g težke, 280-290 lir; vreče za krompir 300-330 g težke 290-300; id. rabljene 120-125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 90-100 lir vreča; vreče za u-metna gnojila 120x70 cm 145-148 lir vreča; id. iz jute 290-300 lir kg; velike papirnate vreče za gnojila 60-65 lir vreča.
RABLJENI AVTOMOBILI
ŽITARICE
PIACENZA. Mehka pšenica proizv. 1958: fina 6350-6450, srednje vrste 6100-6200, navadna 6000-6100; koruza pridelka 1958: fina 5000-5500; navadna 4500-4700; oves 4150-4250; pšenična moka boljša vrste tipa »00« 8800-8900, tipa »0« 8000-8100, tipa 1 7700-7800; koruzna moka boljša 6450-6550, navadna 5300-5500; pšenični otrobi 3707-03800.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5400-5700; Balillone 5700-5900; Roncaro-lo 5600-5800; Allorio 5500-5800; Ardizzo-ne 5700-5900; G. Rossi 6100-6400; Mara-telli 6200-6400; Rizzotto 6200-6500; Raz-za 77 6100-6400; R.B. 6600-7000; Sesia 6700-7000; Arborio 7100-7500.
Oluščeni riž:	navaden 9900-10.200;
Pierrot 10.100-10.300; Balillone 10.000 do 10.400; Ardizzone 10.300-10.700; Mara-telli 11.700-12.000; Rizzotto 11.7000-12.100; Razza 11.900-12.200; R.B. 12.200-12.500; Arborio 13.800-14.100.
VINO
MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 640-670 lir stop./stot; Barbera 12-13 stop. 710-760; moškat 13.500-14.500 lir stot; Mantovano črno 9-10 stop. 510-540 lir stop./stot; Valpolicella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 620-640; Soave belo lili,5 stop. 670-690; Raboso 10-11 stop. 520-540; emilijsko 10-11 stop. 540-560; Romagna belo 9-10 stop. 500-520; Ro-magna črno 9-10 stop. 500-520; Toscana Chianti 12 stop. 270, pletenka navadno 10-11 stop. 530-550 lir stop./stot; Toscana Chianti 12 stop. klasično 420 lir pletenka; Aretino belo 10-11 stop. 530-550 lir stop./stot; Marche belo 10-11 stop.
RIM. Cene rabljenih vozil, ohranjenih 70%.
Alfa Romeo 1900 berlina (1952 ) 250 tisoč lir, (1953 ) 300.000; Tip 1900 berlina super (1954 ) 570-600.000, (1955 ) 670 tisoč lir, (1956 ) 760.000; Tip Giulietta berlina (1955 ) 650.000, (1956 ) 700-750.000, (1957 ) 900.000 lir.
Lancia Aprilia (1950) 50.000; Ardea (1952)	130-150.000,	(1953)	170-190.000;
Appia (1953 ) 370-390.000, (1954 ) 380 do 400.000, (1955) 480-500.000; Appia II. serija (1956) 780-810.000; Flaminia berlina (1957) 2,300.000 lir.
Fiat 500 C (1949-52) 130-150.000, (1953) 170-190.000, (1954 ) 220.000; Tip 600 berlina (1955 ) 270-300.000, (1956 ) 320 do 350 tisoč, (1957) 420.000, (1958) 500-520.000; Tip 1100 E (1953) 160-180.000; Tip 1100/ 103 (1953 ) 300.000, (1954 ) 320-350.000, (1955 )	400-430.000,	(1956 )	450-500.000;
Tip 1400 (1957) 700-730.000; Tip novi 500 normalen 330-350.000; Bianchina 400.000.
ŽIVINA
LUGO. Živina za zakol: voli 6 stotov težki 260-310 lir kg; krave 6 stotov težke 250-295; junci 5 stotov težki 300 do 360; telički 420-520.
Prašiči nad 150 kg 345-365, 100-150 kg 335-345; suhi prašiči 340-420; prašički za rejo 460-520. Konji za vprego 180-200 lir kg ali 100-130.000 lir glava; konji za zakol 200-220 lir kg; žrebeta za zakol 300-350; mezgi za vprego 150-160 lir kg ali 60-80.000 glava; mezgi za zakol 220-240; osli za vprego 65-75.000 glava: osli za zakol 120-150 lir kg; oslički za zakol 220-270. Ovoe 210-250; jagnjeta 480-500 lir.
MANTOVA. Živina za rejo: telički 50-70 kg 520-570 lir, 70-100 kg 500-550 lir; vprežni voli 260-280 lir; molzne krave izbrane 180-210.000 lir glava; navadne 150-180.000 lir.
	V	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	29.12,	14 1.	28/1
Pšenica (stot. dol. za bušel)		• ■ 194.5/s	196.3/4	197 7.
Koruza (stot. dol. za bušel)		• • 11378	114.	114-7,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		. . 28 -	29.30	30.
Cin (stot. dol. za funt)	.....	. .	98.7S	98 87	100 25
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 12.60	12.80	11.80
Cink (stot. dol. za funt)			. .	11.S0	12 73	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74.-	74.-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	33.70	35.70	35 75
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 224,-	218.—	222,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . .	. .	39.23	40.	36.50
LONDON			
Baker (funt. štor. za d. tono)		. . 2237.	231.7,	240-
Cin (funt šter. za d. tono) 		. . 734,—	736.-	765-
Cink (funt šter. za d. tono) 		. . 73.7*	76.3/s	73.74
Svinec (funt šter. za d. tono)		- •	72.3/8	72 7s	71.—
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 432 90	448,-	439.40
Med najznačilnejše pojave na mednarodnih borzah s surovinami sodi v zadnjem tednu nenaden skok cene činu; prav tako se, je utrdila nekoliko cena kavi, dalje žitaricam in kavčuku.
KRMA
MANTOVA. Seno majske košnje z
namakanega travnika 2700-2800; seno II. košnje 2600-2700, III. košnje 2500-2600; detelja L košnje 2400-2500, II. koš-
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 23. januarja napredovala od 195 5/8 na 197 stotink dolarja za bušel, proti izročitvi v marcu; napredovala je tudi cena koruze, in sicer od 192 na 193 3/8 stot. dolarja za bušel. Cenitve o ameriškem pridelku so ugodne. Pridelek bo obilnejši kakor prejšnja leta.
KAVČUK
V New Yorku je cena vrste RSS napredovala od 30 2/5 na 30 5/8, v Londonu je cena nihala ter je dosegla 25 1/8 pri kupcu (teden prej 25% do 25 3/3) penija za funt. V reeksportu je bilo lansko leto uvoženega v Sovjetsko zvezo za 28 milijonov funtov šterlingov kavčuka.
KOVINE
VALUTE V MILANU	
14-1-59	28-1-59
Dinar (100 )	70,—	70,—
Funt. šter.	6200,—	6100,—
Napoleon	4650.—	4650.—
Dolar	625.—	622,75
Franc. fr.	124,25	124,—
Švicarski fr.	145,15	144,45
Funt šter. pap.	1753.—	1753,-
Avstrijski šil.	24,05	24,—
Zlato (gram)	712.—	709,-
BANKOVCI V CURIHU	
28. januarja 1959	
ZDA (1 dol.)	4,30%
Anglija (1 funt šter.)	12,05
Francija (100 fr.)	85,50
Italija (100 lir)	68,50
Avstrija (100 šil.)	16,55
CSR (100 kron)	13,00
Nemčija (100 DM)	108,00
Belgija (100 fr.)	8,37%
Švedska (100 kron)	82,75
Nizozemska (100 fl.)	118,90
Španija (100 pezet)	6,85
Argentina (100 pezov)	6,20
Egipt (1 funt šter.)	8,80
Jugoslavija (100 din)	53,00
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cene sladkorja so v New Yorku ostale neizpremenjene, in sicer je stal sladkor proti takojšnji izročitvi 3,26 (teden prej 3,25) stot. dolarja za funt. Sladkorne tovarne na Kubi zopet obratujejo; računajo z možnostjo, da bo cena nazadovala. V pogodbi »M« je cena kave v New Yorku v tednu do 23. januarja napredovala od 42 na 44,25 stot. dolarja za funt. Podražitev kave spravljajo v zvezo z okolnostjo, da si ameriške pražame v zadnjem času niso nabavile dovolj blaga, ker so čakale na razvoj na trgih. Tako ni prišlo do znižanja cene pražene kave, čeprav so cene surove kave nazadovale. Kakao je v New Yorku v tednu do 23. jan. nazadoval od 33,05 na 32,93. Napovedi o svetovnem pridelku so ugodne.
VLAKNA
Bombaž je v New Yorku popustil od 35,65 na 35,60 stot. dolarja za funt. Na tem področju računajo s precejšnjim mrtvilom. Ameriški izvoz v letu 1959 po vsej verjetnosti ne bo dosegel lanskega. V Liverpoolu se je cena ameriškega middlinga 15/16 dvignila od 22,45 na 23,35 penija za funt. Volna je v New Yorku popustila od 109 na 107,5 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Londonu se je cena okrepila za vrsto česane volne 64’s B ter se dvignila od 85,5 na 87 penijev za funt. V Roubaixu (Francija) je napredovala od 1030 na 1040 frankov za kg. Podražitev je nastopila pod vplivom naraščanja cen na londonskih dražbah.
Elektrolitični baker se je v New Torku v tednu do 23. jan. dvignil od 28,01 na 28,70 stot. dolarja za funt, medtem ko so v Londonu zabeležili rahlo nazadovanje, in sicer od 231% na 230% funta šterlinga za tono (1016 kg). Cin je nepričakovano napredoval ter je v New Torku dosegel tečaj 98,75 (prejšnji teden 97,50) stot. dolarja za funt; v Londonu je cena napredovala od 157% na 161^ funta šterlinga za tono. Nenaden skok spravljajo v zvezo z vestjo, da je prišlo med Sovjetsko zvezo in Mednarodnim svetom za cin do sporazuma, po katerem bo Sovjetska zveza v letošnjem letu izvozila samo 13 tisoč ton cina, to je 5.000 manj kakor lansko leto. Ameriška topilnica American Metal CIimax Co. je nepričakovano dvignila ceno činu za eno stotinko pri znižala ceno svincu za 1 stotinko do--larja za funt. Tako je cena na borzi v Ne\v Yorku nazadovala od 13 na 12 stotink dolarja za funt. Cena za cink Saint Louis je ostala neizpremenjena' pri 11 stotinkah dolarja za funt, aluminija pri 26,80 in antimona Laredo 29 stotinkah dolarja za funt. Neizpremenjena je ostala cena litega železa pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50,' medtem ko je cena starega železa napredovala od 40,52 na 41,17 dolarja za tono; živo srebro neizprsmenjeno pri 216-222 dolarjev za steklenico.
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 23. jan. v markah za 100 kg: cin 99,9% Duisburg 927 do 936, svinec osnova New York 119,86, osnova London 81,14 do 81,23; cink osnova East St. Louis 106,93, osnova London 84,03 do 84,32; elektro-litični baker za prevodnike 275,75 do 276,75; svinec v kablih 87-88; aluminij za prevodnike 225-227 DM za 100 kg.
^/cstnttl 1<A\ECKE zveze
na. v nasprotnem primeru, nam zadostujeta že vrela voda in krtača. Za pranje sodov lahko uporabimo vročo raztopino natrijevega karbonata (carbonato di sodio). Na
Šllrl frrave namesto dveh volov	r med “a-	1
Razgovor, ki sem ga imel drževalnega obroka, ki z nekim kmetom me je na^ treben za vzdrževanje živali, potil, da napišem par vrstic to je dveh volov, ki tehtata in izrečem oceno nad nepra- 1800 kg.
vprečno v desetletju 1947-56 mi.	rabimo 4,5 litrov vode, v ka-
pa tudi več kak;or v času 193°' Vprašanje: Kako lahko naj- eri raztonimo 70 J p 39; tedaj še ni bil razširjen bolje operemo sode? kapar in je Slovenija redno
dekagramov natrijevega karbonata. Sode . ,,, Odgovor: Izpiranje sodov je moramo nato dobro posušiti izvažala izvrstna jabolka, opravilo ki
vilnim načinom gospodarje- K temu naj še pripomni-
nja.
Iz tega razgovora z
Večji pridelek jabolk na viti”vsako“lefo	°Pra' jf zažve,plati: Ce imamo oprav'
Vltl vsako leto. To delo opra- ka s pokvarjenimi sodi, mora-
drevo je bil v Jugoslaviji sa-
s t,r. najsr.r	k
mo z njimi ravnati popolnoma
kg. Pred vojno (leta 1939) je bilo v vsej državi 8.812.000 je rodnih dreves, lani okoli 10,500.000. V Sloveniji je bilo lani okoli 16.000 vagonov jabolk, torej nad polovico pridelka v državi, medtem ko so
drugo) uporablja traktor. Ali venje^mUh^viTče^	6-0C° Vag&
se izplača reja volov v naših
drugače.
v hlevu kar dva — devet let nekoliko zniža, vendar stara —• vola. Dejal mi je, kravji gnoj boljši, da redi dva • vola zato, ker
potrebuje gnoj in ker ju upo- KAKO PREPREČIMO rablja za razna kmetijska de- PORJAVENJE VINA la. Za težja dela (oranje in
preme- nov sadja, čeprav imajo proizvodnih ™m„,h,	j™	•
Naglasiti je treba takoj, da vretju. Kaj bomo napravili, prednosti, ki nam jih daje (ja ^ preprečimo1’ strojno obdelovanje, daleč
Sloveniji. Zelo dobra letina je bila tudi v Makedoniji, srednja na Hrvatskem.
presegajo prednosti, ki jih
Po vrenju, posebno pa pred
dajelivina kotTogonska sila! prvim Pretakanjem, napravimo zračno poskusnjo, t. j. pustimo polovico kozarca z vi-
Pomanjkljivosti traktorske pogonske sile še zdaleč niso ta-	,	,	, , ,
ke kot pomankljivosti žival- nom na zraku’ da lahk° opa-
ske vprege.
Po mnenju
zujemo spremembo barve. Če
KAM S TIROLSKIMI JABOLKI?
Tudi na Južnem Tirolskem
vsakega raz-
gledanega gospodarja in stro- dodamp vinu na drožah:
24 urah začne vino rjave- s°	T*
PRIZNANA GOSTILNA
FlJRXiAJ¥
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne.
G. M. COLDIH & FUG
UVOZ - IZVOZ
JMLUTOVISTE
in IZDELKOV
Trsi, Porto Industriale - Zaule
TEL. 99-182
Ttgr. C0LINTEH - TRIESTE
kovnjaka predstavlja reja ži-
Belemu vinu na 1 hi 12 g
vali izključno za proizvodnjo gnoja gospodarski
go jabolk. Po podatkih trgovinske zbornice v Bocnu je pridelek jabolk dosegel
Ni mogoče misliti na na-
znašal 2,027.113 stotov jabolk in 437.458 stotov hrušk. Tako
do 15 g kalijevega metabisul-
fita, kar ustreza 1,2 do 1,50 2,622.315 stotov, pridelek hrušk nesmisel.	-—,— ,	pa 5(52.027 stotov, skupaj to-
iiuiuv	rei 3,184.932 stotov (čez 31.000
predek kmetijskega gospodar-	vagonov). Leta 1957 je bilo
stva, dokler kmetje ne bodo Rdečemu vinu 8 do 10 g ka- 953 699 stotov jabolk in 250 33s pričeli računati in se sezna- hjevega metabisulfita na 1 hi,	hrušt	Pvmpiot	„	lot,,
nih z osnovnimi pravili go- kar ustreza 0,8 do 1.0 dc, 5% fgS "e	M	n^matn	tor	je
spodarjenja.	žveplene kisline na 100 litrov.
Reja volov je negospodar- Pred vsakim pretakanjem ska. Kakšne koristi ima od ponovno napravimo zračno obilnega'pridelka ni bilo lah-reje dveh volov omenjeni poskusnjo m ce vino rjavi, do-kmet? Od njih dobiva vsako damo zopet 10 g kalijevega leto približno 200 do 220 sto- metabisulfita na 1 hi za belo tov -gnoja; ker uporablja za vino in 7 g na hi za rdeče vi-oranje njiv traktor, opravlja no.
z voli samo lažja dela.	še bolj priporočljivo je z
Voli potrebujejo »vzdrževal- žveplenim kislomero-m ugoto-no« krmo za vzdrževanje svo- -riti presto žvepleno kislino, da
jih telesnih zmožnosti; ta je na podlagi te ugotovitve dozi- _____________ __ ______ _____
tem večja, čim večja je teža ramo dodatek žveplene kisline stavil naslednji dve vprašanji: živali. Poleg te krme je volu tako, da je v vinu 25 do 30 Vprašanje- Ali sme sosed potrebna krma, iz katere čr- mg proste žveplene kisline na premikati mejnike’ pa silo za opravljanje dela. liter, ki jo pa določimo šele pr“™ m®™; i ..
Za primerjavo vzemimo dva p0 žveplanju.	Odgovor. Mejnik sluzi za

p r e v oz n;a
IN SPEDICIJSKA
TVRDKA
č,
v;
n
?.i
Sl
U
p;
n
rr s! 1 ir
ko razpečati: dejansko je še polovica pridelka v skladiščih.
Vprašanja in odgovori
Bralec iz Doline nam je po-
Edina eskluzivna prodajna Agencija v Ttstu
Ul. S. FRANCESCO 44-46
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp v pokrajini.
Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Riagglo
Giorgio
Vitturelli
GORICA. DL ALPIDHI, 17/1 Talaf. 6004/5404
TRST DL LA VITO 10 2 Talalan, 2 4 001
čc
SI
le
g.
9č
M
le
Zc
rc
1,
Mi
I jr i ti:
vola, katerih živa teža znaša približno 1800 kg. s krmo, ki je potrebna za vzdrževanje dveh takšnih volov, bi lahko redili štiri krave, ki tehtajo po 450 kg vsaka. Seveda bi morali dodati še del krme, ki je potreben za to, da bi krave uporabili tudi za lažja dela, saj zmerno delo ne škoduje mlečnim kravam. Nekaj več -krme bi razmeroma potrebovale krave tudi zaradi svoje mlečne proizvodnje. Kakšne koristi hi imeli od štirih krav, ko bi zanje uporabili prav malo več krme kakor za dva vola? Od štirih krav bi dobili približno 400 stotov gnoja in približno 10.000 litrov mleka na leto. Deset tisoč litrov mleka predstavlja po današnjih cenah približno vrednost 450.000 do 500.000 lir. Poleg tega bi nam te štiri krave dale približno 3 teleta na leto.
Poglejmo zdaj, koliko krme potrebujemo za prehrano dveh goved, katerih živa teža znaša 1800 kg. Vzdrževalni obrok za takšne dve živali mora vsebovati: 16,8 kg krmnih enot, 0,96 kg prebavljivih beljakovin, 92 grama apna in 48 gramov fosforja, če redimo dve kravi, katerih živa teža znaša 900 kg, bo zanju zadostovala polovica vz-
(Po ^Kmečkem glasu«) dpfčitev meje med dvema so-y ' sedoma. Ta je bil postavljen KOLIKO JABOLK	sporazumno in sporazumno se
JE PRIDELALA	lahko premakne, če eden iz-
jt-oost avtta	med mejažev premakne mej-
JLOOSLAVIJA	nik brez vednosti drUgega, za-
Računajo, da so v Jugosla- krivi kaznivo dejanje. Mejnik \ij- lansko leto pridelali oko- se torej lahko premakne šali 314.000 ton jabolk (31.400 mo po predhodnem sporazu-

TRST, Elica Cicerona 0 - Telefon 38 13G 37-725 Telegram 1MPEXR0UT - TRIESTE
01U Ž A:
USaKOERSTEN LES, DRLA ZA KURJAVO, GRADREIVI MATERIAL
IZVAŽA:
TEKSTIL, KOLONIALNO HLAC0 IN RAZNOVRSTNE STRUJE
Operira po Iržašliam in goriskem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije

JUGOLINIJA

RIJEKA
Jugoslavija
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZAUEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvacamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala' i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnik u Trstu je: »NORD adria« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abmzzl 1, Tel. 37-613, 29-829.
J
Kmet iu vrtnar v februarju
Na travnikih: Travnike pobranamo in zalivamo s gnojnico. Gola mesta dosejemo. Za setev ne uporabljamo senenega drobirja, ampak si nabavimo seme primernih trav, da sestavimo ustrezajočo mešanico.
Na njivah: Pripravimo njive za spomladanske setve. Površine, na katere bomo sejali razne okopavine, obilno gnojimo s hlevskim gnojem. Pripravimo seme za spomladanske setve, čimprej si moramo nabaviti dobri semenski krompir. Gomolje postavimo v klet, da poženejo močne in zdrave kalčke. Gomolje s slabimi kalčki moramo odstraniti, ker ni takšen krompir primeren za seme. Odstranimo z njiv koruzna stebla, da preprečimo razvoj ličink koruznega molja in drugih škodljivcev.
V vinogradu: Zamenjujemo oporna kole in žice. če nam vreme dovoli, kopamo ali pričnemo z obrezovanjem trt, v kolikor nismo to delo že opravili jeseni. Dokončujemo ureditvena dela za saditev novih vinogradov.
Na sadnem drevju: Februarja pri nas se močno zniža temperatura, v mrzlih dneh ne smemo niti škropiti niti obrezovati sadnega drevja, le če vreme ni premrzlo, lahko obrezujemo in škropimo sadna drevesa z običajnimi zimskimi škropivi. Tudi saditi dreves ne smemo v mrzlih dneh.
Na vrtu: Pripravimo tople grede za setev paradižnika, jaj'čevca, paprike in drugih zelenjadnic. še vedno sadimo česen in čebulo, četudi velja ta nasvet bolj zamudnikom.
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-610
Tutdha
li 19. v bli A\ sn lij šk od | to Pr 15*
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
Vsakovrstni ies za predelavo, rezan mehki In trdi lesi jamski les In les za kurjavo
TRST
Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004
in
V
lai
toi
toi
3.0
toi
z
P n gel
Kmetijska zadruga v Trstu
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
me
mi
sla
je
Na
Av
joč
pol
(G:
Do
1
Prc

IMPORT - KXPORT
V»eh vrat leaa, trdili goriv In jev aa lesno, industrijo
stro-
TKST - Sedež : ni. Cieerone 8/U - Telefon: ni. Cleeron« 80*14 - Seale Lcgnumi 9071«
Nudimo Vam vse potrebščine zn vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
»Trans - Trieste”
S. a r. 1.
TRIESTE-TRST v. Donela 3
Tel. 38-827 31-S06 95-880
UVAŽA: vee lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvomice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Gondrand
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTI
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastno obmsjna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi >a počitek živih živali
! ki na; | vo, lan 116 iz ' ton vrs lezi 227. pre pirj etei lezi izdi č več in | ža
Moto Cimatti HMW
Izključni zastopnik M. SIMIČ
OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST
najboljših znamk: Najnovejši MOTORJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VJTT0RIA - ženska in moška kolesa.

MEDNARODNA RAZSTAVA PERUTNINE V VARESE V mestu Varese bo od 30. maja do 2. junija IV. razstava perutnine. Razstavo, ki je mednarodnega značaja, bodo razdelili na šest delov: mednarodno razstavo opreme za perutninarstvo, razstavo proizvodov za perutninarstvo, kraktično izvajanje nekaterih del v zvezi s perutninarstvom, oddelek strokovnega tiska in razstavo gastronomskih proizvodov.
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dolg«
Predmet poslovanja: pomorski prerezi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 13-147 Telex: 031 85
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Dobite tudi nado mestne dela za motorje in kolesa.
Cene ugodne, olajšave pri plačilu
PGIZIANO ME0NAG0DN0 MTOPREVOlSKO PODJETJI
E A GORIZI AIVA
G0RIZ1A - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
T
pri: gos Trs ker (tu< prej ski nov nišč na v P Pri s v? r tudi pok V nj‘e •ja obla kon tem Prai prej za 1 bo | avto ki l življ N: več govt vek, gole naki
UVOi tu i driij