97. številka. „SDINOST« izhaja po trikrat na teden t iftitili it-danjih ob fto*»lclH, četrtkih in ■oft>o£fltta« Zjutranji' izdanje ii-haja ob H. uri zjutraj, večerno pu oh T. uri r«čer. — Obojno jadanje utane; ta Je«lan niffc . (. — .HO, i*ren Avstrij« t. 1.40 za tri mulec , . » 2.80 » . . 4,— ta pol lota . . . b.— . ■ . ».— u vas leto . , . 10.— „ „ . ]R,— Na »iročbe hrti priložene naročnin« ** na jemlje ozir. Posamično storilko »o dobivajo v pro-dajaliiioah tobaka v Irnfn po a n»i„ itven Trii« po 3 nvč. Sobotno rečemo isdanj« v Irntu 4 nč., Uren Trsta B nt. ^ggr a to. ^gsgf Izdanje za wedo 14. avgusta _(v Trsta, v torek zvečer dne 13. avgusta 1895.) Tečaj XX. EDINOST Oglati no račune po tarifu t petitu; ju naslov,• t debelini črkami ae plačuje prostor, koHkor raradnih »r.tie, tpo«lttna oainrtmre in jaTiit>.taiiralo, domači oglasi itd. »e računajo po pogodili' Vsi dopisi n.»j »» poAiIjajo urodnittru r ulica C a»nrtii.t št. 11, Vsako niiiri l>iti franaoTitno, kur nofrankoman to ni> »prt*j imajo. Roknpi.i i« no vračajo. Naručnino. reklanarijo in oplatu »prejema n^ravnimtvo utira Molino pir* rolo hit. 3, II. nadut. Odprto rvklanaoj* to proate poninina, OlaaAlo »lovenmkega političnega društva asa Primorsko. iir#,,M(,JI-rf, Našim 11 gg. naročnikom. Castitim našim gospodom naročnikom, ki nigože poravnali naročnine, zastane do3o. junija t. 1., žareli smo pošiljati poštne naloge. Ako ostane brezvspeSen tudi ta korak, primorani bodemo ustaviti dotičnikom dopošiljanje lista ter predati iztirjanje zastankov odvetniku. UpravniStTo. 0 našem šolstvu. Govor poni dra. Matka Laginjo * soji poslanske cbornice dno ft. julija 1895, (Dalje.) Ponoviti moram, kar sem rekel že tolikokrat!, da na tem gimnazij (V Pulji. Ur.) ni uveden hrvatski jezik niti kot obvezni predmet (Oujte !). Oporekajo nam, da nimamo mladeži za to, da premalo mladenčev naše narodnosti obiskuje srednje šole. Gospoda moja, to ne odgovarja resnici. Pred vsem treba nvažiti, da je mnogo mladenčev, ki neoporečno pripadajo slovauski narodnosti, upisanih med Italijane, a v drugo treba vzeti v obzir, da obiskuje samostalni hrvatski gimnazij na Reki povprečno najmanje 110-115 mladeničev iz Istre; a kot tretje dejstvo navajam, da, če tndi jih ni mnogo, jih je vendar nekoliko na italijanskem gimnaziji v Kopra in še več vsekako na nemškem dr* žavnem gimnaziji v Trstu. Že po dosednnjem obiskovanju šole imeli bi torej zadostno število mladine, ki bi obiskovala tak gimnazij. Kakor nimamo gimnazija, istotako nimamo tudi ni realke ni navtiške šole v nadom jeziku, mi smo v obče tu brez srednjih lol v našem materinem jeziku* Da je to proti koristin* našega narodnega obstanka in proti koristim zdrave uprave, tega mi ne treba dokazovati še-le danes. Odgovoriti Čem nekoliko in samo na kratko na razlaganja gospoda zastopnika mesta tržaškega, lati se je pritožil, da njegovi Hoplemeniki, Italijani, nimajo nijednega vseučilišča. Tudi mi Slovani Dalmacije, Istre in Goriške, dasi suio številno mofineji, nimamo nijednega vseučilišča v Avstriji. Ako je torej njim slabo, tudi nam ni dobro. Velespoštovani gospod tovariš se ne more sklicevati na to, da je v Zagrebu vseučilišče s hrvatskim učnim jezikom. To je sicer res, ali isto, žalibog, ne obstoji za nas, ter je soplemenikom gospoda tovariša, ki so navadno imoviteji in kojim ne treba pripravljati se za državne službe, kakor siromašnim Slovanom, mnogo laglje zahajati na koje vsečilišče v kraljevini italijanski, kakor pa Hrvatom Dal-macije in Primorja na hrvatsko vseučilišče v Zagrebu. Žalostno je v teiu pogledu, da se slavna PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 118 Zgodovinska pripovest XVI. veka. BpUol A. Š e n o a. (Dalje.) »Pravo! Ha, ha J Mar imate vi veće pravo, nego jaz ? Pojdite z milim Bogom ; Dremlje se mi". .Torej Vaša milost nas neče zaščititi ?" „Zaupaj v sebe in v svoje kljuse. Dremlje se mi, je-li ste čuli, a jutri moramo v vojsko*. „ Dobro", završi I je Jakopovio odrešito; .ban ne zna, kaj je pravo, ali znal bode kralj, dozna tudi, kakšen mu je ban. — Z Bogom, velemožni gospod; sedaj vemo, da se od bana nimamo nadejati ničemur, in tu Vam prisegam, da se bodete spomnili na čas, ko ste Zagrebčane zadeli v srce 1" Srditi odšli so Zagrebčani od Unguada, a najbolj vzdihal je Kaplolovid: .Torej niti som, niti vino, niti sladkor ui nič pomagal. Vse nič. To ti je pravica!" vlada do sedaj ni mogla odloČiti za to, da se vseučilišče v Zagrebu proglasi jednako-veljavnim z vseučilišči v tem delu države. Nočem se tu spuščati v obširna razlaganja, da je vseučilišče, istotako kakor so srednje šole v Hrvatski, v glavnem ravno tako ustru-jeno kakor avstrijska, Po mojem menenju iinajo hrvatske osrednje šole vsakako to prednost pred avstrijskimi, da se na hrvatskih gimnazijah, na kojih sem se učil tudi jaz svojedobno, poučujeta kot obvezna predmeta npmški in italijanski jezik ; in da se v tej visoki zbornice morem razumljivo izraziti v nemškem jeziku, in da velja to tndi za italijanski jezik, zahvaliti mi je na tem hrvatski gimnazij in izobrazbo, ki sem si jo pridobil. Nasprotno temu pa je bil nekdanji nemški gimnazij v Parizu tako urejen, da mladenič, ki se je početkom vpisal med Italijane, se kasneje ni mogel učiti hrvatskemu jeziku in narobe, ker mislim, da je šlo za tem, da ti dve narodnosti ne prideti do ožje dotike in da se ne priučiti vzajemno dotičnima deželnima jezikoma. Vsakako pa je gotovo, da sta se v zadnjih letih ta dva jezika poučevala istodobno,* in sta bila za dotične narodnosti proglašena svobodnima predmetoma. In ako se mi tudi ne izjavimo niti za niti proti ustrojenju italijanskega vseučilišča, to pa morem popolno sigurnostjo zagotoviti gospoda tovariša, da nismo mi krivi, ako so Italijani izgubili dve vseučilišči, omenjeni po njem. Mislim, da je meril na vseučilišči v Padovi in Paviji, ako pa jo k o j i narod v Avstriji, k i j e g o t o v o v s e s t o r i i, ti a n e i z-gubeoni vseučilišči, so bili to ravno Hrvatje, kar mi mora pripoznati tndi on, ter bi bilo to le izliv čutstva hvaležnosti, ako bi vrlo spoštovani gospod poslanec tržaški povrnil milo za drago s tem, da bi po svojih silah, sedč na desnici mestnega zastopa, podpiral naše zahteve, da tudi Slovenci v Trstu dobe osnovno šolo. Poznano mu utegne biti, kakor bi moralo biti poznano tudi visoki šolski upravi, da se je mestno zastopstvo protivilo temu, akoravno so to zahtevali stališi 700 otrok, dolžnih obiskovati šolo in dasi obiskuje v mestu samem, kakor znano, najmanje 400 otrok privatno narodno šolo, vzdrža-vano silnimi žrtvami slovenskih rodoljubov. Mislim torej, gospoda moja, da bi m o r a 1 oni, ki zahteva kaj višjega, dati drugemu vsaj najmanje od o n e g a, kar želi. Dokler ne bodo Italijani Trsta in Istre popolnoma odkrito podpirali naših narodnostnih in kulturnih teženj, dotlej naj ne iščejo podpore med nami. Kajti, Čeravno XIX. Baron Unguad dignol se je svojoj voj-skoj po zapovedi nadvojvode Karla, da otme Turkom stare hrvatske trdnjave Bužim, Zrlnj, Čazmo, kateri je bil osvojil bosenski paša Ferhat; Ungnad je hotel odtisnoti neverno silo od Une. V nekaterih manjših praskah je res razbit Turke, no ni umel poslužiti se svoje sreče. Dasi junak sabljoj, bil je Ungnad slabega uma, in, četujoči sedaj tu, sedaj tam, trosil je brez potrebe sila junaške krvi. Razven tega hrvatska gospoda niso pristojala k njemu kakor nekdaj k Franju Slunj-skemu in v vojski ui bilo sloge. Stari Gre-gorijanec in nekateri njegovih pristašev oklenili so se res svojimi silami štajerskega barona, izneverivši se svojim prejšnjim zaveznikom, ki so prezirali Nemca. Ali zato je znaten del plemstva, na čelu mu mali razban Alapič, pričel nemilo gledati bahatega bana. Ungnad vodil je vojsko sim ter tje, včasih ! ne brigaje se za ugodno priliko, da navali na Turke, včasih pa je maloj četoj udarjal na silno tolpo Turkov, a razven tega je po- si prizadevamo, da smo dobri kristijani, vendar se moramo po tolikih skušnjavah držati poznanega reka : nd a m, da daš, s t /f i m, d a s t o r i š!" fe Kar se dostaje našega šolstva, tm>-ne treba mnogo zlorabiti potrpežljivosti visoke zbornice, kajti zadošča, ako opozorim na govore poslanca SpinČiifa, izrečene v sejah dne 4. febru vaija 1893. in 26. aprila 1801. in na dotične resolucije, kojo niso ostale, tako sp nadejam, mrtve črke in o kojih bode proračunskemu odseku poročati svojo-dobno. (Konec prih.) Oklic glede skupnega potovanji v narodopisno razstavo v Prago. V zlatej materi Pragi v prekrasnej legi ob bregovih srebrnopene Vltave razprostira se obširen prostor, na katerem kipi bujno življenje in vrvenje. Z vseh stranij one plo-dovite pokrajine, katero je vzel v posest praoče Čeh in katera je kasneje združena bila pod sijajno krono sv. Vdelava, shajajo se tam zastopniki vseh stanov neutrudljivo delalnega in vztrajnega češkega naroda. Slikoviti narodni kroji menjavajo se ti pred očmi z bluzo tovarniškega delalca, z vse poezije prazno obleko malomešfana, z uniformami uradnikov in vojakov, s salonsko opravo plemstva in meščanstva in z bizarno ob'eko praških gizdalinov. Vse je tu praznične volje. In kako bi tudi ne! Vsaj velja obisk vse te množice narodopisnej razstavi, katera pomeni šest mesecev praznika za ves češki narod, ki si jo je z lastnimi močmi priredil tako sijajno, da se zavisti vijo njega nasprotniki. Za češki narod je narodopisna razstava praznik; za obiskovalce drugih narodov — zlasti slovanskih — pa je to šola, v kateri se morejo nazorno poučiti, koliko zamore i? lastne moči storiti narod, ki si je svest svoje veljave in moči in ki z jekleno doslednostjo hiti za postavljenim si ciljem. Ako kdo, po-trebujemo tacega pouka zlasti Slovenci, da se okrepimo v naiodnej in političnej borbi. Nam bode torej obisk narodopisne razstave v Pragi velike koristi in želeti je le, da si jo ogleda mnogo Slovencev. V ta namen osnoval se je odbor, ki bode vodil skupni slovenski obisk narodopisne razstave českoslovanske. Udeleženci skupnega potovanja v Prago odpeljejo se dne 1. septembru t. 1. s posebnim vlakom iz Ljubljane, ki bode sprejemal potnike na vseh postajah do Spiel-felda, potem v Gradci in na Dunaji. Vožni red tega vlaka in pa cene potovanju — katere bodo izdatno znižane — prijavijo se v kratkem po časnikih. Za udeležence, gostoma zapuščal vojsko odidši v Zagreb, da se tajno pogovarja s Hallekom, I Baškovičem in drugimi orodji nadvojvode Ernesta. Da, govorilo se je o njem, da njegova prisega v saboru ni bila nego pusta komedija, ker da je bil prej v Pragi prisegel cesarju Rudolfu, da hoče storiti samo ono, kar mu ukaže nadvojvoda Ernest. V tem ko je gospoda tako po kotili mrmrala, delali so Zagrebčani na vse rokp, da operejo sramotno rano, ki jo jim je bil prizadejal Stepko Gre-gorijanec. Ivana Jakopoviča izvolili so mestnim sodcem, a Matka Vernica notarjem, ve-deči, da sta ta moža drzna in bistra, spoznavši, da je g. Teletič dobra duša, ki se ne briga z«i nobeno stvar, in g. Kaptolovič da mnogo govori, a malo stori. Jakopovič šel je i k nadvojvodi Ernestu, da mu dokaže vse tuge in nevolje tužne občine Zagrebške, a na požunskem saboru zagrmel je gromovitim glasom in strelovitoj besedoj, da je velikaše kar stiskalo pod grlom : „Dohajam pred vas, oj slavni stanovi in redovi", zagrmel je, ,ne kot odposlanec svo- ki nstopijo na katerej koli postaji južne železnice med Trstom, Gorico in Reko, veljale bodo znižane cene tudi do Ljubljane. Prijave sprejema že sedaj podpisani odbor. Kedor se oglasi, dopošlje naj pet goldinarjev zadatja, kise mu u račun njo v vožno ceno. Ko bi se do 26. t. m ne oglasilo zadostno število udeležencev, vrnejo se predplačila. Rojaki \ Na veselo svidenje v zlatej Pragi! V imenu odbora: Iran Hribar, predsednik. />r. Danilo Maj ar on, Anton Trstenjak, podpredsednik. tajnik. Politiške vesti. V Trstu, dno 18. avgusta 1891». Slioil iieniftrijarMkih narodnosti. Soglasno vsprejeti program naglasa, da narodopisni odnošaji in zgodovinska razdelitev ogrske države nikakor ne dopuščajo, da bi si prisvajala pridevek prebivalstva le jedna narodnost, ki ne sestavlja niti večine v državi. Vse narodnosti na Ogrskem imajo pravico i d e n t i fi k o v a t i se z državo. Zato pa sklepajo Slovaki, Srbi in Rumuni, vzdrževaje svoj posebni dosedanji narodni program, zvezo v obrambo pravic teh narodnosti z vsemi postavnimi sredstvi. Nadejajo se, da se tej zvezi pridruži tudi Malorusi in Nemci. Kakor hitro bodo nema-djarske narodnosti primerno zastopane v parlamentu, nastojale bode, da se premeni narodnostni zakon v zrnislu tega programa. Zveza se bode dalje potezala za s p I o š n o, jednako in tajno volilno pravo in bode zahtevala, da se premene c e r k v e-n o p o I i t i š k i zakoni, ker so isti naperjeni proti posamičnim narodom. Zveza želi, da bi v svetovalstvu krone zastopal nje interese poseben minister brez portfelja. Nadalje bode nastojala zveza, da se varuje svoboda glasovanja, da se ali odpravijo porotna sodiš č a ali pa p r e I o ž e v take kraje, kjer bode možno r a z-p r a v I j a t i brez tolmača, (Kdo bi se ne spomnil pri tem naših tržaških razmer? Ur.), ter da se ohrani cerkvena avtonomija. Slednjič nasvetuje program, naj se cesarju predloži posebna spomenica. V dosezanje teh ciljev osnuje se poseben odbor, v kojem bodo jednakomemo zastopane vse tri narodnosti. Volitve v deželni zbor Gali&ki se bodo vršile od 25. septembra do 2. oktobra. Princ Ferdinand se je torej včeraj srečno povrnil v Sredec. Oficijelna brzojavka pravi, da je bilo po konci vse mesto, ulice so bile okrašene, in na kolodvoru so bili zastopniki vseh veroizpovedanj, le metropolita bodnega mesta, kateremu ime slovi v davnoj minolosti, ampak kakor jokajoči odposlanec tugujoče občine, katera vsled krutega nasil-stva stoka in vzdiše, ter že pozablja, kaj je pravo in zakon, katera pogibije pod globokimi ranami. A kako tudi ne bi ? ! Bije nas siromaštvo, mori lakota, gor6 mm hiše, pusto nam je polje, starci vstrepečajo pod silovito roko, žene nam drhtč pred vragom, a zakon naš davni, ta neoknljena svetinja naših očetov, leži v prahu in zlobnim besom gazi ga nemila noga. Pa vprašate-li, slavni stanovi in redovi, da-li ni ta naš krvnik Turčin, zakleti sovražnik križa ? .laz vam povem, oj gospoda, da ni Turčin. Domači velikaš, krščanski gospod prišel je pod svobodnim provodom v mirno naše mesto in rogovili gorje od Turka ; in v dobi, ko bi nam bilo treba složno dignoti orožje proti zatiratelju naše krščanske vere, moramo vaditi sabljo proti domačemu nasilstvu. Pomagajte, oj gospoda, ker drugače poginemo, a poginoti hočemo le — sabloj v desnici!" (Dalje prih.) Klementa, vodje bolgarske deputacije, n i bilo. Istotako ni bil navzoč n i j e d e n diplomat. Različne vesti. Iz Škofijskega konvinta. .11 Popolo* javlja, daje naslednikom msg Flega kot ravnatelj škofijskega konvikta imenovan dosedanji Škofijski kapelan don Hugo Masten. Msgr. Flego je bil iz zdravstvenih obzirov opetovano prosil, da se ga odpusti od tega častnega mesta, ki pa nalaga veliko odgovornosti in mnogo truda. Zato pa se bojimo, da je novi ravnatelj vendar-le nekoliko — premlad. Lekcija kristijanom. Omenivsi dejstvo, kako so židovski krogi jeli tudi v Trstu proganjati antisemitski humoristični list „Kike-reki" z utemeljenjem, da je antisemitizem nemoralen, pise ,11 Popolo": Po takem bi bil semitizem identičen z morilo. Tak<5, da bode Žid odslej tip nravnosti ; in odslej bodomo rekaii: Ta in ta je nravstven, je poštenjak, je čist kakor — Žid. Torej Židom, ki so ljubosumni na čast sinagoge, nista nemorAlna „Piccolo", „Mat-tino", niso nemordlni razni gnusni listi in umazanosti pisatelja Zole — ne, samo antisemitski listi so nemordlni. Torej proč žnjimi! To bodi v pouk našim kristijanom, da store toisto z listi, ki so res nemoralni in ki prihajajo od uredništev, okuženih liberalizmom. Mi smo pravični. Mi ne kličemo : Boj Židom in njih listom, pač pa kličemo : Hoj liberalizmu! In naj se nam predstavlja z rabinskim .Talmudom v roki, ali s protestantsko biblijo — če je tudi pomešana s katoliško —, to nič ne do: boj liberalnemu časopisju na vsej črti! Židje, ki so skoro vsi liberalci, se upirajo vsakomur, ki se bojuje proti njim, mi pa naj bi mirno trpeli liste, ki napadajo in grdijo nnše svetinje, zasramu-jejo čisto nravnost evangelja, zasmehujejo na£e obrede in izdajajo našo mladino s tem, da jej kradejo vero in dobre običaje ? ! Ako molčimo o tem, ali, kar je še hujše, ako se naročamo na take liste, ali jih kupujemo, postanemo sokrivci na njih zločinstvu. «11 Popolo" je napisal res dobro lekcijo, katero bi pa mi radi popolnili par besedami. Ne le, ako kupujemo ali se naročamo na take liste kakorsna sta „II Piccolo" in ,11 Mat-tinoV postanemo sokrivi zločina proti javni morili, ampak tudi, ako se z vso odločnostjo, besedo in dejanjem, ne upremo politički smeri, koji s 1 u2 i j o taki listi!! ,11 Popolo" naj nam ne zameri, »ko rečemo, da v tem pogledu ni popolnoma čista vest njegovih najožjih somišljenikov. Kaj pomaga klicati: Ta in ta list je nemoralen, ne čitajte ga, ako pa v isti hip mečemo polena pod noge onim, ki se zaresno in možko protivijo zistemn, ki podpira take liste! Le dosledno, spoJtovaua gospoda! Doneski za moiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu: Vesela družba pri gosp. Mikavžu Piščancu je nabrala 4 krone in vesela družba v Trsteniku radi izgovorjenih laških besedi 2 kroni 40 stot. in okoličanski razgrajalci po Vipavi so darovali 5 K. 2t» st. Cirilo-Metodijiki dar. Moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali v ta namen: gosp. J. Macher 4 krone, in go-spici Evrozija Kompate in Marica Slavec 4 krone 40 stot. X. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju. Omenili smo že, da sta bila tako vsprejem na kolodvoru, kolikor uhod v mesto Kranj najsijajneje zagotovilo skupščinarjem, da so došli med nje, ki so naše. Istutako smo žo omenili, tla je bila ob 10. uri slovesna sv. maša v dekanijski cerkvi, pri kateri je pel mešani zbor toli precizno, da se je kar divilo vse naše občinstvo. Po sv. uiaši je bilo zborovanje v čitalnični dvorani. SkupSčinarje je pozdravil predsednik, prečastiti Tomo Zupan, nastopnim nagovorom: Leta 1495. so naši predniki posvetili v Athenu oltar v čast družbinima zaščitnikoma, sv. Cirilu in Metodu, ter nastavili so tam slovenskega duhovnika, da bi rojakom, tja ro-majočim, oznanjal verske resnice v slovenskem jeziku. Leta 18S«i, j« ministerstvo potrdilo pravila družbe sv. Cirila in Metoda in istega leta na dan teh blagovestnikov je osnovni odbor sklical prvo veliko skupščino naše družbe. Danes se vrši že deseta skupščina naše družbe. Ta doba je dosti dolga, da se smemo vprašati za račun, kako smo delovali. Družba je ostala ta čas zvesta staremu slovenskemu programu : Vse za vero, dom, cesarja. Ni poznala strank; v družbi smo bili vsi jedini, (Burni živio-klici) družabniki vseh slojev, iz vseh krajev. Kazalo se je na ljubljanske razvaline in klicalo: Združite se v ljubezni. Za družbo to ne velja: v njej je bilo tako že pred potresom in bode tudi po potresu. (Burni živio-klici.) Narod slovenski prebil je že huda leta, a to nas ne vznemirja, saj zašije solnce najlepše prav po hudi vihri. Vprašati se moramo: kako bodemo delovali v prihodnje ? Tudi na to je odgovor lahak : Tako, kakor do sedaj (Živio klici) proseč Boga, da bi hotel milosten biti Slovencem! Iz poročila tajnika, veleč. g. župnika Ž log ar j a, posnemamo: Družbi je namen obraniti in priboriti slovensko šolo. Ta namen bi bili že dosegli in družbe ne bi trebali več, da so hoteli mero-dajni činitelji poslušati naše tožbe. Tako pa moramo sami skrbeti velikanskimi žrtvami, da ohranimo našo mladino pred poitalijančeva-iijem in ponemčenjem. In naša armada, ki žrtvuje v ta namen, šteje nad 11200 udov, prvenstvo pa gre — narodnemu ženstvu. Podružnic šteje družba 104, njih število je letos naraslo za 18, Družba vzdržuje 14 šolskih zavodov, v katerih se na stotine otrok vzgaja v verskem in narodnem duhu. Družba je proslavila svojo desetletnico dvemi velikimi čini: v Trstu je kupila primerno poslopje, v V e I i k o v c u (na Koroškem) pa gradi dvonadstropno hišo za krš'ansko prosveto in narodno zavest. (Dalje prih.) Pevsko drultvo „Hajdrih na Prošeku zborovalo je dne 28. dan julija t. 1. v svojih prostorih. Predsedoval je podpredsednik lv. Dolenjec, vlado je zastopal magistratni okr. načelnik g. A. Vidusso. Prisustvovali so zboru tudi mnogi Proseški odličnjaki, kakor gg. Iv. vitez Nabergoj, Iv*n Balanč, Alojzij Goriup, Ivan Godina i. dr. Zborovanje se je vršilo se precej burno ker nekaterniki, — a teh je bore malo — so se hoteli nekoliko „pošaliti", a prepričevalna beseda omenjenih skušenih in odličnih mož jim je kar sapo zaprla. Pomisliti je treba, da le dobro utemeljena beseda, izvirajoča iz čistega rodoljubnega srca, izvestno najde odmeva v vsakem nepokvarjenem srcu, a pusta beseda, združena z morebitno mržnjo, zadene ob trda tla, kjer se odbije. To bodi povedano nekojim, kateri imajo fiksno idejo, da nadkriljujejo druge. Po vsprejetju tajnikovega in blagajniko-vega poročila je bil voljen sledeči odbor: g. Zdravko Ciblc, predsednikom; g. Janko Štrukelj, podpredsednikom; g. Ant. Nabergoj, denarničarjem; gg. Alojzij Dolenjec, Matija Kalin Anton Milič in Iv. Verša, odborniki; Frančišek Kaleč, Matej Milič iu A. Regent, namestniki in gg. Al. Goriup, Ivan Godina, Ivan Nabergoj ml., pregledovalci računov. S tem je bil izcrpljen dnevni red in g. predsednik je zaključil zbor s trikratnim ,živio" tia našega preljubljenega vladarja Frana Josipa I. Novega odbora čaka jako teška zadača, kajti spraviti mora v pravi tir vse nasprotujoče življe iti pospešiti zaostalo društveno delovanje in to ne glede ni na levo uiti na desno, ampak imeti mora pred seboj lepi smoter: povzdigo narodnega petja in narodne zavesti. Slavni železni kancelar Bismarck izustil je o priliki vsenemškega pevskega sestanka, koji se je vršil pred nekaj leti na Duiuiji, sledeče krilate besede : „Nas Nemce je do-sedaj združevala in utesnjevala le nemška pesem, ako se ji; to godilo v minulosti, v toliko veči meri naj se vrši v prihodnjostr'. Sotrudniki! Tudi mi oklenimo se slovenske, oziroma slovanske pesni; ona naj nas bodri in blaži za vse lepo in dobro, da p listane m o narod z n a č a j e 2 ev, narod poštenjakov! Selitev. Uradnija predstojnika okraja sv. Jakob (II. mestni okraj) premesti se z dnem 24. t. m, iz hiše št S> v ulici della Guardia v hišo št. 26 ulice S. Marco. % Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Podružnica bolŠka 41 gl.; iz pusice v trnovskem župuišču v Ljubljani 7 gl. 1 nč.; sentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani 42 gl.; Ciril-Metodov dar iste podružnice gl. 39.10; g. Fran Podkraj- šek 1 gl.; ženska podružnica na Krškem gl. 35.46 ; posojilnica v Radovljici 20 gl.; moška podružnica v Kranju gld. 55.76 ; iz nabiralnika g. I). Lušina v Lovskem Potoku 6gl.; g. V. Globočnik, c kr. notar v Kranju, 50 gl., kot prvi del pokroviteljine; nč. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski, 10 gl. v spomin pokojne matere; g. Podlimbarski 5 gl.; selška podružnica 12 gl.; Savski Hararabaša H gl.; podružnica Ziljska dolina in župnija Vrata gl. 22.04; moška podružnica v Sežani 100 gl. pokroviteljine in gld. 41.05 udnine; podružnica na Rečici 10 gl. ; akademična podružnica v Gradcu 40 gl.; litijska podružnica 82 gl.; g. Al. Kramaršič 9 gl. nabranih na novi maši vč. g. Al. Jarca v Ajdovcu; podružnica v Brdih 35 gl.; posojilnica v Gornji Radgoni 10 gl,; g. Rebek 1 gld. izgubljene stave; g. Josip Sancin v 1'redloki krasno vezan molitvenik; g. Anton Poljšak, bivši upravitelj ,,Slov. Naroda", 42 knjig ; podružnica v Novem Mestu 120 gl.; podružnica za Tolsti Vrh in okolico gl. 23.14; ženska podružnica v Postojni 44 gl,; č. g. Blazij Grča, župnik v Šempasu gl. 5.10 iz nabiralnika v šempalkein župnišču; podružnica za Žužemberk in okolico gl. 76.33; podružnica na Premu 5 gld.; ženska podružnisa v Kranju gl. 72.70 iu ista podružnica po gospici Šav« nikovi še 100 gl. pokroviteljnine ; podružnica na Brdu 65 gl.; iz nabiralnika pri g. Frani .Turci v Postojni gl. 5.12; moška podružnica v Zagorju ob Savi 21 gl. ; ženska podružnica v Skofji Loki po gospici Jerici Dolenčevi 45 gold. ; podružnica Rožak in okolica 21 gold. (Konec prih.) Delovanje trialke zdravniike postaje. Tekom min. julija meseca iskale so stranke v 1002 slučajih pomoči pri zdravniški postaji in sicer došle so v 714 slučajih stranke na postajo, v 288 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje. Največ opravila v omenjenem mesecu imela je postaja dne 30. (41 slučajev), razmerno najmanj pa dne 2. (17 slučajev). K veliki tatvini !z I. 1884. Iz Budimpešte javljajo: Preiskava proti gostilničarju Csom-boi ju in proti njegovi ljubici dobro napreduje. Čiin bode preiskava završena, stavijo parček sodišču na razpoloženje. — Ogerske oblasti poizvedujejo zajedno s policijo v Zadru, kam je Supičič pristojen. Ako se pokaže, da je avstrijski podanik, ga ne izroči oger-skim sodiščem, ampak sodilo ga bode avstrijsko sodišče. Zaprta suroveia. Kakor smo sporočili v današnjem z j titranjem izdanju, umrl je v bolnišnici 71etni Klement Medvesič, katerega sta bila pretepla kmet-zidar Josip Husso in njegov 15letni sin Ivan. Danes smo doznali, da so zaprli Hussa očeta in sina. Zajedno se vrši preiskava proti njima. Detomor ? Pri sv. Alojziju stanujoča dekla Marija Cjuk udala se je nekemu hlapcu. Plod te ljubezni bila sta dvojčka. Jeden izmed dveh novorojencev umrl je nekoliko duij po porodu, drugo dete pa je baje umorila brezsrčna mati s tem, da mu je dala užiti ruma ali koje druge žgane pijače. Otrok je umrl v tukajšnji bolnišnici. Proti Mariji Cjuk pričela je kazenska preiskava. Poskuien samomor. Je že tako: samomoru sledi navadno poskusen samomor, toda slučaj, kateri nam je zabeležiti danes, je tim žalostnejši, ker si je hotel končati življenje nekdaj pošten delavec, kojeiuu pa je nesreča smrt — v obitelji nekoliko zmešala pamet, ter se ga tu pa tam polotuje velika otožnost, katero — utaplja v pijači. Ta mož je 411etui čevljar Fran Simončič, stanujoči s svojo obiteljo v hiši 3t. 28 ulice S. France-sco. Predvčerajšnjem narezal si je vrat iu si prizadel z veliko iglo na trebuhu par ran. Prišel je v bolnišnico, držeči robec na rani na vratu. Na vso srečo se nesrečnež ni ranil nevarno, torej utegne ozdraviti v kratkem. Simončič se je hotel že aprila meseea t. 1. nekako zaklati s kuhinjskim nožem, o čemer smo sporočili tudi v našem listu. Prej na smrt obsojen, potem oproičen. Iz Mosta poročajo dne 8. t. m.: Tukajšnje porotno sodišče obsodilo je dne 7. maja t. I. 26'etnega pekovskega pomočnika Josipa Weissgiirberja iz Studenca na smrt na visa-lili. Weissgftiber bil je obtožen, daje dne 10. oktobra min. 1. sekiroj ubil svojega očeta in svojo mater in težko ranil svojo Sletno sestro Klaro. Obsojenčev oranitelj uložil je proti obsodbi nicevno pritožbo pri najvišem (kasacijskem) sodišču, l,e-to je uvažilo pri- tožbo in odredilo novo razpravo. Ista pričela je predvčerajšnjem (6.) in končala včeraj (7.) s tem, da so porotniki obtoženca proglasili soglasno nekrivim. \Veis*garberja stavili s" takoj na svobodo. Policijsko. Mehaniku Alojziju Ogrizku, stanujočemu v Rujan u hšt. 258 , ukradli so neznani tatovi iz njegovega stanovanja novčarko s 3 gld., kletko s kanarčkom in druge nekatere malenkosti. Zaprli so 13letnega Ivana Argona in njegovega brata Friderika, oba tržaška postopača, ki sta na sumu, da sta izvedla to tatvino. — 49Ietno Ivano Greblo iz Ospa so zaprli, ker se je vrnila v Trst, dasi je bila že izgnana od tu. — Raz-ven teh zaprli so še par beračev in ponoćnih kričačev. Jezikoslovna drobtinica. Bicikli so dandanes že tako razširjeni, da bi se težko našel človek, ki ne bi jih poznal. Ker pa mi Slovenci za „bicikel" se nimamo pravega izraza, zato bi morda bilo umestno, ko bi zamenjali to tujko s kako, novoizumljeno besedo, ki naj bi se glasila n. pr.: „človekonožnovrtečein-brzodaljepomikajočesevozilnokolo". Najnovejše vesti. Trst 13. Poštni oficijal Josip Kavčič je imenovan blagajnikom pri direkcijski blagajni in poštni oflcijal Ivan J e n k o je imenovan poštnim blagajnikom. Čestitamo od srca. Srsdsc 13. Povodom včerajšnjega pri* hoda kneževega skliceval se je župan v Sredcu na dogodke med odsotnostjo princa, koji dogodki so bili povod, da so nekoji inozemski krogi zasramovali princa in vlado bolgarsko. Vsprejem princa dokazuje, da se narod zbira okolo prestola. Tudi princ se je v svojem odgovoru dotaknil napadov v inozemskih listih ter je naglašal sijajnost vsprejema. Glasi se, da ostane princ le tri dni v Sredcu ter da odide potem v Kuksi-nograd. .Svoboda" potrja, da se skoraj združijo pristaši Stambulova in Radoslavova. Trgovinah« brtajnvkn. fucllniptita. PSonic* ?a »pomlad 6.7*—677 Pšei ion /n september 189« 6.81