124 Književna poroCila.
Književna poročila.
Mjesetnik pravničkoga društva u Zagrebu prinaša v svojem 3. br. za marcij mesec naslednji razpravi: Pravnopovjestvi podatci o Tu-ropolju. Napisao dr. Š. pl. Bresztyenszky. — Ima li se na temelju osuda cislitavskih neposredno kod naših sudova dozvoliti ovrha. Piše Milan Roj c.
IlpaOHHK, Jiiicm sa npaoue. u ()pm;afme myKe.
Javili smo uže v našem listu, da je začetkom tega leta začel v Belgradu izhajati namestu preminolega ,.Prava" nov srbski pravniški Ust „Pravnik", urejevan od dra. Milenka Vesnič-a (Kralj IVlilanova ulica, br. 34). Cena mu je za vnanje dežele 20 dinarov ali 10 gld. Došla sta nam dosedaj dva zvezka. V prvem zvezku razvit je naslednji program:
„Mi cemo na prvom mjestu njegovati u hstu, koliko god to hude moguče, pravne i državne nauke, jer smo tvrdo uvjereni, da bez dobre naučne osnove ne može biti nikakvog ozbiljnog stručnog posla.
Mi demo na drugom mjestu gledati, da, što je više moguče, pro-učavamo pravne pojmove našega naroda, i da naše čitaoce s njima upo-znajemo, uvjereni, da samo onaj može biti dobar zakonodavac i sudac, koji poznaje pravni i moralni dah svoje okolice. A kako su na razvitak i usavršavanje pravnih pojmova potrebne desetine, stotine pa i hiljade go-
Književna poročila.       '-,     '    ¦    •      125
dina, mi čemo gledati, da to radimo s pisanim pravnim i sudskim spo-menicima iz starije i novije naše histerije u ruci.
Mi čemo se za tim na trečem mjestu truditi, da badro motrimo na primjenu postoječih zakona i na njihovo tumaCenje. S toga čemo gledati, da v naročitoj rubrici donosimo sudska riešenja, kao i riešenje državnog savjeta, pravnog odbora i. t, d., naročito o spornim točkama iz naših zakona. Time če se s jedne strane pomoči stvaranju stalnog pravosudja i tako osigurati pravda, a na drugom če se mjestu u velike olakšati posao budučem zakonodavcu. — U istoj ovoj namjeri iz iz istih pobuda mi čemo se truditi, da pretresamo i sve zakonske predloge, koji bi imali da se pod-nesu narodnoj skupštini. Treba li i da napominjemo, da če mišljenja u „Pravniku", u ovom pogledu, biti osnovana izključivo na vezi izmedju stroge nauke s jedne i naših životnih potreba s druge strane.
Pratit čemo svaku važniju pojavu u našoj književnosti na polju pravnih i državnih nauka, a gledat čemo, da čitaoce upoznajemo i sa svima važnijim djelima, koja se na ovom polju pojave u svietskoj književnosti, trudeči se, da tako budemo spona izmedju naših Citalaca i pravne i državne nauke u obrazovanom svietu.
Isto tako upoznavat čemo ih i sa svima važnijim pokretima na polju družtvenog, a naročito pravnog života ostalih naroda.
U podlistku čemo donositi važnije i zanimljivije slučajeve iz naše i strane sudske prakse, izniete u takvoj odječi da ih i nepravnici kao i pravnici mogu sa zadovoljstvom Citati u časovima odmora.
Naša je deviza ona mudra narodna izreka :
„Pravda drži zemlju i gradove".
i ona Justinijanova:
„Pravna nauka je poznavanje božanskih i čovjeCanskih prava, poznavanje onoga, Sto je pravo i onoga, što je nepravo".
K tome nam je
„Obče dobro — največi zakon".
Zvezek za januvarij mesec ima naslednjo vsebino:
1. Potreba pravnog lista u nas i njegov zadatak, od dra. M R. Ves-niča. 2. Zaštita trgovinskog života, od M. S. Markoviča. 3. Udava ili samo-vlasno apšenje za dug u starome srpskom zakonodavstvu i u narodnim obiCajima. Prilog k poznavanju srednje-vekovnog parničkog postupka u Srbiji, od Stojana Novakoviča. 4. Opštinska samouprava i naš opštinski zakon, od J. Miličeviča. 5. Umno nerazvijeni, od dra. M. V. Vasica. 6. Pomen Milanu Damjanoviču, od dra. M. R. Vesniča. 7. Prvi sbor srpskog pravničkog društva po beleškama M. Dimitrijeviča. 8. Iz sudnice. 9. Pobude u rešenjima državnog saveta. 10. Književni pregled. 11. Glasnik. 12. Ponoč (iz Tasinih beležaka). I. Kartara.
Zvezek za februvarij mesec pa obsega:
1. Menično pravo u zakonima i teoriji, od Jov. Ačimoviča. 2. Institut za medjunarodno pravo (sastanak u Hamburgu) od dr. M. R. Vesniča. 3. Udava ili samovlastno apšenje itd. (svršetak), od Stojana Novakoviča. 4.
126 Razne vesti.
Opštinska samouprava (nastavak), od J. Miličeviča. 5. Gradja za pravnu historjju. I. Iz arhiva apelacionog suda, deo prvi: O braku, saopštova Duš. Dimitrijevič. 6. Prvi sbor srpskog pravničkog društva po beleškama M. Dimitrijeviča (svršetak). 7. Pregled rada kasacionog suda za 1891 g. od dra. Zar. J. Ugričiča. 8. Iz sudnice. 9. Pobude u rešenjima državnog saveta. 10. Književni pregled. 11. Glasnik. 12. Ponoč (iz Tasinih beležaka). II. Nekoje zločinačke spreme i navike.
Zaštita posjeda s osobitom obzirom na zakon od 8. svibnja 1890 o postupku u slučajevih smetana posjeda. Napisao dr. Ivo Malin. Svezak I. — Zagreb. Tisak „Dioničke tiskare", 1892. — Str. 216.
Pisatelj, tajnik zem. vlade oddelka za pravosodje in privatni docent rimskega prava na vseučilišči v Zagrebu, podati hoče hrvatskim in jugoslovanskim pravnikom veleučeno delo o posesti in nje zaščiti. Izdani zvezek obsega še-le „obči del" vse tvarine. Še letos pa hoče pisatelj dati na svetlo tudi drugi, „posebni del" svoje „Zaštite posjeda", kateri bode obsegal razlago novega hrvatskega zakona od 8. svibnja 1890. o postupku u slučajevih smjetana posjeda. Sedanji zvezek ima tri dele. V prvem je predočena zaščita posesti historično in komparativno, v drugem kaže se pravo veljavno v kraljevini Hrvatski in Slavoniji glede zaščite posesti, a v tretjem je razložena genesis novega hrvatskega zakona o postopanji zaradi motene posesti. Prilično izpregovorimo o tej knjigi kaj več.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. aprila 1892.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Deželni zbor kranjski dovolil je v svoji seji dne 8. t. m., da se društvu „Pravniku" takoj izplača 500 gld. poprej dovoljene podpore za izdajo nemško-slovenskega juridično-političnega slovarja. — Načelnik društvu, gosp. dr. Fran Papež bil je od deželnega zbora kranjskega dne 9. t. m. izvoljen deželnim odbornikom.
— (Umrl je) dne 8. t. m. v Brodu dr. Ignjat BrliC, zastopnik hrvatskega sabora, član regnikolarne komisije, poprej tajnik semptemvi-ralnega stola, pozneje profesor na pravni akademiji Zagrebški, zadnji čas odvetnik, v 55. letu dobe. Bil je veleCislan mož ter poštenjak ven in ven.
— (Kongres za kriminalno antropologijo) bode od dne 7. do 14. avgusta t. 1. v Bruselji. Mnogo zanimivih vprašanj iz kriminalne antropologije, kriminalne psihologije in psihopatologije, potem iz kriminalne socijologije bode prišlo na dnevni red na pr.: „Ah je kak anatomno določeni tipus zločinca? Kritične preiskave znakov pri rojenem zločinci. Bo-leznivi nagoni za zločine („obsession criminelle morbide"). Vpliv poklica na kriminaliteto i. t. d. Poleg drugih pridejo na shod: dr. Lombroso iz Turina, dr. Brouardel iz Pariza, pl. Liszt iz Halle, prof. Benedikt z Dunaja, prof. Mendel iz Berlina itd."