32. štev.
V Kranju, dne 8. avgusta 1914.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kran-
Ćekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Svetovna vojna.
Kakor je bilo pričakovati, je avstrijsko-srbski ! spor imel za posledico vmešavanje Rusije. Za- i vezniška dolžnost Nemčije je v tem slučaju po- 1 magati Avstriji, kar je zopet porabila Francija, da je ukorakala v Nemčijo. Ker ni Nemčija vpo-števala nevtralnost Belgije, je tudi Angleška napovedala Nemčiji  vojno in tudi na daljnem vzhodu se Japonska pripravlja, da napade Rusijo. Ves svet je torej v ognju in niti iz daleka ni mogoče presoditi, kako se bo ta strahovita svetovna vojna končala. Ko pišemo te vrstice je sicer Italija še nevtralna, a že se oglašajo vesti, da bo tudi posegla v boj.
Naj v naslednjem le nakratko registriramo važnejše vesti, ki so došle sedaj iz različnih bojišč.
Iz avstrijsko-srbskega bojišča.
Srbi streljajo na donavski parnik.
Nižje srbskega kraja Praova so Srbi streljali na avstrijski parnik. V kratkih presledkih je priletelo na parnik čvetero strelov, od katerih sta dva prevrtala zgornji del ladje. K sreči ni nihče ranjen.. Poveljnik ladje je nato prekinil vožnjo, ker 'bi bil prišel v najbližji stik srbskega obrežja. Potem se je parnik „Karl Ludovik" obrnil na rumunski otok Ostrovulmare blizu Gogosa. Ondi je bil usidran parnik „Bela", katerega so spotoma Srbi tudi obstreljevali. Oddali so 29 strelov. Trije mornarji so bili težko ranjeni .in so jih prepeljali v bolnico Turn-Severin.
Srbske ladje zaplenjene.
V bližini Dubrovnika so naši vzeli dve jadrnici polni municije. Plule sta pod albansko zastavo, konstatiralo se je pa, da je bila municija določena za Crno goro. Ladji so pripeljali v Gruž.
Srbske čete se zbirajo pri Valjevu.
Srbi se koncentrirajo po večini pri Valjevu, zahodno od Kragujevaca. Tja so spravili tudi vso svojo težko artiljerijo. Glavna zaloga vojnih potrebščin in živil za srbsko armado se nahaja v K u m a novu.
Načelnik  Srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik nevarno obolel.
Načelnik srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik, ki je, od kar so ga v Budimpešti izpustili v Turn Severinu ležal bolan, je na sapniku tako obolel, da so mu morali zdravniki prerezati grlo. Putnik je operacijo prestal, a zdravniki se boje, da, če ga nadušljivost še enkrat napade, da bolezni ne bo prestal.
Avstrijski uspehi.
Dne 4. avgusta ob 9. dopoldne je zapustil avstro-ogrski monitor „Koros" kraj, kjer je bil zasidran, da rekognoscira. Naenkrat so začeli srbski topovi, — kakor se je pozneje izkazalo, — moderne brzostrelne baterije, kakor v napadu močno streljati. 2e je zadelo mnogo krogel, k sreči pa niso storile med moštvom škode in tudi niso zmanjšale bojne zmožnosti ladje, ko je posegla avstrijska artilenja na kopnem v boj. Učinek streljanja naše artilerije je bil mogočen v onostranskih utrdbah. Sovražna artiljerija je kmalu utihnila. Monitor „Koros" se je nato vrnil, ne da bi ga bili nadalje obstreljevali. Ob 4. popoldne je odplulo več podonavskih vojnih ladij, med njimi tudi „Koros", da preprečijo poskuse braniteljev popraviti škodo na utrdbah in okopih. Sovražnik se je le slabo branil proti ognju naših topov na ladjah. Naši topovi so zopet napravili mnogo škode na sovražnih utrdbah, zlasti pa na zgornji trdnjavi. Avstro-ogrski monitorji so streljali tudi na srbsko pehoto,
ki je bila našla v trdnih stavbah ob obrežju dobre pozicije. Ob 6. zvečer so se naši monitorji vrnili, ne da bi bili imeli kake izgube ali havarije. Ponoči je bilo slišati o\ etovano detonacije in videti je bil zdaj pa zdaj tudi svit ognja, iz česar se da sklepati, da so se v trdnjavi vnele zaloge municije.
Iz nemško - ruskega bojišča.
Bitka med Rusi in Nemci.
Nemške čete so naskočile Kibarty. Rusi so se umaknili proti vzhodu, pustivši Nemcem mnogo vjetnikov.
Nemci ujeli 8 ruskih ulancev.
Pri Lengvvetkenu so ujeli nemški črnovojniki osem mož neke ruske patrulje. Privedli so jih v Konigsberg.
Ruski napad na Memel odbit.
Del posadke Memela je dne 3. t. m. odbil napad sovražnih mejnih straž v smeri od Krottingen. Jvlernel je, najsevernejše. me_sto Nemčije. Šteje 20.000 prebivalcev, ima precejšnjo luko in je važno trgovišče za les iz Rusije in žito iz Litave. Leta 1812. so iMemel zasedli Rusi.
Nemci so zasedli Czenstochav in Kališ.
Nemški vojaki so zasedli Czenstochov in Kališ. Kališ je zavzel nemški pešpolk št. 155. z enim oddelkom strojnih pušk in ulajiski pulk št. 1.
Rusi zapustili Kibarty.
Nemške čete so v naskoku zavzele Kibartv. Rusi so se umaknili proti vzhodu ter pustili v Kibartvju vjetnike. Izgube na nemški strani so majhne.
Zmage nemške armade nad Rusi.
Pri Schvvidernu, vzhodno od Johannisburga in Soldave, so bile odbite ruske kavalerijske divizije, ki so skušale prodreti nemško obmejno vojno črto, ter so bile potisnjene nazaj v soldav-sko ozemlje. Rusi so izgubili eno brigado. Ruska kavalerijska divizija je imela pri umikanju pri Neidenburgu nadaljne izgube.
Praska na Avstrijsko-Ogrski meji.
Reški listi poročajo službeno iz Budimpešte, da je prišlo na rusko-avstrijski meji do sovražnosti, in sicer na ta način, da so Rusi pognali v zrak železniški most, ki leži na Granici. Tako je pretrgana železniška zveza čez mejo.
Avstrijsko - ruska vojna.
Avstro-ogrska napovedala Rusiji vojno.
Cesarskemu veleposlaniku na avstrijskem cesarskem dvoru grofu Sebeku so bile izročene listine. Avstro-ogrski veleposlanik na cesarskem dvoru baron Czaparv je dobil povelje, da zahteva svoje listine in, če mogoče, še danes odpotuje.
Generalisim ruske armade.
Za generalisima ruske armade je imenovan Veliki knez Nikolaj Nikola j evič. Ruska duma je sklicana na dan 8. t. m.
Avstrijski vojaki streljali na ruski aeroplan.
Ob avstrijsko ruski meji so streljali avstrijski vojaki na aeroplan ruskega tipa Sikorski. Aeroplan z enim pilotom, enim potnikom in s prtljago je bil vsled streljanja prisiljen, da se je izpustil na zemljo. Oba ruska častnika sta bila ranjena in vjeta.
Nemško-francoska vojna.
Francozi prekoračili nemško mejo.
Medtem, ko se ne nahaja še noben nemški vojak na francoskih tleh, so prekoračili Francozi mejo, kakor se uradno poroča, še predno se je napovedala vojska. Francoske stotnije so zasedle nemške kraje Gotteshal, Metzeral, Markirch, Schluht-pass. Nadalje so Francozi prekršili tudi s tem nevtralnost, ker so francoski aviatiki v velikem številu, leteli čez Belgijo in Nizozemsko v Nemčijo, ter s tem prekršili nevtraliteto teh dežela. Francoski aviatiki mečejo bombe nad Badensko in Bavarsko ter poskušajo razrušiti nemške železnice. Francoska je tako pričela s sovražnostmi in vpostavila vojno stanje V varstvo nemške države je zato dal nemški cesar potrebna povelja.
Nemška vojna ladja
„Augsburg" jebombardiralain užgala mesto Libavo. Libava je mesto v ruski guberniji Kurland. Leži ob izlivu, velikega Libavskega -jezera v morje in šteje do 65.000 prebivalcev, ki so večinoma Nemci. Libava ima trgovsko in veliko vojno pristanišče, ki so je pričeli graditi leta 1893. Trdnjava je od nemško-ruske meje oddaljena 75 km. Mesto je pustil leta 1701. utrditi švedski kralj Karel XII.
Nemške vojne ladje v sredozemskem morju.
VVolffov urad poroča, da so pripljule v Sredozemskem morju se nahajajoče nemške vojne ladje ob obali Algerije in začele obstreljevati nekatera pristanišča, določena za vkrcanje francoskih čet iz Algerije. Več takih pristanišč so razdejale. Z obali so odgovarjali.
Nemčija zahteva vojnega kredita pet milijard.
Nemškemu državnemu zboru bo predložen zakonski načrt o določitvi naknadnega kredita k državnem proračunu za leto 1914., ki pooblašča državnega kancelarja, da nakaže iz kredita za enkratne izredne izdatke vsoto 5 milijard.
Okupacija Luksemburga.
Nemci so okupirali Luksemburg, da ščitijo na Luksemburškem nemške železnice. Velika vojvodina Luksemburg leži med južno-vzhodno Belgijo in nemškim ozemljem renske province in Lo-rene. Obsega 2586 km- in šteje 265.000prebivalcev. Na Francijo meji le približno 10 km široko obmejni pas pri Longwyju. Luksemburg je pripadal do miru v Campu Formio leta 1797. Avstrjii, nato je bil Francoski, na dunajskem kongresu so pa Luksemburg dvignili za veliko vojvodinjo in za zvezno nemško državo, ki so jo pa odkazali nizozemskemu kralju Viljemu I. kot odškodnino za njegove na-ssauske dedne dežele, a mesto Luksemburg samo je ostalo državna zvezna trdnjava in je imelo prusko posadko. Leta 1842. se je velika vojvodina pridružila nemškemu cesarskemu društvu, ki mu še danes pripada. Po vojski leta 1866. se je ločil Luksemburg iz nemške zveze, a ko je hotel nizozemski kralj Viljem I. Luksemburg s pogodbo 21. marca 1867. prodati francoskemu cesarju Napoleonu III., je protestiral Bismark in na londonski konferenci majnika 1867, so proglasili nevtralnost Luksemburga, pruska posadka je zapustila deželo. Po smrti kralja Viljema je prevzel vlado leta 1890. veliki vojvoda Adolf Nassavski popolnoma samostojne velike vojvodine, sledil mu je njegov sin veliki vojvoda Viljem. Ko je ta brez sinov leta 1912. umrl, mu je sledila njegova leta 1894. rojena hči Marija Adelheid kot vladajoča velika vojvo-dinja.
J
V Luksemburgu so odpravili vojake in imajo le orožniški zbor, ki šteje 3 častnike in 155 mož tef eno stotnijo prostovoljcev. Luksemburške 525 km dolge železnice je leta 1872. vzela v najem Nemčija. V slučaju francosko-nemške vojne je Lu- ■ ksemburg velike strategične važnosti.
Obsedno stanje.
Predsednik francoske republike Poincare je na Francoskem in v Alžiru vsled francosko-nemške vojske proglasil obsedno stanje.
Izpremembe v francoski vladi.
Naučni minister Augagneur je prevzel mor- ! nariško ministerstvo, ker je Gauthir radi bolezni demisioniral. Allert Sarrant je prevzel naučno ministrstvo, Gaston Doumergue zunanje ministrstvo, Viviani obdrži le ministrsko predsedstso.
Razpoloženje v Parizu.
Pariško prebivalstvo je mirno. Mobilizacija se razvija v poinem redu. Vse omnibuse, avtomobile in cestne železnice je vzela vojaška oblast za ! vojaške transporte. Povsod se uprizarjajo demonstracije in poje marzeljeza. Po sprehajališčih se gnetejo množice v živahnih pogovorih o najnovejših dogodkih, ki jih objavljajo listi v posebnih izdajah ali transparnntih. Z ozirom na mobilizacijo \ je policija pripravila listo sumljivih sindikalistov in j libertarcev, ki naj bi se deli pod strogo policijsko nadzorstvo. Toda vlada je izjavila, da se te liste de bo poslužila, ker se zanese na patriotizem pre- j bivalstva. Delavska konfederacija, ki je za slučaj mobilizacije vedno grozila z generalnim štrajkom, je izdala manifest, v katerem izjavlja, da je vse storila za ohranitev miru, da pa žal ni uspela; obžaluje izvršeno dejstvo in daje indirektno razumeti, da odklanja vsak štrajk. Gustav Herve je na vojnega ministra poslal prošnjo, da se mu dovoli posebna milost, da bo uvrščen v prvi pešpolk, S ki odide na fronto.
Nemci zasedli Briey.
Briey, ki leži severnozahodno od Metza, so zasedle nemške čete.
Bitka pred Longwyjem.
Nemške čete so udrle iz Luksemburga čez francosko mejo proti trdnjavi Longwy. V torek so Nemci pričeli patroljirati po francoskem terito- ' riju. Zvečer se je slišalo grmenje topov iz Long- ' wyja. Zdi se, da namerava nemški generalni štab obrniti vso pozornost Francozov na sever. Nemška j pehota je zasedla St. Martin.  Zasedle so tudi , Cireyles-Forges, štirideset kilometrov pred trdnjavo [ Luneville.
Angleško-nemška vojna.
Angleška napovedala Nemčiji vojsko.
Dne 4. t. m., kmalu po 7. uri zvečer je došel j na nemški zunanji urad angleški poslanik v Bero-linu ter je v imenu Angleške napovedal Nemčiji \ vojsko. Angleški poslanik je zahteval svoje listine, da takoj odpotuje iz Berolina.
Zakaj je Anglija napovedala Nemčiji vojsko.
Nemška vlada je belgijsko vlado prosila za dovoljenje, da bi smele nemške čete korakati skozi Belgijo. Nemška vlada je še pristavila, da prevzame vsako jamstvo po nedotakljivosti Belgije in da ji vsako škodo povrne. Bejgijska vlada je • ta predlog kakor tudi tozadeven ultimat nemške vlade odklonila, nakar je zapustil nemški poslanik Bruselj. Dvor in vlada sta se baje podala v Ant-vverpen.
* * *
Lord Kitchener.
Listi poročajo, da postane najvišji zapovednik angleške armade lord Kitchener. Angleži ga smatrajo za svojega največjega generala. Odlikoval se je najprej v Indiji, potem je premagal Mahdijevo velikansko ustajo južno Egipta — zato se imenuje Kitchener of Chartum — in končno je premagal Bure v veliki južnoafriški vojni, ki je pač še vsakemu v spominu. Šef njegovega generalnega | štaba bo general John French, ki se je tudi ude- J ležil burske vojne.
Italija ob rusko-nemški vojni nevtralna.
Nemški poslanik von Flotovv se je podal v Con-sulto, kjer je zunanjega ministra di San Giuliana oficielno obvestil, da je med Nemčijo in med Ru- i sijo nastopilo vojno stanje. Marshese di San Giu- i liano je vzel to na znanje z izjavo, da bo Italija j v smislu duha trozveze popolno nevtralna. Minister je dal izraza svojim čuvstvom za Nemčijo in Avstro-Ogrsko. O sedanjih odnošajih med Francijo in Nemčijo ni von Flotovv ničesar izjavil.
Delna mobilizacija v Italiji.
„Agencija Štefani" poroča, da je vpoklicala Italija pod orožje prvo kategorijo letnika 1888 in 1890 armade, kakor tudi letnike 1889 in 1890 mornarice. Nadalje so poklicali pod orožje pod- i častnike 7 letnikov, mašiniste, kurjače, krmarje in električno osobje mornarice ter obrežno brzojavno osobje.
* * *
Bulgarija.
Časopisi enoglasno zavračajo misel, da bi se Bulgarija priključila kaki novi balkanski zvezi. Bul-garska vlada je privolila, da Srbija vzdržuje prometne zveze z Evropo via Sofija — Varna — Sevastopol. — Srbski poslanik je naprosil ministrskega predsednika Radoslavova, da naroči oblastem, naj ne puščajo skozi srbskih dezerterjev. Grški poslanik je sporočil Radoslavovu, da bo Grčija ostala nevtralna, da pa želi, da se ohrani bukareška mirovna pogodba. Radoslavov je odgovoril, da Bulgarija nima namena kršiti te pogodbe, da pa to i ni odvisno samo od Bulgarije, marveč tudi od za- 1 držanja prizadetih držav.
Grška se ne vmeša v avstro-srbsko vojsko.
Ministrski svet pod predsedstvom kralja se | je temeljito posvetoval o položaju Grške z ozirom na evropski mir in je sklenil, da se Grška v spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo ne bo vmešavala. Vlada je prepovedala izvažati zlato, govejo živino, premog in moko.
Mobilizacija v Turčiji.
Vlada se je izjavila, da želi ostati nevtralna in da je odredila delno mobilizacijo. Po mobiliza-čnih odredbah mora pod orožje vsak vojak. Letake za mobilizacijo so že nalepili in uvedli cenzuro za brzojavke, ki iz inozemstva dohajajo. V celi Turčiji se proglasi oblegalno stanje. Otomanske trgovske ladje so ustavile službo v Črnem in Egejskem morju, Proglasil se je enomesečni moratorij.
Romunski minisrski svet.
Romunska brzojavna agencija poroča, da se je pod predsedstvom kralja izvršil v Sinaji ministrski svet. Sklenjeno je bilo, da bo Romunska pod sedanjimi razmerami ostala gledalka, vendar bo storila vse za obrambo svoje meje.
Rusija zbira velike sile ob rumunski meji.
Ruska vlada je po svojemu poslaniku Po-klevski-Kozielu obvestila rumunsko vlada, da so vse ruske meje nasproti Rumuniji zaprte in da smejo voziti vlaki le do meje. V Ungheniju, ruski obmejni postaji pri Jasiju, koncentrirajo se ruske čete za rumunsko mejo. V Skuleni, obmejna točka ob besarabsko-rumunski meji, je došlo več artiljerijskih polkov. Materijal za zgradbo mostov je na ruski strani ob rumunski meji pripravljen. Prebivalstvo v Jassiyu in v okolici je zelo razburjeno, ker se trdi, da nameravajo Rusi zasesti Moldavo.
Zveza med Avstro-Ogrsko in Japonsko?
Na Dunaju je grof Berchtold konferiral z japonskim poslanikom, da se med obema državama sklene zveza, po kateri se Japonska zavezuje, pomagati Avstriji, ako jo napade Rusija. Avstrija pa izreče zato svoj popolni desinterese-ment na daljnjem vzhodu.
Japonska se pripravlja.
Uradni list japonske vlade poroča, da se je vršil važen ministrski svet, kateremu je prisostvoval tudi japonski ceser. Ako bi Japonska sedanjo priliko izrabila, bi gotovo potegnila za seboj celo Kitajsko, kjer je protiruska agitacija silno razvita, tako da je o priliki proglašenja kitajske republike prišlo skoro do rusko-kitajske vojske. Ako nastopita ti dve azijski državi proti Rusiji, hi bila ta zelo oslabljena v svoji evropski vojski. Odločitev Japonske je tedaj največje važnosti.
Demonstracije pred angleškim  poslaništvom v Berolinu.
Občinstvo je demonstrirale s petjem patrijo-tičnih pesmi in s klici na osebe, ki so bile na oknih poslaništva ter so se občinstvu porogljivo smejale. Nato so nekatere osebe angleškega poslaništva pričele metati na občinstvo angleški drobiž, kar je občinstvo tako raztogotilo, da je izkopalo mozaiški tlak in pričelo metati plošče na poslopje. Policija je demonstrante razgnala.
Angleško brodovje.
Oddelek angleškega brodovja je koncentriran v kanalu La Manche, med tem ko en del križari po severnem morju.
Minirane angleške luke.
Poveljnik angleškega brodovja je zapoved.il, da se morajo minirati vse vojne luke. Ladjam je prepovedano prihajati v pristanišče ponoči in za časa megle.
Angleži ustavili nemški parnik.
Nemški parnik „Tryand", ki ima 17 mož posadke, je bil v prelivu Manchester ustavljen.
Kredit 500 milijonov funtov šterlingov.
London, 7. avg. (Kor, urad). Premijski minister Asquith je naznanil spodnji zbornici, da obstoji med Anglijo in Nemčijo vojno stanje in da bo prosil zbornico za kredit 500 milijonov funtov šterlingov. (Prilično 12'/, milijard kron).
♦ * *
Poštne določbe za pošiljatve vojakom.
1. Za posredovanje poštnega prometa z vojsko (armado) na bojnem polju se postavijo vojni poštni uradi.
2. Po vojni pošti se pošiljajo:
A. službene (uradne) pošiljatve, ki jih oddajajo poveljstva, vojaška in civilna oblastva, vojaški in civilni uradi in zavodi, in sicer
do vojske (armade) na bojnem polju in od
nje:
Navadne in priporočene vsakovrstne pismene pošiljatve, (pisma, dopisnice, tiskovine, časopisi, vzorci blaga, opravilne listine.) pisma z napovedano vrednostjo in paketi (zavoji) z napovedano vrednostjo in brez napovedane vrednosti.
Službeni paketi ne smejo presezati posamezne teže 5 kg, in ne zavojnega obsega okoli 60 cm v vsaki razteznosti.
Ta omejitev pa ne velja za službene pakete z ostalino tistih, ki so padli v vojni, ki jih odpošiljajo poveljstva nadomestnim krdelom. Največja teža teh pošiljatev pa vendar ne sme presezati okoli 10 kg za vsak paket.
K službenim pošiljatvam spadajo tudi pošiljatve v stvareh prostovoljne zdravstvene službe.
Pošiljatvam pridevati povratnice ni dopustno.
B. Zasebne pošiljatve, in sicer:
1. K vojski na bojnem polju:
a) Navadna (ne priporočena pisma) do posamezne teže 100 g, vojnopoštne dopisnice, (napravljene so na rožnobojnem papirju, brez poštnih vrednotnic z napisom „Feldpost-Korrespondenzkarte", oziroma „Tabori postal levelezolap".) navadne (uradno in zasebno založene) dopisnice, tiskovine, časopisi, vzorci blaga in opravilne listine in
b) Pisma z napovedano vrednostjo do 1000 K.
2. Od vojske na bojnem polju:
a) Vojnopoštne dopisnice,
b) navadne (uradno ali zasebno založene) dopisnice,
c) navadna, nezaprta pisma,
d) denar — v znesku do 1000 K — se sme pošiljati samo po predstojnih poveljstvih (obla-stvih, zavodih) v pismih z napovedano vrednostjo.
3. zasebno pošiljatve od vojske ali do nje se ne smejo priporočiti (rekomandirati).
Ekspresne pošiljatve ali pošiljatve proti poštnemu povzetju niso dopustne niti pri službenih, niti pri zasebnih pošiljatvah.
Poštne nakaznice, poštni nalogi in plačilne nakaznice poštno-hranilničnega urada se ne pošiljajo z vojno pošto.
Vročitev „v svoje roke" je izključena:
Se li smejo in pod katerimi pogoji se smejo k vojski na bojnem polju pošiljati zasebni paketi, to se šele pozneje določi in razglasi.
Vojnopoštne dopisnice (vštevši osebe, ki se nahajajo v službenem ali pogodbenem razmerju pri vojski na bojnem polju, pri vojni posadki utrjenih krajev in pri mornarici) se brezplačno oddajo vsem vojaškim in civilnim osebam vojske na bojnem polju, vojne posadke utrjenih krajev in j mornarice pri vseh vojnopoštnih uradih in vojaških poveljstvih (oblastvih. zavodih). Razen tega se vojaške osebe v mobilizacijskih postajah obdare z vojnopoštnimi dopisnicami.
Pri državnih poštnih uradih se izdajajo vojnopoštne dopisnice vsakemu po 1 vin. za vsako dopisnico.
4. O pristojbinah za vojnopoštne pošiljatve veljajo nastopna določila:
a) Službene (uradne) pošiljatve in pošiljatve v stvareh prostovoljne zdravstvene službe so v istem obsegu poštnine proste kakor v notranjem poštnem prometu.
b) Pismene pošiljatve, ki so namenjene vojn i m ujetnikom ali ki jih vojni ujetniki odpošiljajo, so tako v deželi, kjer se od-dado, kakor v deželi, kamor so namenjene, in tudi v vmes ležečih deželah, proste vseh poštnih pristojbin.
c) Vse v vojni od vojaških in civilnih oseb (vštevši osebe, ki se nahajajo v službenem ali pogodbenem razmerju pri vojski na bojnem polju, pri vojni posadki utrjenih krajev in pri mornarici) vojske na boj. polju, vojne posadke utrjenih krajev in mornarice avstro-ogrsko monarhijo, to je v ozemlje vseh pod gospodstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva stoječih dežel oddane, kakor tudi vse od ondot na prej omenjene osebe zaslovljene (za pošiljanje po vojni pošti primerne) zasebne korespondence (pisma do teže 1(X) g in vojnopoštne dopisnice) so poštnine proste. Ta  poštninska prostost stopi v moč dne
....... (datum).
d) Za vse druge pošiljatve je plačati iste poštne pristojbine kakor v miru. Vendar se za pisma z napovedano vrednostjo in za pakete (zavoje), ki se odpošiljajo med posameznimi deli vojske na bojnem ali ki se oddajajo" v ozemlju avstrijsko-ogrske monarhije
ali pošiljajo v to ozemlje, pobirajo nastopne utežne pristojbine brez ozira na daljavo:
A. Za pisma z napovedano vrednostjo .   . 48 v
B. za pakete (zavoje):
a) do teže 5 kg........60 v
b) za vsak daljši kg ali del enega kg 10 v Vse poštne pristojbine je plačati takoj pri
oddaji pošiljatev. e) Za take pošiljatve, ki so podvržene poštnini, se mora poštnina naprej plačati. Kadar so nezadostno frankirane ali kadar sploh niso frankirane, se ne odpošljejo. 5. Napisi (adrese).
I. Napisi na pošiljatvah, ki se imajo poslati z vojno pošto k vojski na bojnem polju, morajo obsegati:
a) Na levi zgoraj — ime in adreso odpošilja t e 1 j a i
b) na desni zgoraj — oznamenilo „Vojna p o š t au („F e 1 d p o s t") oziroma „Tabori-pošta„;
c) vsredi — prejemnika; pri pošiljatvah na po-
veljstva, krdela ali zavode njihpredpisano oznamenilo, pri pošiljatvah na osebe njih šaržo, ime, vojaško krdelo (poveljstvo, zavod itd.), pri osebah iz stanu moštva še pododelek in
d) na desni, spodaj — vojni ali etapni poštni urad (vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod, kakor tudi vsaka posamezna oseba vojske na bojnem polju — vsi ti so navezani nn določen vojni ali etapni poštni urad in so dolžni številko dotičnega vojnopoštnega urada naznaniti tistim uradom (osebam), ki od njih pričakujejo poštnih pošiljatev.) v katerega področju se nahaja prejemnik.
Zgled:
Pošiljatelja
ime:........
adresa: ......
Vojna pošta. (Feldpost.)
Prej m i
korporal Janez Potočnik, pehotni polk št. 4 12 kompanija Vojnopoštni urad št. 65. (Feldpostamt Nr 65.)
Prepovedano je pridevati vojaškemu krdelu (poveljstvu, zavodu itd.) predstojna višja poveljstva (brigade, divizije, voje, armadne zveze). Na pošiljatvah za prejemnike, ki so prideljeni višjemu poveljstvu, je samo zadnje navesti.
II. Napisi pošiljatev, namenjenih poveljstvom, ki se nahajajo na c. in kr. ladjah, torpedovkah itd., in osebam vojne mornarice, morajo obsegati:
a) Na levi, zgoraj — ime in adreso pošiljatelja;
b) na desni, zgoraj oznamenilo „Vojna pošta" (Feldpost"), oziroma „Taboriposta„;
c) v sredi — prejemnika; pri pošiljatvah, namenjenih poveljstvom njih predpisano oznamenilo, pri pošiljatvah na osebe njih šaržo, ime, pri osebah iz stanu moštva še kompanijo in ime ladje (čolna itd.);
d) na desni spodaj — kadar je prejemnik na morju vkrcan, napoved „PuIj, poštni urad I" („Pola, Postamt T); kadar pa je prejemnik na kakšni ladji c. in kr. donavskega brodovja, napoved „Budapest, poveljstvo mornariškega oddelka" („Budapest, Marinedeta-chementkommando").
Zgled:
Vojna pošta. (Feldpost.)
Prejmi
krmilični predstojnik Anton Kresnik, 7. kompanija na Nj. V. ladji „Tegetthoff" Pulj, poštni urad I. (Pola, Postamt I.)
111. Napisi na poštnih pošiljatvah za poveljstva, krdela itd., ki nespadajov področje nobene Vojne ali etapne pošte (posadke itd.), kakor tl'di za poveljstva itd. vojne mornarice, ki niso vl<rcana, morajo obsegati kraj, kamor so pošiljatve namenjene (poštni kraj).
Pošiljatve z nenatančnimi ali nedopustnimi "apovedbami v adresi se ne odpošljejo.
Pri vseh pošiljatvah k vojski (armadi) na ! bojnem polju i k brodovju je navesti pošiljateljevo j adreso, da se pošiljatve, ki jih ni mogoče vročiti adresatu, vrnejo tistemu, ki jih je odposlal.
6. Vojnapoštaprične svojedelovanje i šele na ukaz armadnega višjega poveljstva, ko je dopusten vojnopoštni obrat, j
Kdaj začne vojna pošta delovati, to se javno j razglasi z lepaki.
Pred dnevom, označenim v omenjenem ukazu, poštni uradi ne sprejemajo zasebnih vojnopoštnih j pošiljatev, oziroma jih ne pošiljajo dalje.
7. Kadar zahtevajo razmere, se sme osebam V vojski na bojnem polju oddajanje poštnih poši- i ljatev začasno prepovedati; ako je treba, se sme ves vojnopoštni obrat na določeno dobo popolnoma ali deloma ustaviti.
Kadar okoliščine dopuščajo, se sme krog predmetov, ki se pošiljajo po vojni pošti, razširiti. Dotična ukazila se pravočasno razglase.
DNEVNE VESTI.
V svrho varstva železniških prog se je odredilo, da bodo železnice zastražene po vojaških stražah. Da se preprečijo nezgode, opozarja se občinstvo, da imajo straže strog nalog, takoj uporabljati orožje proti vsakemu, kateri bi se ne ustavil na prvi tozadevni poziv.
Železnična proga Ljubljana-Rudolfovo-hr-vaška meja je vojaško zastražena. Prebivalstvo se opozarja, da se je brezpogojno ukloniti nare-dbam na straži stoječih vojakov in da imajo straže povelje na vsakega, ki se na prvi klic ne bi oglasil, streljati. Vnovič se razglaša, da velja ravno isto za železnično progo po Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Kranju naznanja, da uraduje za stranke vsled preobilega posla od ponedeljka dne 10. avgusta t. 1. do preklica nadalje samo od 8. do 12. ure dopoludne, le v ponedeljkih pa tudi od 2. do 4. ure popoludne. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranju.
Z gradbo novih mestnih kanalov v Kranju se je pričelo že prejšnji teden. Ker je mnogo podjetij skrčilo ali celo popolnoma ustavilo obrat, se je zglasilo vse polno delavcev, ki bi pri gradbi kanalov zaslužili radi Saj nekoliko kruha. Minole dni so izkopali jarke od iztoka pri klavnici do živinskega trga in sedaj polagajo cevi iz kamenine. Žal, da je podjetništvo že moralo odsloviti precej delavev in bo prihodnje dni sploh moralo prenehati z delom za več tednov, ker vsled ustavljenega prometa na železnicah ne more dobaviti za zgradbo potrebnega materijala.
Ni res, kar poroča „Gorenjec", da je policijsko ravnateljstvo ustavilo izdajanje „Sloven-skegs Ilustrovanega tednika",temveč bo isti redno izhajal' ker ima za to dovoljenje. „Slovenski Ilu-strovani tednik" ni političen list, temveč je posvečen le zabavi in pouku, „Slovenski Ilustro-vani tednik" se dobiva po vseh trafikah izvod po 22 h, naročnina četrtletna pa znaša le Kr 5.50. Naročite se nanj, ker bo priobčeval o najnovejših dogodkih t
Seja kranjskega občinskega odbora se vrši danes popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje z dne 9. julija 1914, št. 1771. 2. Naznanila županstva. 5. Prošnja Karola VVindischerja, da se posekajo kostanji v zvezdi poleg njegove pristave. 4. Pritožba Viktor Skrema, Janje Miklavčič, Andrej Pernuša in Fran Holz-hackerja proti predpisu vodovodne naklade.
Avtomobilna vožnja Kranj-Ljubljana. Ker je vsled vojaških vlakov ustavljen na železnici tudi osobni promet, je avtomobilna prometna družba iz Škofje Loke uvedla počenši z minolim četrtkom avtomobilno vožnjo med Kranjem in Ljubljano. Avtomobil vozi vsak dan iz Kranja (izpred mestne hiše) v Ljubljano točno ob 7. uri zjutraj in ob 1. uri 50 minut popoldne. Iz Ljublane (iz dvorišča gostilne pri „Figovcu") v Kranj pa ob 11. uri dopoldne in ob 6. uri zvečer. Vožnja iz Kranja v Ljubljano stane 2 K in ravno toliko iz Ljubljane v Kranj, tja in nazaj torej 4 K. Voz, ki ima prostora za 16 oseb" je prav udoben in lično opremljen. Vožnja traja tričetrt ure.
Vremenska opazovalnica v Kranju. Mestna občina v Kranju je dala nedavno na mestni hiši postaviti vremensko opazovalnico. V pločevinski omarici vise tile aparati: barometer (tlakomer), trojni termometer (toplomer): Reaumur, Celzij in Fahrenheit in vlagomer. Pod tlakomerom je pritrjena orientacijska deščica z napisom: Občina : Mesto Kranj. Politični okraj Kranj. Dežela: Kranjska. Število prebivalstva po ljudskem štetju iz leta 1910: 2570 Zemljepisna širina: 46° 14'. Zemljepisna dolžina: 52" 1' (od Ferra)." Pod vlagomerom beremo : Časni vlagomer, ki kaže v odstotkih vlago v zraku, 50" do 80" je normalna vlaga zraka, nad 80" se ista dviga, pod 50" isra pada. Ako se vlaga zviša in istočasno toplomer pada, pričakovati je padavin in sicer: v poletju rosa ali dež. po zimi sneg ali megla." Vremenska opazovalnica dobro služi prebivalstvu, ki tako rado pozveduje in premišljuje, kako bo vreme.
Oklic. Vojna se je pričela. Naši sinovi, možje, očeti in bratje — vsi so sledili z velikim navdušenjem klicu našega nad vse ljubljenega cesarja in so se zbrali okrog slavovenčanih zastav Avstrije, da žrtvujejo svoje premoženje in življenje za našo ljubljeno, drago, čestitljivo domovino. Kakor prinaša križ krščanstva visoko postavljen nad svetom, obsevan od solnca ljubezni, človeštvu le srečo in blagoslov, tako naj daje naš „Rdeči križ" visoko postavljen nad s krvjo namočenimi bojišči, obsevan od krščanske ljubezni od bližnjega, našim hrabrim, ranjenim in bolnim vojakom tolažbo, lajšanje bolečin in zdravje. Zatorej smo mi vsi dolžni, da se zberemo okrog podružnice deželnega moškega in ženskega pomožnega društva „Rdečega križa" za Kranjsko v Kranju in da v udejstvovanju patrijotičnega čuvstvovanja z denarnimi in drugimi darili krepimo naš pomožni zaklad, da se bodemo mogli z združenimi močmi, kakor hitro bodemo k temu klicani, vredno pridružiti veliki pomožni akciji avstrijskega osrednjega društva „Rdečoga križa". Vse čislane dame in gospode, vse prebivalstvo političnega okraja Kranj se vabi, da pristopi z gotovo neznatnim letnim prispevkom 2 K kot član. Nobeno društvo, nobena korporacija naj odslej ne bo izven naše organizacije. Za vpis imena, poklica in stanovališča nanovo pristopa-jočih članov je določena oklicu priložena pola I, v polo II pa naj se zabeležijo posebna denarna darila in naklonitve pod geslom „Vsak po svoji moči" ter naj se darila izročijo podpisanemu okrajnemu glavarstvu ozir. podružnici „Rdečega križa" v Kranju.
Kranj, dne 5. avgusta 1914. C. kr. okrajni glavar in predsednik podružnice „Rdečega križa" v Kranju: SCHITNIK 1. r.
V Ljubljani je umrl v pondeljek dne 5. t. m. nenadoma vsled srčne kapi neki vojak, katerega identitete ne morejo dognati, ker ni imel nikakih izkazil pri sebi. Sliko umrlega priobči „Slovenski ilustrovani Tednik" in prosimo vse, ki bi ga spoznali naj naznanijo takoj uredništvu Ilustrovanega Tednika v Ljubljani kdo in odkod je umrli.
Učiteljska imenovanja v kranjskem šolskem okraju: Alojzij Koprivec, učitelj na Robu, pride kot nadučitelj na trirazrednico v Selca, Franja Slapar,* učiteljica v Št. Gothardu, pride v Olševek, Franc Cuk, učitelj v Gor. Logatcu, pride na enorazrednico v Zalemlogu, Alojzij Sežun, učitelj v Mavčičah je imenovan nadučiteljem na novoustanovljeni dvorazrednici istotam, Franja Pogačar, učiteljica na Bukovici, pride v Mavčiče in Hedviga Schwickert, učiteljica v Tržiču, pride k Sv. Ani pri Tržiču.
Ljudska knjižnica Narodne čitalnice v Kranju ostane do preklica zaprta. Vsi oni, ki imajo knjige izposojene in jih še niso vrnili, se nujno prosijo, da iste v nedeljo od 11. do 12. ure dop. nazaj prineso.
Vnovič se prebivalstvo opozarja najstrožje paziti na vse tuje osebe, ki pridejo v občino, zlasti pa one, ki se sumljivo klatijo okolu javnih poslopij, brzojavov, železnic in drugih v vojaškem oziru važnih naprav. Vsako tako osebo naj se ustavi in od nje zahteva, da se legitimira. Pri najmanjšem sumu, da zamore biti dotičnik nevaren javni in zasebni lastnini ter vojaškim interesom, naj se ga takoj prime in odvede na najbližjo orožniško postajo, slučalno ga je internirati na varnem kraju toliko časa, dokler ne pridejo orožniki. Kot načelo naj velja, da se nobenega tujca v občini ne sme pustiti toliko časa brez nadzorstva, dokler se ni izkazal kdo in od kod, da je nesumljiv. Nikogar naj ne premoti boljša obleka ali pa ljubeznjivi laskajoči se nastop. Patrijotična dolžnost vsakega* je, po svojih močeh pripomoči, da se domovina zavaruje in brani. Radi tega naj občinstvo samo pazi na vse kar se v občini in po raznih krajih izvanrednega godi in naj vsako kolikortoliko sumljivo opazko takoj ali okrajnemu glavarstvu, ali pa orožništvu ali vojaškim poveljstvom javi. Po naši domovini se klati nekaj sumljivih, prav nevarnih elementov, ki imajo od sovražnikov nalog, vznemiJjati prebivalstvo in škodovati javnim napravam, zlasti železnici in pa zbirajoči se armadi. Take zločince se bo naredilo neškodljive, ako vsak občan stori svojo dolžnost in s skrajno pazljivostjo pripomore do tega, da se jih pravočasno prime. Končno se še omeni, da ni izključeno, da se bo v bodočih dneh tu in tam videl kak zrakoplov ali eroplan. Vsakdo, ki kako tako zračno plovilo opazi naj takoj naznani glavarstvu ali pa najbližji orožniški postaji. Ko bi se zračno plovilo spustilo na tla, naj se dotične osebe takoj prime in pa reči ki bi jih imeli s seboj toliko časa zadrži, dokler ne pride na lice mesta orožništvo ali pa vojaštvo.
Požar. Dne 51. julija je pogorel na Savo-dnjem mlin in šupa, napolnjena z lubjem, last posestnika Franceta Eržena iz Savodnja št. 3.
Na lovu za roparji ustreljen. Potočnik Jernej, Žagar pri Bornu v Pristavi, je bil ponoči, ko je preganjal neke roparje, s samokresom obstreljen v levo ramo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Lovro Rebolj v Kranju
X w
20 52-30
Glavni trg
Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove.
kokriško
v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam MAal||||M    kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem
vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
I I
I I
I I
I I
I I
I I
I I
w
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju
i
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža. Zobozdravniška ordinacijskaura
odslej samo od 9. do 10. ure dopoldne
vsak delavni dan.
Dr. E. Globočnik ni poklican k vojakom in zdravi še nadalje.
Kavarna Jvezda", Kranj
Prostoren moderno urejen lokal z razgledom v park. — Izborne delikatese, pijače in pecivo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Svetovnoznani
Paganini Orkestrijon.
Priporoča se domačinom in izletnikom
16 52-31
trgovec in kavarnar.
V ^   Najstarejša     J> S
trgovina
Ferdo Saiovic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
3 52—32
priporoča za
poletensko sezijo
svojo bogato zalogo vezenega blaga, batista, platna in delena za ženske bluze in obleke, letenskih ševijotov in kamgarnov za moške obleke, kakor tudi vsega drugega manufakturnega
blaga.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
9—32
najbolje in najceneje se kupi pri tuniki
RUDOLF RUS
v Kranju [poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
in
■J ■:
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
kupuje
M. RflHT, KRHKI
trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjejeviško pivo. Lep senčnat vrt.
Modni salon
«8—18
A. Adamič v Kranju
Podružnica v hiši g. H. Hayr
naznanja Castitim damam, da je došla ravnokar velika izbera
najmodernejših
dunajskih in pariških modelov
in se bodo isti prodajali dokler kaj zaloge radi pomanjkanja prostorov po zelo ugodni ceni. — Velika izbira krasnega nakitja. Prepričajte se v konkurenčnih cenah predno si nabavite. — Žalni
klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno in ceno izvršujejo.
KcrciES m
HIRTfl-HOUSH
so splošno priljubljeni, ker so nedosežni o teku in trpežnosti. Blagovolite si jih ogledati
pri tvrdki
KARL ČAMERNIK & Ko.
Specijalna trgovina s kolesi, motorij,
avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža.
7-* LJUBLJANA
samo Dunajska cesta 9—12
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
RV
2346
392277