, o« Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA 1. V. 1931 krat, prilog. JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE I 29. V LJUBLJANI, d up JO. aprila 1 UAt. VSEBINA: 150. Finančni zakon za leto 1931./1932. I „ 151. Zakon o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj konkurza (sle- 111 ' ' " " 11 Jl 11,11 z"l)01 »cdm • čaja). Letnik Zakoni in kraljevske uredbe. 150. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Finančni zakon za leto 1931./32.,* ki se glasi- I. del: Osnovne odredbe. § l. Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1931.^32. je sestavljen tako-le: I- Proračun občili državnih razhod kov in dohodkov: Dedni in izredni razhodki skupaj . Din 8.522,339.292— Redui in izredni dohodki skupaj ■ Din 8.522,350.292'— II. Proračun razhod kov in dohodkov državnih podjetij: Dedni in izredni razhodki skupaj Redni in izredni dohodki skupaj Presežek dohodkov nad razhodki Din 4.G87,944.6G2--Din 5.169,662.214'- Din 481,717.552-—, ki je izkazan v občih državnih dohodkih pod I. pod D. § 2. Proračuni razhodkov pod A. in dohodkov pod H. s proračuni razhodkov in dohodkov državnih podjetij so sestavni del tega zakona. * >Službene noviue kraljevine Jugoslavije;, z dne 31. marca 1031., št. 72jXXIjl34, Kljub členu 47. o državnem računovodstvu sme objavili minister za finance zaradi tehnične nemočnosti v »Službenih novinah kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1931./1932. § 3. Z virementi se pokrijejo, razlike v prejemkih, če je bilo od dne t. junija 1930. do dne, ko stopi proračun v veljavo, kaj napredovanj v službi in periodičnih zviškov. § 4. Ckl skupnega deleža naše države v roparacijskili plačilih Nemčije v gotovini za III. Youngovo leto v znesku 44,300.000'— nemških mark, po odbitku deleža v brezpogojni anuiteti 6,000.000'— nemških mark in 1 °/00 provizije Banki za mednarodne obračune kakor tudi po odbitku vsot, potrebnih za izplačilo izdatkov naših repa-racijskih ustanov v inozemstvu, izdatkov po službi vojne škode, transportnih stroškov državnih nabav na račun reparacij, izplačil potrdil in bonov za reparacije skladno s 2. in 3. zakona o izplačevanju in uporabi potrdil in bonov za reparacijo z dne 21. januarja 1931, in ostalih izdatkov, določenih s členom 21. zakona o izplačevanju vojne škodo, so mora uporabiti vsota Din 406,000.000*—, določena kot dohodek po proračunu državnih dohodkov, za. razbremenitev razhodkov državnega proračuna, in sicer: po anuitetni službi za vojni dolg Združenim ameriškim državam v znesku . . ............................ po anuitetni službi za vojni dolg vladi Velike Britanije v znesku . po anuitetni službi za reliefni doJg vladi Velike Britanije v znesku po anuitetni službi za vojni dolg vladi republike Francije v znesku po anuitetni službi za prejeti presežek v V. Davvesovem letu v znesku ... .................. po anuitetni službi za 2'A%-ne obveznice loterijske državne rente za vojno škodo y znesku , » » , * Din 12,775.920—, 82,919.081-—, 43,815.824-—, II . 31,478.785—, 11 2,790.308—, u 159,250.000-—, za izplačilo invalidskih podpor v znesku .................................„ 130.000.000-—, za odkup invalidnine po členu 87., točki 1., invalidskega zakona v znesau....................................... 20,000.000'—. § 5- Kredit, odobren za ureditev razmerja proti Narodni banki po členu V predhodnih odredb zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije se zvišuje avtomatično do višine, ki bi jo dosegel delež države v ostvarjenem dobičku Narodne banke, preliminiran v proračunu državnih dohodkov. §6. Kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhodkov predSedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene. Od odobrene vsote tega kredita je smatrati, da je Din 350.000-— v dinarjih, ostanek Din 850.000'— pa v zlatih dinarjih. Ta kredit, kakor tudi kredit za izdajanje publikacij in podatkov radi obveščanja v državi in v inozemstvu se porablja po naredbah predsednika ministrskega sveta; odrejena izplačila ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. §7. 1. V vseh razhodkih iz fondov ali skladov po tem ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, podrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te podatke ločeno v končnem računu za t« proračunsko leto. 2. Vsi izdatki iz fondov ali skladov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Od tega so izvzeti izdatki za kredite po členu 22. zakona o državnem računovodstvu. 8. Za vsak izdatek iz fondov ali skladov po proračunu ali iz drugih sredstev zunaj proračuna po specialnem zakonu ali odloku kot nagrade ali drugi stroški se mora predhodno zahtevati odobritev predsednika ministrskega sveta. Predsednik ministrskega sveta sme dati to odobritev ali z občim ali pa s specialnim pooblastilom. Brez te odobritve se ne sme izvršiti nobeno izplačilo. Vsake tri mesece morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi ali z drugimi sredstvi, podrobno poročilo in pregled o izplačilih, izvršenih v minulih treh mesecih. Poročilo in pregled morata biti overovljena od organa glavne kontrole. Od tega se izvzemajo fondi, ki obstoje po členu 22. zakona o državnem računovodstvu. § 8. Materialni razhodki in razhoditi za dnevne mezde delavcev državnih gospodarskih podjetij in ustanov, katerih vršenje je pogoj za doseganje večjih dohodkov, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh ustanov, in sicer do 5% od kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, z odločbo resortnega ministra, preko tega pa z odločbo predsednika ministrskega sveta na obrazložen soglasen predlog resortnega ministra in ministra za. finance. Proračunske pozicije in subpozicije za dograditev ali prezidavo in popravilo državnih zgradb, instalacij ild. se ne smejo zviševati z virementiranjeni iz ostalih pozicij iste proračunske partije. » § 10. 1. Izdatki, angažirani pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih dotičnega računskega leta, se smejo vršiti v tem računskem letu iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov, toda morajo se vknjiževati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne — »Državne obveznosti iz prejšnjih let — in izkazati v končnem računu za to računsko leto. 2. Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki so ne morejo izvršiti po prednjem odstavku, se morajo izplačevati iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov. Razpored in odločbo o teh izplačilih izda predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance. 3. Za ustanavljanje novih obveznosti proti členom 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu so nakazoval« in računodajniki odgovorni po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakonu o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, 4. Izplačane obveznosti po proračunu za leto 1929./ /1930., ki se niso mogle likvidirati v tem letu, je treba izkazati v končnem računu za leto 1930./1931. kot raz-hodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. § H- Dohodki državne razredne loterije se uporabijo na način in v višini, kakor so razporejeni v proračunu državne razredne loterije in proračunu državnega kmetijskega sklada. § 12. 1. Odlaga se povračilo Din 1,000.000-— za nabavo ribarskega orodja in materiala, ki ga dolguje Zadružni savez v Splitu. 2. Poštna hranilnica in njene podružnice se oproščajo plačevanja obresti na vloge in vplačila po čekovnih računih glavne državne blagajne, finančnih direkcij in davčnih uprav, ti uradi pa plačevanja manipulacijskih in drugih stroškov na vplačila in za izvršena izplačila po svojih č.okovnih računih. 3. Občina mesta Ljubljane se oprošča obveznosti, da vrne brezobrestno posojilo v znesku 50.000-— dinarjev (200.000-— kron), ki ga ji je radi oškodbe po potresu 1. 1895. dovolila bivša avstrijska vlada po ustanovitvi regulacijskega fonda. 4. Oproščajo se povračila brezobrestnega posojila* dobljenega od države po »Savezu agrarnih zajednica« za gradbo hiš, nakup živega in mrtvega inventarja in ostalih kmetijskih potrebščin, vsi oni naseljenci, ki so dobili zemljo po zakonu o naseljevanju južnih novih krajev, a so bili oškodovani po potresu marca meseca 1931. Te oprostitve dovoljuje minister za poljedelstvo v sporazumu z ministrom za finance po višini škode. Člen 00. 1>), prvi odstavek, zakona o državnem računovodstvu se zakonodajno tolmači tako-le: »'V sporih med pogodniki o kakovosti in količini dostavljenih nabav in o kakovosti in solidnosti izvršenih del, se sme nezadovoljna stranka količili izvedeniško presojo samo glede odklonjenih in nesprejetih del, in •sicer najdalj v 15 dneh, odkar je nastopila izvršnost rešitve oblastva, pristojnega za razpravo o gornjih spornih vprašanjih.« II. tlel: Odredbe za poedina ministrstva. A. Ministrstvo za finance. 1. Pooblastitve za ministra za finance in odredbe za računsko službo. § 14. Minister za finance se pooblašča: 1. da jzda po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podstavi proračunskih dohddkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih na podstavi členov 100. in 107. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja nego Din 500,000.000-— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje nego 7'Ji,. V to vsoto ne spadajo boni za podlogo obratne glavnice, izda ni po členu 12. zakona o Narodni banki kraljevine .Jugoslavije z dne 26. januarja 1020. z njegovimi izpremem bami in dopolnitvami z dne 0. decembra 1020. in z dne 10. aprila 1021.; 2. da sme izplačati v breme proračunskih rezervnih kreditov in obratne glavnice glavne državne blagajne Primorski, Zetski in V rimski banovini vsote, prelimini rane z njih odobrenimi proračuni za leto 1001. 1902., kot državne dotacije, s katerimi naj se pokrije presežek razhodkov nad dohodki; d. da sme izplačati v breme dohodkov od taks največ Din 200.000-— za odkup in definitivno likvidacijo mutevelijskega deleža v prenosnih taksah v območju Vrbaske, Primorske, Drinske in Zetske banovine. 4. da izplačuje pričensi z dnem 1. aprila 1031. in nadalje iz državne blagajne rodbinam umrlih člaUo\ >Ponda vojnih muzikanata i značara ; ob pogojih, predpisanih s pravili lega fonda z dne 25. novembra 1012. podporo, ki jim je bila svoj čas odrejena s temi pravdi in ■/. rešitvijo ministrstva /.a vojsko in mornarico z dne 7. aprila 1921., 1-'. i),j. lir. 16.817, a jim je bila ustavljena z rešitvijo upravnega odbora fonda z dne 2(1. novembra 11)28., ker ji' fond po,el, toda brez pravice do draginjskih doklad. Izplačila se morajo vršiti v breme proračunske par-lije: »Vzdrževanja in narodna priznanja ; 5. da sme uporabiti v breme rednih dohodkov od kaz ni, izterjanih po zakonu o državni trošarini, znesek do Din 100.000-— za pokritje stroškov za izdrževanje zapor u*h kazni po členu 46. zakona o državni trošarini; 6. da sme vsa ona posojila in državne terjatve, za katere ugotovi državno prnvnobranilstvo na podstavi rednih zakonskih dokumentov, da se ne dajo izterjati, iz-knjižiti v breme obratne glavnice glavne državne bla-KaJne; toda o njih je voditi še naprej posebno evidenco m, če je možno izterjati, izterjane vsote vlagati v držav-°o blagajno; 7. da sme obračunati obveznice državnih posojil, pripadle državi do dne 31. marca 1931. od zapadlih kavcij kakor tudi na kakršnikoli drugi osnovi, kolikor niso likvidirane, v tem proračunskem letu skladno s točko 5. § 11. finančnega zakona za leto 1930./1931.; 8. da sme prenesti pravico, otvarjati kredite v vseh strokah, na šefa odseka glavne državne blagajne. 2. Odredbe, za državne m o n o p o 1 e. § 15. Kljub 2. odstavku člena 19. zakona o monopolu tobaka se smejo dajati v tem proračunskem letu posojila pridelovalcem tobaka tudi pred dnem 1. junija 1931. 3. Odredbe o d a v k i h, t a k s a h, trošarini in carina h. § 16. 1. Kotarski podporni skladi so v vseh svojih poslih oproščeni plačevanja davkov in vseh ostalih državnih davščin. 2. Oficirska zadruga v Beogradu s svojimi podružnicami se oprošča davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računa ob pogoju, da dobička ne razdeljuje in da se zadružne rezerve na noben način ne smejo razdeliti med člane. Ta oprostitev velja od dne 1. januarja 1929. dalje, če spravi zadruga do dne 1. oktobra 1931. svoja pravila v sklad s prednjim pogojem. 3. Neposredni davki, predpisani za državna zemljišča do konca 1930., se izknjižijo. 4. Samoupravne doklade na zneske predpisati egu neposrednega davka na dohodek od prodaje monopolskih predmetov, taksnih vrednotnic, poštnih in davčnih znamk in srečk razredne loterije ne s>nej6 biti višje od mej, postavljenih v drugem odstavku vlena 163. zakona o neposrednih davkih. Zvišanja teh stopenj ne sme dovoliti niti pristojno višje oblastvo. Ta odredba velja za predpis od dne 1. januarja 1931. 5. Stopnja vojnim, določene v členu 228. zakona o ustroju vojske in mornarice, se znižuje, in sicer: za osebe iz točke 1. od 50% na 20%, za osebe iz točk 2. in 3. — od 100% na 50% letnega neposrednega davka. § 17. Na podstavi reciprocitete se kljub obstoječim‘taksnim predpisom ne pobira prenosna taksa glede nepremičnin romunskih državljanov, omenjenih v členu 1. konvencije med našo kraljevino in kraljevino Romunijo o režimu nepremičnih imovin, če se pieneše lastninska pravica do teh nepremičnin bodisi na našo državo, bodisi na pripadnike1 naše države. 2. Kljub odredbam zakona o taksah se ne pobira luksa na račune, priznanice in druge listine, s katerimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu kredite, porabljene za njih nabave in potrebe, izvršene v inozemstvu. § 18. Tretji odstavek v 6. pripombi k točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini se zakonski tolmači tako-le: »Pravico do ugodnosti za izvoz vina v inozemstvo ima samo ona oseba, ki izvozi najmanj 50 lil vina naenkrat v inozemstvo.« §»■ 1. Predpis prvega odstavka člena 71. zakona o pro-račimskil] dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se zakonski tolmači tako-le: ;Kraljevska vlada je smela na podstavi pooblastitve, dane ji s tem predpisom, uvesti vsak člen predloga zakona o obči carinski tarifi posebej in vse njegove člene skupaj. Zato je smatrati, da je stopil na podstavi rešitve ministrskega sveta z dne 19. junija 1925., s katero je bil napominjani zakonski predlog v celoti uveden, obenem v veljavo z vsemi ostalimi člena tega predloga vred tudi njegov člen 15., po katerem je ministrski svet smel in tudi sedaj sme zniževati in ukinjati uvozne in izvozne carine brez kakršnekoli pravice do povračila pobranih carin. 2. Predpis drugega odstavka člena 71. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se zakonski tolmači tako-le: »Ne povrača se carina, če je narodna skupščina odklonila, odnosno kraljevska vlada umaknila predlagane in v veljavo stopivše manjše carine namesto večjih carin, ki so obstojale po zakonu o obči carinski tarifi, in če te večje carine, potem ko so bile predlagane manjše carine odklonjene, odnosno umaknjene, ponovno stopijo v veljavo. Pojem umaknitve carin, o kateri govori isti predpis omenjenega člena 71., je treba umeti, da ne spada tja zniževanje in ukinjanje carin po ministrskem svetu na podstavi člena 218. finančnega zakona iz 1. 1924./25., odnosno na podstavi člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi. Zalo je vzeti, da tako zniževanje in ukinjanje carin v nobenem primeru nima za posledico povračila pobranih carin.« B. Ministrstvo pravde. § 20. Minister pravde se poblašča, da sme postavljati v breme kreditov po proračunski partiji razhodkov: »Osebni in materialni izdatki za uvedbo zakona o sodnem pošto' panju v civilnih pravdah (civilno pravdno postopanje), uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah, zakona o izvršbi in zavarovanju, zakona o sodnem kazenskem postopanju itd.« še potrebno število vsega osebja pri sodiščih in državnih tožilstvih tudi preko števila tega osebja, odrejenega po vseh proračunskih partijah.. §21. Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnim duhovnikom, kolikor so jo doslej prejemali, v Drinski, Zetski, Donavski, Moravski in Vardarski banovini in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali, in sicer pravoslavnim duhovnikom v skupni vsoti dinarjev 13,200.000— na leto. V mejah teh skupnih vsot odreja minister pravde velikost bire vsake parohije in vsakega džemata po obremenitvi davčnih poglavij za leto 1930. Če obremenitve ni, velja za to leto obremenitev za leto 1929. Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po čleun G-zakona o ureditvi duhovniškega stanja in od muslimanov, služi za pokrivanje izplačil, ki se vran jjp r^M^kn tega paragrafa, Dosedanji znesek Din 1-—, določen s členom G. zakona o ureditvi duhovniškega stanja iz leta 1882., se zvišuje na Din 6;>—, Prav tako ise izplačuje po razporedu ministra pravde parohijska naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-na-rodno-cerkvenih fondov v skupni vsoii Din 2,040.000’— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornjekarlovške eparhije. V mejah te skupne vsote odreja minister pravde izplačevanje plač tega duhovništva. Vplačana parohijalna naklada Din 4— po oralu in prispevek fondov po; členu 13. uredbe o ureditvi cerkve-no-šolskih in fundacionalnih delov srbske metropolije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 18G8. v tej skupni vsoti služi za pokrivanje izplačil, ki se vrše po petem odstavku tega paragrafa. Minister pravde izda sporazumno z ministrom za finance natančnejša navodila za izvrševanje teh odredb. C. Ministrstvo za prosveto. § 22. Minister za prosveto se pooblašča, da sthe uvesti plačevanje vstopnic za muzeje. Dohodki od teh vstopnic služijo za pokrivanje razhodkov muzejev po pravilniku, ki ga izda minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance. § 23. Klinične bolnice, ki spadajo pod pristojnost ministra za prosveto, smejo porabljati dohodke od pobranih bolniških stroškov za svoje vzdrževanje. § 24. 1. Stalni sreski šolski nadzorniki, kakor tudi vršilci dobžnosti teh zvanj, dobivajo, kolikor se postavljajo izmed učiteljev meščanskih ali osnovnih šol, svoje prejemke iz kredita, ki je določen za izplačevanje prejemkov teh učiteljev v poglavju osnovnega šolstva pri dotičnih banskih upravah. Nadzorniški honorar po § 118. zakona o osnovnih šolah prejemajo iz kredita, ki je odrejen za izplačevanje specialne doklade v poglavju ministrstva za prosveto. Kolikor bi se postavljali ti nadzorniki izmed učiteljev srednjih šol in učiteljišč, obremenjajo njih prejemki ustrezne partije proračuna za srednje šolstvo. 2. Kljub členoma 1. in 2. uredbe D. R. br. 150.000 z dne 29. novembra 1928. se izplačujejo sreskim šolskim nadzornikom povprečno potni stroški in dnevnice za dva redna pregleda šol po § 117., točki 2., zakona o osnovnih šolah na podstavi odločbe E. F. br. 9534/29. Povprečnina znaša za dva letna pregleda, po terenskih razmerah in številu šol in oddelkov, po Din 8000—, 6000'— ali 4-000 v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, po odločbi ministra za prosveto. Ta kredit se ne more zvišati. 3. Stanarina, odrejena s § 29. zakona o osnovnih šolah, do katere imajo po § 176. istega zakona pravieo pomožni referenti ministrstva za prosveto, se izplačuje iz državnega proračuna, kolikor so jim krediti za to odobreni. 4. Učitelji (učiteljice) osnovnih šol, dodeljeni (dode-ijene) v službovanje pri ministrstvu za prosveto in v svetnih oddelkih pri banskih upravah, kakor tudi tolpi ua šolah iz £ id. zakona o otmnsnžh šolah (»rojema** stanarine, odrejene v § 29. zakona o osnovnih šolah, iz -državnega proračuna, kolikor so jim krediti odobreni. § 25. Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno subvencijo za pokrivanje osebnih izdatkov in za zavarovanje zgradb in inventarja, preliminiranih v državnem proračunu; vsi ostali izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki pa obremenjajo celokupni dohodek teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobruje minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance. Štiri oblastna narodna gledališča s sedežem eno v Skoplju. eno v Sarajevu, na Cetinju in v Splitu (skupno), eno v Novem Sadu in Osijeku (skupno) in eno v Mariboru se vzdržujejo s svojimi dohodki in s subvencijo po proračunu, ki ga odobruje minister za prosveto. Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. post. 99 a, točke 1zakona o taksah. § 26. Podpora Sokolu kraljevine Jugoslavije, za katero je odobren kredit v proračunu ministrstva za prosveto, se izplačuje v mesečnih obrokih po naredbah ministra za prosveto. Ko stopi ta zakon v veljavo, predloži upravni odbor Sokola ministru za prosveto proračun razhodkov, ki se naj vrše iz te podpore, v odobritev. Kljub zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli vršijo končno likvidacijo vseh izdatkov iz te podpore vsake tri mesece dva ministra in dva Člana glavne kontrole, ki jih določi predsednik ministrskega sveta. Natančnejša navodila o izvrševanju te odredbe predpiše minister za prosveto. 0. Ministrstvo za zunanje posle. § 27. Prejemki uradnikov in ostalih uslužbencev pri naših zastopništvih v inozemstvu se izplačujejo po rešitvi ministrskega sveta z dne 26. februarja 1915., B. br.2584 z uporabo členov 205. in 207, finančnega zakona za proračunsko leto 1928./192!)., kolikor niso pozneje izpreme-ujeni: s predlogom ministra za zunanje posle B. broj 0365 z dne 25. junija 1929., s soglasnostjo ministra za finance Dr. br. 108:004 z dne 29. junija 1929. in odobritvijo Predsednika ministrskega sveta A. br. 5066 z dne 6. ,jn-oija 1929.; s predlogom ministra za zunanje posle H. br. 2172 z dne 14. februarja 1930., soglasnostjo ministra za finance br. 6328/1 z dne 7. februarja 1930. in odobritvijo Predsednika minisrskega sveta Pov. br. 119 z dne 19. februarja 1930.; s predlogom ministra za zunanje posle *'• br. 1227 z dne 29. januarja 1930., soglasnostjo ministra 'za finance br. 6318/1 z dne 7. februarja 1930. in odobritvijo predsednika ministrskega sveta Pov. br. 112 z dne 17. februarja 1930.; s predlogom ministra za zunanje posle Ib br. 4543 z dne 28. marca 1930. in odobritvijo predsednika ministrskega sveta br. 1451 z dne 10. maja 1930.; s predlogom ministra za zunanje posle R. br. 9321 z dne -O. junija 1930., soglasnostjo ministra za finance broj 33791/1 dne 2. julija 1980. in odobritvijo predsedniki ministrskega sveta br. 2455 z dne 27. julija 1930. Izplačevanje po prejšnjih odločbah se vrši s pridržkom, da se sme višina skupnih prejemkov na predlog ministra za zunanje posle sporazumno z ministrom za finance in z odobritvijo predsednika ministrskega sveta izpreminjaU in odrejati (v obliki zvišbe ali znižbe dra-ginjskih doklad) v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, po razmerah v poedinih državah. § 28. 1. Kredit za izredne stroške, za dostojno zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora smatrati, da je v dinarjih l,(XK).(K)0-—, v zlatih Din pa 1,800.000'—. Specialni zaupni kredit se mola Smatrati, da je: v dinarjih 10,300.000'—, v zlatih dinarjih pa 2,500.000'—. Krediti, odobreni za osebne in materialne razhodke zastopništev v inozemstvu, se morajo smatrati, da so v zlatih dinarjih, denarna vrsta izplačila in obračunavanje pa se vrši po obračunskem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle, glede na specialne razmere v vsaki poedini državi. Od tega je dopusten odstopek, če se odredi uradnik, po ukazu v zastopništvu, z odločbo ministra za zunanje posle v službovanje v ministrstvu. V teh primerih se mora smatrati znesek prejemkov teh uradnikov v dinarjih al pari kakor ostalim uradnikom v ministrstvu. Podpore in priznanja prosvetnim in narodnim delavcem, odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle, odreja minister za zunanje posle sporazumno z ministrom za prosveto po predhodni soglasnosti predsednika ministrskega sveta. D. Ministrstvo za notranje posle, § 29. Minister za notranje posle se pooblašča: 1. da sme v pr "ačunskem letu postavljati v breme kreditov, preliminiranih za višje uradnike I. kategorije, isto število nižjih uradnikov iste kategorije; 2. da sme tudi postavljati v tem proračunskem letu uradnike in uslužbence svoje stroke v prvi kategoriji na mesta, odobrena s proračunom za nižjo kategorijo — v mejah odobrenih kreditov; 3. da sme po potrebi zviševati z vircmentom vse osebne in materialne razhodke svojega proračuna iz partije za uvedbo zakonov o notranji upravi, zakona o banski upravi in zakona o policijskih izvršilnih uslužbencih. K. Ministrstvo za vojsko in mornarico. § 30. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča: 1. da sme oddati ministrstvu za finace vse vojski nepotrebne zgradbe, zemljišča in material na svobodno razpolago; 2. da sme vlagati /se dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v zakup častnikom, podčastnikom, uradnikom in uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornarici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarico ter tako ustanavljati fond, ki se bo* uporabljal za zidanje in popravila stanovanjskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne de- j lavce in obrtnike pri vojski in mornarici v krajih, kjer ' je to potrebno; 8. da se vlaga izkupiček za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilske deleMn nerabne avtoinobilne sestavine kakor tudi zneske, vplačane od raznih oseb za uničene avtomobilske dele, v blagajno remontno-komorske ga fonda za obnavljanje avtomobilnega parka, skladno s členom 244., točko 3., zakona o ustroju vojske in mornarice. § 31. Ministrstvo za vojsko in mornarico mora izdati na zahtevo ministrstva za finance, ministrstva za Sume in rudnike, ministrstva pravde in uprave državnih monopolov brezplačno iz ovojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznike sodnih jetnikov, stražnike v kazenskih zavodih in čuvaje monopolnih založiSč in založišč nepredelanih tobakov neprikorno orožje, orožno opremo in strelivo. Ministrstvo za vojsko in mornarico trpi, brez zahteve povračila, vse izdatke v sanitetni, veterinarski in arti-ljerijski stroki za orožništvo ter ga opremlja iz svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh strokah. § 32. Minister za finance se pooblašča, da da ministru za vojsko in mornarico na razpolago: 1. obratno glavnico Din 10,000.000’— za nabavo in izdelavo kompletnih jahaških oprem za rezervne častnike in za obveznike jahaških edinic. Oprema se prodaja dotičnim po nabavni ceni, brez državnega zaslužka. Ta kredit sme ukoristiti minister za vojsko in mornarico po možhosti dvakrat in trikrat; toda v tem proračunskem letu se mora kredit vrniti, odnosno izročiti glavni državni blagajni; , 2. posojilo do Din 15,000.000’— za plačevanje dela in nabavo sirovih tvarin za izdelovanje proizvodov, določenih za proizvodnjo v tvornicah zavoda . Obiličevo,; toda to posojilo se mora vrniti glavni državni blagajni koncem tega proračunskega leta. 1?. Ministrstvo za gradbc. § 33. Minister za gradbe se poblašča- 1. da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje, pogodbene uradnike iti dnevničarje, toda število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti; 2. da sme postavljati potrebno tehnično osebje za voditev nadzorstva ob gradnji novih in rekonstrukciji in osnovnem popravilu obstoječih državnih cest in mostov s kreditiranjem ali iz posojil, toda to osebje se mora plačati iz teh sredstev; 3. da sme odstopiti one tipične železne konstrukcije (z odprtino 10 do 25 m), dobljene na račun reparacij iz Tiemčije, ki so s prejšnjimi rešitvami bile porazdeljene med samoupravna telesa in občine, pa jih ta telesa in občine in kateregakoli razloga do določenega roka niso okoristile, brezplačno, — po odobritvi predsednika ministrskega sveta —, banskim in občinskim upravam za gradnjo mostov na njih cestah, toda i3 pogojem, da izvršo' ob svojih stroških podzidje, prenos konstrukcije s skladišča na stavb išče, montažo, pleskanje in cestišče; in 4. da smejo bani uporabljati stari stavbni material porušenih mostov in zgradb za postavljanje barak, kamor se spravljajo motorni vozovi in gradbeni stroji in orodje; vendar pa mora kolavdirajoča komisija ob kolavdaciji ocenili vrednost potrebnega materiala in to ocenitev vpisati v zapiskih o kolavdaciji. G. Ministrstvo za promet § 34. Minister za promet se pooblašča: 1. da sme, če se grade privatna sklacnšča ali hrani-šča na železniškem ležarinskem prostoru, danem na železniških postajah strankam v najem za skladanje blaga, ki se prevaža po železnici, sklepati pogodbe za daljšo dobo, kot je določena s členom 85. zakona o državnem računovodstvu, in sicer po enotnem, pogodbenem obrazcu in po najemni ceni, ki je določena s posebno tarifo; 2. da sme postavljati na račun kreditov, preliminira-nih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje, kontraktualne uslužbence in dnevničarje; toda s temi postavitvami se ne sme prekoračiti število in vrsta določenih zvanj kakor tudi ne znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov. 3. da sme vršiti v tem proračunskem letu plačila po uredbi K. br. 2764/27 z dne 14. maja 1927.; 4. da odobri poštni hranilnici, da sme v tem proračunskem letu nabavljati inventarne predmete do zneska Din 4,250.000’—. Te nabavljene predmete je knjižiti v bilanci med aktiva in odpisovati 10% na leto. II. Ministrstvo za poljedelstvo. Poplavne prispevke, pobrane v lotu 1931. po odmeri pristojnih sreskih načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilnika o dohodkih in razhod ki k v stroki agrarne reforme št. 10.145/25 z dne 7. marca 1925., od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v okolišu one vodne zadruge, ki je članica centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo davčne uprave centralnemu odboru vodnih .zadrug v Novem Sadu. Pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem poplavnih prispevkov kakor tudi vseli ostalih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki vrše pobiranje in nadzorstvo nad pobiranje®1 davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednih davkih. Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno od. interesentov zemljišča v poplavnem območju onih vodnih zadrug, ki niso članice centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, kakor tudi v območju hidroteliničnih oddelkov, morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam in hidrotehničnim oddelkom, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, pobrani od lastnikov zemljišč v dotičnem poplavnem območju po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXTTI. iz leta 1885.). V vsotah, izplačanih gornjim ustanovam, mora pom* ljati dunavska finančna direkcija v Novem Sadu ministrstvu za poljedelstvo trimesečno poročila. I. Ministrstvo za trgovino in industrijo. § 36. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča; 1. da sme postavljati na račun kreditov, prdli mi ni ranih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje na tehničnih srednjih šolah, strokovno nastavniško honorarno osebje, toda število in vrsta določenih zvanj, kakor tudi znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov se ne sme prekoračiti; 2. da sme izplačevati iz kreditov, preliminiranih s proračunom za nagrade eksternim naslovnikom, honorarje za ure samo do višine kreditov, odobrenih s preračunom za te nagrade J. Ministrstvo za’ šume in rudnike. § 87. Minister za finance se-pooblašča, odobriti ministru šume in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ Din 70,000.000-— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudarskih in goadno-industrijskih podjetij, ki jo morajo vrniti na koncu proračunskega leta, § 38. Minister za šume in rudnike se pooblašča: 1. da sme dati sukcesivno iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1931./1932. državnemu podjetju Dobrlin-Drvaru na razpolago Din 10,000.000-— kot obratno glavnico; toda podjetje mora do konca tega proračunskega leta vrniti to vsoto blagajni ministrstva za Šume in rudnike; 2. da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne ustanove, p w vatne osebe) brezplačno sadike, pridelane v državnih drevesnicah pri gozdnih upravah kakor tudi pri političnih obla- (srezih), in sicer v prvi vrsti za pogozdovanje krajin in goličav, v drugi vrsti pa za naprav Ijanje gajev °kolj malega posestva poljedelcev, šol, občin in mest. V ta namen sme razdeliti med interesente brezplačno seme, pridelano v državnih semenarnicah; •3. da vrne iz fonda za pogozdovanje Državni hipotekarni banki dolg v znesku Din 4,929.1 >(>8-: 10 za posojilo, najeto po rešitvi ministrskega sveta br. 49.365 z dne lil. decembra 1927.; vsako leto pa je v proračun izrednih razhodkov sprejeti znesek Din 100.000’— za povračilo fondu za pogozdovanje, dokler se gornja vsota ne poravna ; 4. da sme vršiti kljub § 51. zakona o gozdih z dne 31- XII. 1929. v mejah odobrenega preliminarija prodaje V !astni re-žiji izdelanih gozdnih proizvodov za potrebe yojaških ustanov in ostalih državnih uradov brez licitacije Jn ne glede na njih vrednost v poedinem proračunskem letu in poedinem primeru. t * v Tako izvršene prodaje se ne računajo med skupne vrednosti, navedene v § 51., 2. in 3. odstavku, zakona o gozdih; 5. da sme odrejati uslužbencem političnega gozdarstva z naredbo po poslovnem obsegu mesečno potovalno Povprečnino za službena potovanja, in sicer iz kreditov, odobrenih s proračunom za to leto za potne in prevozne oške. Ti krediti se ne morejo zvišati; 6. da sme likvidirati s pristankom ministra za finance v oreme gotovine ukinjenih fondov vse obveznosti do “kinitve teh fondov, in sicer; a) fonda za kolonizacijo; b) gradbenega fonda; c) fonda za konsignacijo in č) fonda za popravilo in novo zidavo gozdarskih hiš; 7. da sme sporazumno z ministrom za finance predpisati pravilnik, da se smejo izknjižiti v breme materialnih rudarskih podjetij: a) stare terjatve, za katere se ugotovi nemožnosl izterjanja sodnim potem kakor tudi v primerih, da pravne ali fizične osebe, od katerih se kaj terja, ne obstojijo več; b) škode, nastale po višji sili (požar, poplava, samovžig premoga) na materialu, življenskih potrebščinah in rudniških proizvodih; c) izgube, nastale z redno manipulacijo (razsip, kalo, izstišenje, izlilapenje itd.). 8. da sme sporazumno z ministrom prosvete, kakor to predpišeta, dajati iz državnih rudnikov sokolskim društvom (združenim v Savezu Sokolov kraljevine Jugoslavije) brezplačno premog za ogrevanje sokolskih telovadnic; 9. da sme izterjevati po davčnih oblastvih izvršilnim potem: a) vse dolgovane državne rudarske davščine; b) izvršne kazni, izrečene po rudarskem zakonu, in c) vsa dolgovanja rudarskih in topilniških (plavžar-skih) podjetij bratovskim blagajnam v kraljevini za zavarovanje rudarskih delavcev in osebja v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone. Dokler se ne poravnajo vsa zgoraj navedena dolgovanja, ne smejo rudarska oblastva nobenemu rudniškemu upravičencu ali rudosledeu a) podaljšati že izdanih rudniških pravic in povla-stic, niti novih izdati; b) odobravati njih prenosov in vršiti zaznamb ali bremen na njih; c) izdajati katerihkoli po trdil. Vse prošnje, ki hi jih vložili rudniški upravičenci in rndosledci za predmete, naveden v lučkah a), b) in c), se morajo zavrniti. K. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravja. § 39 Minister za socialno politiko in narodno zdravje -e pooblašča, da sme uporabiti iz sredstev sanitetnega fon la Din .>00.000— za stroške ustanovitve, ure litve in v zdrževanja zavoda za radijsko terapijo v Beogradu. § 40. Namesto: >250.000 je postaviti v g 196. .zakona o zavarovanju delavcev: 50.0(Xk. III. del: Ostale odredbe. § 41. Kredit za upokojitve vseh civilnih urad nikov tn osra-lih civilnih državnih uslužbencev vseh strok, odobren v oddelku »Pokojnine in invalidske podpore proračuna državnih razhodkov za to leto, se uporabljajo po odolu-itvi predsednika ministrskega sveta. Obrazloženo zahtevo za to odobritev pošilja resortni minister ministru za finance predhodno v soglasnost. ♦ § 42. 1. V breme svobodnega kredita enega uradnika višje kategorije in skupine se sme postaviti samo en uradnik nižje kategorije in skupine; toda ne sme se prekoračiti ne število ne skupna vsota kreditov, odobrenih po proračunu. 2. V centralnem tiskovnem uradu predsedništva ministrskega sveta se smejo postavljati v breme kreditov, odobrenih za uradnike in uslužbence, dnevničarji; toda število in znesek proračunskih kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti. 3. Ministri smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev po proračunu, ne glede na njih številčno stanje in na višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri poedinih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njih podrejenih ustanovah. § 43. Vsi mesečni prejemki ministrov brez portfelja se vrše iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se vrše tudi vsi osebni in materialni razhodki tega zvanja. § 44. Povračilo izplačanih prejemkov se ne sme zahtevati od onih oseb, katerim so odločbe o njili sprejemu v državno službo razveljavljene z razsodbami državnega sveta. Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbami državnega sveta razveljavljene odločbe o napredovanju ali razvrstitvi državnih uslužbencev, se ne sme zahtevati od njih povračilo preveč izplačanih prejemkov. Če se je plačilo v primerih iz prednjih odstavkov že izvršilo, se pobrane vsote ne smejo vračali iz državne blagajne. Državni uradniki, ki bi pripravili ali predložili izza dne 1. aprila 1930. v odobritev pristojnemu ministru ali za to pooblaščenim organoni take odločbe in s tem pro-vzročili škodo za državno blagajno, odgovarjajo solidarno za povračilo škode pred glavno kontrolo, če nedostajajo za izdajo takih odločb osnovni in jasno določeni pogoji v veljavnih zakonskih predpisih za sprejemanje oseb državno službo, odnosno za napredovanje ali razvrstitev državnih uslužbencev. Odločba glavne kontrole postane izvršna, če jo spričo pritožbe odobri kasacijsko sodišče. Pritožbeni rok znaša 15 dni. I 45. Hercegovskim in bokeškim vstašem in njih rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtne podpore, se izplačuje še nadalje državna podpora z dra-glnjskimi dokladami vred ob pogojih, ki veljajo za državne upokojence. § 46. Odobruje se izplačila stanovanjskih doklad iz člena 22. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922., ki jih je izvršila bivša delegacija ministrstva za finance v Ljubljani upokojencem, ki so stopili v pokoj, preden so dovršili popolna leta službe, in iz zvanj, naštetih v členih 6. in 7. navedenega zakona. § 47. Dnevnice narodnih poslancev bivše narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se> izplačale .od dne 1. maja 1928. do dne 1. februarja 1929., niso zavezane odtegljaju 20% po odredbi točke 3. rešitve ministrskega sveta D. r. br. 99.000 z dne 23. julija 1926. skladno z odločbo administrativnega odbora bivše narodne skupščine. Kolikor so ti odtegljaji že izvršeni, se ne smejo vračati. § 48. Za Črezurno delo, kolikor se po službeni potrebi mora uvesti, se ne plačuje mkakšna nagrada To pa ne velja za one primere, kjer sta pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom. § 49. Proti oficirjem, članom zadrug za zidanje stanovanj, je dopustna za terjatve teh zadrug prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih prejemkov, razen rodbinskih draginjskih doklad, če na to pristanejo, in s pogojem, da se sme prepoved izdati šele, ko.se jim izroče hiše in tapije, odnosno ko se izvrše vpisi njih lastninske pravice v zemljiških knjigah. Taka prepoved se more dovoliti samo za amortizacijske terjatve, ki ne trajajo več nego 20 let. § 50. Podpore, ki se izplačujejo iz državne blagajne na podstavi zakona o podpori z dne 16. februarja 1929., razglašenega v ^Službenih novinah« z dne 20. februarja 1929., št. 42/XlX., (pod 93.), se ne smejo jemati v izvršim za nobeno terjatev. Ta odredba se nanaša tudi na one izvršbe, ki so bile dovoljene do dne, ko stopi ta zakon v veljavo; vendar pa izvršitelj ni dolžan vrniti onih zneskov, ki jih je že prejel na podstavi dovoljene izvršbe, preden stopi ta zakon v veljavo. § 51. Dovoljuje se razlastitev privatne lastnine, odnosno ustanavljanje služnosti v breme privatne lastnine na zemljiščih, v ta namen, da se namestijo in vzdržujejo vodi za prevajanje električnega toka v korist državnih, oblastnih, občinskih kakor tudi drugih občekoristnih podjetij, ki dobe za to koncesijo. Potreba, obseg in pogoji razlastitve odnosno služnosti, zlasti določitev odškodnine lastniku odvzetega ali obremenjenega posestva se ocenijo po načelih in po p°' stopanju, ki je predpisano za druge primere razlastitve privatne lastnine v onem delu države, kjer se razlaščeno posestvo nahaja. § 52. 1. Za one državne zgradbe, ki se uporabljajo za urade banskih uprav, se najemnina ne plačuje. Prav tako se ne plačuje najemnina za one banovinske zgradbe, ki so uporabljajo za državne urade in ustanove. 2. V krajih, kjer so meščanske in osnovne šole v državnih in ne v občinskih zgradbah, so šolske občino dolžne, da vrše popravila in vzdrževanje teh zgradb iz svoji l sredstev, če državi ne plačujejo nobene najemnine. 1. Računovodska in finančna služba v vsem resorlu ministrstva za promet, razen uprave pošte in telegrafa, poštne hranilnice in rečne plovitbe, se vrši od 1. aprila 1931. po novem pravilniku o finančni in računski službi državnih železnic, ki je predpisan v soglasnosti z ministrom za finance in z glavno kontrolo in objavljen v »Službenih novinah za prometne ustanove« br. 1. a z dne 12. januarja 1931. Minister za promet izvede organizacijo te službe po odredbah tega pravilnika in določenega staleža osebja, predpiše navodila za izvrševanje tega pravilnika in izdaja potrebna pojasnila in njegove dopolnitve. 2. Pri poštnem in telegrafsko-telefonskem oddelku ministrstva za promet se osnuje posebno računovodstvo ^ blagajno. Starešino tega računovodstva in blagajne postavlja minister za finance, ostalo osebje pa po pristanku ministra za finance minister za promet. 3. Posebno računovodstvo z blagajno pri ministrstvu za gradbe, ustanovljeno na podstavi § 33., odstavka 3., Pod a) št. 3. zakona o organizaciji finančne uprave, se ukinja, ko stopi ta zakon v veljavo. Namesto tega se cjnuje pri istem ministrstvu odsek računovodstva, čigar uradnike postavlja minister za finance. 4. Pri orožniški komandi v Beogradu ostane posebna blagajna, ustanovljena s členom 181. finančnega zakona za leto 1928./29. Ta blagajna posluje po zakonu o organizaciji finančne uprave. § 54. Kljub § 24. zakona o državnih cestah in § 34. zakona o nedržavnih cestah se odobruje mestnim občinam, ki so Prej pobirale mitnino, da jo smejo pobirati še eno leto. Višino odmerja in odobruje minister za finance. § 55. Do dne 31. marca 1932. se odlaga izvrševanje: 1. § 43., § 46., točke 1., in § 47. zakona v pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929., kolikor se tičejo m odredbe občinskih skladov; 2. uporabljanje § 4., točk 1., 2. in 3., in § 5., koli-,r. se nanaša na iste točke § 4. zakona o zdravstvenih °bčinah, se vrši tako, kakor je predpisano z zakonom o zdravstvenih občinah, samo v onih zdravstvenih občinah, odrejenih po banu, ki se v krajinah, kjer teh zdravstvenih občin doslej ni bilo, izjavijo za pripravljene, in ki so sposobne, prevzeti zdravstveno službo, ustanovljeno z zakonom. 3. § 12. zakona o zdravstvenih občinah; 4- § 31. zakona o bolnicah. § 56. 1. Sprejemajo se na znanje in se odobrujejo: a) rešitve predsednika ministrskega sveta Dr. br. 163.951 z dne 27. oktobra 1929.; br. 50514/11. z dne 8. upnla 1930.; br. 50344/11. z dne 9. aprila 1930.; br. 02062/11. z dne 5. maja 1930.; Pov. br. 227/11. z dne 8. •naja 1930.; br.56785/11. z dne 15. maja 1930.; br.68758/II. dne 27. maja 1930.; br. 73024/11. z dne 28. maja 1930.; r. 74427/11. z dne 4. junija 1930.; br. 74106/11. z dne 31. n»aja 1930.; br. 73406/11. z dne 31. maja 1930.; br. 16383/1. f dne 28. marca 1930.; br. 74875/11. z dne 2. junija 1930.; * dnu 15. decembra 1930.; br. 163275/11. z dne 18. decem- br. 53725/11. z dne 12. marca 1930.; br. 46578/11. z dne 1. aprila 1930.; Pov. br. 186/11. z dne 7. aprila 1930.; br. 74589/11. z dne 3. junija 1930.; br. 77112/11. z dne 5. junija 1930.; br.36720/VI. z dne 6. junija 1930.; br.64419/11. z dne 10. junija 1930.; br. 79106/il. z dne 11. junija 1930.; br. 79107/11. z dne 11. junija 1930.; br. 77585/11. z dne 17. junija 1930.; br. 81241/11. z dne 19. junija 19&0.; br. 83671/11. z dne 20. junija 1930.; Pov. br. 322/11. z dne 27. junija 1930.; br.83578/11 z dno 27. junija 1930.; br.86007/11. z dne 27. junija 1930.; br.83579/Il. z dne 30. junija 1930.; br. 87921/11. z dne 1. julija 1930.; br. 41960/VI. z dne 2. julija 1930.; br. 89036/11. z dne 5. julija 1930 ; br. 90202/11. z dne 5. julija 1930.; br. 91150/il. z dne 8. julija 1930.; Str. Pov. br. 341/11. z dne 28. junija 1G30.; br. 92346/11. z dne 10. julija 1980.*, br. 91869/11'. z dr-> 10. julija 1930.; br. 92562/11. z dne 10. julija 1930.; br. 94595/11. z dne 16. julija 1930.; br. 94949/11. z dne 16. julija 1930. br. 94333/11. z dne 16. julija 1930.; br. 92820/11. z dne 10. julija 1930.; br. 95602/11. z dne 17. julija 1930.; br. 94730/11. z dne 18. julija 1930.; br. 95179/11. z dne 18. julija 1930.; br. 97447/11. z dne 22. julija 1930.; br. 99130/11. z dne 26. julija 1930.; br. 99171/11. z dne 26. julija 1930.; br. 100449/11. z dne 28. julija 1930.; br. 100875/11. z dne 29. julija 1930.; br. 101677/11. z dne 1. avgusta 1930.; br. 103812/11. z dne 5. avgusta 1930.; br. 104310/11. z dne 6. avgusta 1930.; Pov. lir. 396/11. z dne 8. avgusta 1930.; Pov. br. 312/11. z dne 20. junija 1930.; br. 111537/11. z dne 25. avgusta 1930.; br. 108437/11. z dne 25..avgusta 1930.; br. 112321/11. z dne 26. avgusta 1930.; br. 112090/11. z dne 26. avgusta 1930.; br. 112552/11. z dne 26. avgusta 1930.; br. 112824/11. z dne 29. avgusta 1930.; br. 111519/11. z dne 29. avgusta 1930.; br 111518/11. z dne 29. avgusta 1930.; br. 112944/11. z dne 29. avgusta 1930.; br. 106408/11. z dne 30. avgusta 1930.; br. 112936/11. z dne 29. avgusta 1930.; br. 116326/11. z dne 5. septembra 1930.; br. 116159/11. z dne 5. septembra 1930.; br. 115800/11. z dne 5. septembra 1930.; br. 116741/11. z dne 8. septembra 1930.; Pov. br. 429/11. z dne 10. septembra 1930.; br. 117856/11. z dne 10. septembra 1930.; br. 118923/11. z dne 12. septembra 1980.; br. 120029/11. z dne 16. septembra 1930.; br. 120030/11. z dne 16. septembra 1930.; br. 119320/11. z dne 16. septembra 1930.; bi-. 122013/11. z dne 20. septembra 1930.; br. 122014/11. z dne 20. septembra 1930.; br. 121607/11. z dno 19. septembra 1930.; br. 115598/11. z dne 23. septembra 1930.; br. 120031/11. z dne 25. septembra 1930.; br. 121492/11. z dne 25. septembra 1930.; br. 125200/11. z dne 26. septembra 1930.; Pov. br. 456/11. z dne 26. septembra 1930.; br. 126167/11. z dne 29. septembra 1930.; Min. polj. br. 50378/11. z dne 3. septembra 1930.; Min. polj. br. 34402/11. z dne 18. ji*, nija 1930.; br. 87922/11. z dne 2. oktobra 1930.; br. 117656/11. z dne 15. X. 1930.; Pov. br. 489/11. z dne 't*. oktobra 1930.; br. 62148/11. z dne 18. oktobra 1930.; br. 135603/11. z dne 21. oktobra 1930.; br. 135423/11. z dne 21. oktobra 1930.; br. 136464/11. z dne 21. oktobra 1930.; br. 138899/11. z dne 28. oktobra 1930.; br. 207170/11. r. dne 5. decembra^ 1929.; br. 142227/11. z dne 4. novembra 1930.; br. 142654/11. z dne 5. novembra 1930.; br. 143874/11. z dne 8. novembra 1930.; br. 142994/11. z dna 12. novembra 1930.; br. 163829/11. z dne 20. decembra 1930.; br. 147481/11. z dne 19. novembra 1930.; br. 48768/1. z dne 27. septembra 1930.; br. 133212/11. z dne 25. novembra 1930.; br. 151490/11. z dne 25. novembra 1930.; br. 150837/11. z dne 28. novembra 1930.; br. 152603/11. z dna 28. novembra 1930.; br. 155173/11. z dne 3. decembra 1930.; Pov. br. 589/11. z dne 3. decembra 1930.; Pov. bc 618/11 bra 1930.; br. 165462/11. z dne 24. novembra 1930.; Pov. br. 626/11. z dne 24. decembra 1930.; Pov. br. 633/11. z dne 24. decembra 1930.; br. 166005/11. z dne 16. februarja 1931.; Pov. br. 617/11. z dne 29. decembra 1930.; br. 152126/11. z dne 29. decembra 1930.; br. 168164/11. z dne 31. decembru 1930.; br. 168200/11. z dne 30. decembra 1930.; Pov. br. 2/11. z dne 2. januarja 1931.; br. 4031/11. z dne 14. januarja 1931.; br. 3638/11. z dne 15. januarja 1931.; Pov. br. 36/11. z dne 17. januarja 1931.; br. 6420/11. z dne 21. januarja 1931.; br. 9423/11. z dne 28. januarja 1931.; Min. polj. br. 71695/11. z dne 18. decembra 1930.; ministrstva za poljedelstvo br. 71^64/11. z dne 25. decembra 1930.; ministrva za notranje posle III. br. 17557 z dne 21. marca 1931.; predsednika ministrskega sveta br. 7538/11. z dne 29. januarja 1931.; br. 10623/11. z dne 31. januarja 1931.; br. 10130/11. z dne 2. februarja 1931.; br. 10789/11. z dne 5. februarja 1931.; Dr. P. br. 47820 z dne 4. avgusta 1930.; br. 13589/11. z dne 10. februarja 1931.; br. 13094/11. z dne 10. februarja 1931.; br. 14789/11. z dne 11. februarja 1931.; br. 17485/11. z dne 18. februarja 1931.; ministrstva za poljedelstvo br. 4081/11. z dne 30. januarja 1931.; predsednika ministrskega sveta br. 19033/11. z dne 19. februarja 1931.; Pov. br. 89/11. z dne 9. februarja 1931.; br. 22170/11. z dne 25. februarja 1931.; br. 19750/11. z dne 26. februarja 1931.; ministrstva za finance br. 9800/VI. z dne 25. februarja 1931.; predsednika ministrskega sveta br. 24276/11. z dne 3. marca 1931.; br. 24434/11. z dne 6. marca 1931.; br. 24275/11. z dne 7. marca 1931., br. 25477/11. z dne 7. marca 1931.; br. 28700/11. z dne 12. marca 1931.; br. 29172/11. z dne 12. marca 1931; br. 41966/1. z dne 31. oktobra 1930.; Pov. br. 176/11. z dne 16. marca 1931.; br. 17771/11. z dne 25. februarja 1931.; Str. Pov. br. 188/11. z dne 30. maja 1930.; br. 8000/VI. z dne 5. marca 1931.; ministrstva za finance br. 160631 z dne 31^ decembra 1930. in 231/11. z dno 1. januarja 1931.; ministrskega sveta br. 5955 z dne 3. julija 1928.; predsednika ministrskega sveta Pov. br. 156/1 f. z dne 9. marca 1931.; G. D. br. 109979/30 z dne 31. januarja 1931.; Pov. br. 174 z dne 28. februarja 1931.; ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje: br. 3231/31.; br.l 197/30.; br.8255/30.; br. 6114/30.; br.24392/30.; br. 45821/29.; br. 40210/29.; br. 667/31.; br. 1774/31.; br. 20036/30.; br. 25869/30. in 827/31.; br. 21900/30.; br. 24951/30.; br. 3899/31.; br. 7846/29.; S. br. 1656/31.; S. br. 5521 z dne 21. marca 1931.; predsednika ministrskega sveta br. 65501/VI. z dne 20. novembra 1930.; ministrstva za šume in rudnike br. 29781 z dne 29. avgusta 1925.; br. 1170 z dne 6. novembra 1925.; br. 36630 z dne 27. oktobra 1925.; br. 10262 z dne 29. oktobra 1925.; br. 1143 z dne 20. januarja 1926.; br. 1143 z dne 25. julija 1926.; br. 31865 z dne 20. avgusta 1926.; br. 47 z dne 13. septembra 1926.; br. 36654 z dne 18. septembra 1926.; br. 1260 z dne 26. noyembra 1925.; br. 1274 z dne 30. novembra 1925.; br. 42697 z dne 9. novembra 1927.; ministrstva za trgovino in industrijo: br. 74 z dne 29. julija 1926.; br. 597 z dne 12. avgusta 1926.; br. 200 z dne 20. avgusta 1925.; br. 209 z dne 8. oktobra 1925.; br. 401 z dne 29. julija 1926.; ministrstva pravde R. S. br. 1911 z dne 3. maja 1923.; ministrstva za vere br. 2620 z dne 10. marca 1927.; ministrstva za finance D. Prav. br. 15577 z dne 3. oktobra 1929.; predsednika ministrskega sveta br. 22840/11. z dne 27. februarja 1931.; Pov. C. P. br. 2146 z dne 18. marca 1931.; C. P. br. 2145 z dne 18. marca 1931.; ministrstva za finance br. 15021/VI. z dno 20. marca Trrdl.; predsednika ministrskega sveta M. S. br. 14385 z dne 6. avgusta 1930.; 32981/11. z dne 20. marca 1931.; 29321/11. z dne 21. marca 1931.; 148S0/VI. z dne 20. marca 1931.; Pov. br. 188/11. z dne 24. marca 1931.; 32617/11. z dne 20. marca 1931.; ministra za finance — uprava monopola br. 154 z dne 15. junija 1929. in M. br. i4118 z dne 5. junija 1929. Izplačila po prednjih rešitvah se vršijo v breme ostvarjenih presežkov dohodkov in doseženih prihrankov in jih je izkazati v končnem računu za dotično proračunsko periodo. b) ukazi ministra za finance: br. 7607/1. z dne 10. februarja 1930.; br. 7611/1. z dne 12. februarja 1930.; br. 8820 z dne 30. aprila 1928.; br. 7111 z dne 2. oktobra 1929.; br. 1826 z dne 7. marca 1929. 2. Rešitev ministrskega sveta Dr. br. 112220 z dne 6. septembra 1923. velja do konca meseca decembra 1931. 8 56. Vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili obstoječi zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, vsi pravilniki in drugi predpisi in vse druge odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še nadalje. 8 57. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«, kolikor ni drugače odrejeno v poedinih paragrafih. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo kljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1931. do dne 1. aprila 1932. V Beogradu, dne 28. marca 1931. Aleksander s. r. Minister za finance: Predsednik Dr. S. Šverljuga s. r. ministrskega sveta. Videl minister za notranje pos!of in pritisnil državni pečat častni adjutant čuvar državnega pečata, Nj. Vel. kralja, minister pravde: armijski general Dimitrije V. Ljotič, s. r. P. Živkovie s. r. (M. P.) O O M u a M eo Ci TO cs o « 2 c3 N S jr c« O st ^ O) "21 'c 2s ^ O-s bc ^ . 2: >5 ~ a > 2 - .S® 73" O -G N 2 2 « H 03 C *© o in © a, £ >5-> '73 O 03 5 >N .22* *H -O T3 O 2 s o rt C 3 ra V* O a Š i .-h 05 - to C« C5 43 ' —s O —4 cfl D 43 >M ^ M -itf 03 m 73 73 O Gl co o 'c C5 O 73 O *s» o 43 *43 -a 73 O I I I I I O o o o lO o 05 »O t-h^ cT co GO Gl o iO C5 ig o r- o GO iG rH <31 05 31 05 »O co of 31 iG co I I I I I X 1 - X -G X I - -G IG Gl s >G C5 Gl G* § IG CO o O Gl Gl X X rH o O o co Gl CO Gl 05 o 1 - Gl IG 05 O »*o X X co co o X iG ® d 00 X X i- IG o d 05 05 co Gi d i - r—< — 1 - d 05 o — C5 05 Cl 00 t 05 co iG ccT -t cf itT cr 1- O 05 05 IG 3 o 05 i - 1- X 1 - Gl X ▼—< -t iG Gl rH Gl 31 31 31 31 »3 X rt k sc rt3 O X N U C i >• 73 rt '= >N — Sm = -a 73 • >5 rt X a O S »j * S— ~ a 73 O 'N 03 05 73 o 0) C3 -5C — 7. CG 73 35 S s 1 > rt >M O 73 £ c3 rs a o o •d 24 t- O > Ph o 73 > rt o t-o. _o 43 > to o u GL c3 M 0 • —s m G S rt c JZ rt O .5 Mas j 5 &■§ o t- 3 O 73 t£ - o ^ O o ■•3 O) C G G ^ > G 3 0-1 O ^7 a a- .G, O tac 5 73 O O O 73 73 G G *- .3, .G .G c3 G M M > P £ £ 73 73 t-< t-i #73 Ifi G 'S G M G G M M O O > > *73 "r/3 — — 73 "73 G G »—» •r' ^ <5 O > 73 73 O > 73 M 73 o 03 M a 73 73 7) G G G '3 S ^ ^ 2 ■g ° 2 G i TJ O 73 G >3 G t_ C u O, o "ts rt 24 X ss>>rssxx X! X5 G G 3 5 G > "3 •*-» 43 73 G* ** 73 O «2 . G ^ 2^ G-73 73 a5 “ 73 G !ET 2 'G "S c > 43 G 6 3 O 73 > a> <13 > —-73 G >43 G 3 — 73 43 73 — 43 C 73 G O G > 73 —* 43 73 G* ■£ ^ i > =^-3 ■3 — l. a> G -fl •A 03 S 2 G 43 ^ > - C 43 73 O c -G 43 • >—9 G 43 73 c :a —• 03 ^ > _ 43 73 -j O -G 43 r/3 M 0) rt 2 23 4» ^ C4 Razhodki : Dinarjev štiri milijarde šest sto osemdeset sedem mi- Dohodki : Dinarjev štiri milijarde šest sto osemdeset |_edem milijonov devet sto štirideset štiri tisoč šest sto šestdeset dva. iijonov devet sto štirideset štiri tisoč šest sto šestdeset dva. X ►—i X l-H X <3 < H—1 M C < < C ts *-< o f zn n- S *• © o sr a- Z. n< po ju ja -< 2. — s ? 3 05 00 ~.l "ČO E >9- 05 05 to O. «5 O IT- N< zn £3 P >G < O 33 a- n 05 S g- . 05 p 4^- io 1 »-S s s. co Bi to ©- 2. ° 2“ o o-< o; §• I ©< j S5 ^ ►-s D- CD O S O- sr a/ sr s © c- sr © ©- sr © sr © © P- © © n p- N sr p N P p 2' > fr” -s © sr © o 77 *“• 77 2 © © © Ui Cfi © U) ** <3 p P N N P P W< © © © © P © © © © © sr ©- 2- 22-oT -s -7 S-© E 03 d 2 3 2, 2 o © 0Q © P- P po O o © p- 77 N N P N p P CTQ © S © "O ©i *© "O © © © •d ^ o !-< ^ O CL £T. N- 05 03 P ^ < 2. — S S 3 05 c ft.<* ® S- N« cg 53 P " 3 < O o s a- 3 * S k* . P -J 1 P OD OD to P 00 H-*- V) V-* ©I t—* to OD CD to to & H* H »-* a to 05 CD Ol -sl O ►P 00 Ol OD to tP p —J o oi o o o 05 p v—L 00 o» 00 00 CD Ol OD o !-*■ OD «vj o to OD H-*- <5b o p O GO CD 05 o 05 Ol O lili to JD 'o O S CO ro 'Vi to Ol OD ©3 O to JO © K <1 lo o CO to Oi CD IO O bi bo «5 00 K CD P P I I I I I _ O ® e- © 7T © © CD P 05 *-*■ © © © CD *—* 05 g* to ™ trS » 5 ^ S ^ o o S n> o, o" g- pr a. 4 “■£ = •e o,Eg" ° = — S ra p* bi o i i •< ts -i O |-t P rt< C s p I-« p N sr o a* 7? O E ^ »Ml« E/2 3 © ® S* cr O *5' -i O SS SL *“ tr <* C ** E ^ N g, a- B 13 O O N< P (fi 35 3. aT o rs eu 3 sr Z g W 13 o to SC. - C_l. «. n> S' £■ ts — 35 ' • o< 33 c S r/q 33 9= M r^~ N 53 9° K ^ 3 o O 3 <3 CO SI p Jo* r^- O H* cr> co 90 co 1x0 13 o CK? — CL •0 a o o o Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega svela zakon o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj konkurza (stečaja).* Izpodbijalna pravica. 8 i. Pravna dejanja, ki se tičejo dolžnikove imovine, se morejo izpodbijati zunaj konkurza po odredbah tega zakona za poplačilo upnika in proglasiti proti temu upniku za neveljavna. Izpodbijanje zaradi oškodovalnega namena in zaradi odsvojitve imovine za slepo ceno. § 2. Izpodbijati se morejo: 1. vsa pravna dejanja, ki jih je izvršil dolžnik v poslednjih desetih letih pred izpodbijanjem z namenom, da oškoduje svoje upnike, in je bil ta namen drugemu po-godnikn znan; ‘2. vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo dolž; nikovi upniki in ki jih je izvršil dolžnik v poslednjih dveh letih pred izpodbijanjem, če je moral drugi pogodil ik vedeti za oškodovalni namen-; 3. vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo dolžnikovi upniki in ki jih je izvršil dolžnik v zadnjih dveh letih pred izpodbijanjem proti svojemu zakonskemu drugu, pred poroko ali med zakonom, ali proti drugim bližnjim svojcem ali v prid omenjenim osebam, razen če drugi pogodnik ob izvršitvi pravnega dejanja ni vedel niti moral vedeti za dolžnikov oškodovalni namen; 4. kupne, menjalne in dobavne pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik' v poslednjih šestih mesecih pred izpodbijanjem, če je drugi pogodnik vedel ali moral vedeti, da dolžnik s temi pogodbami odsvaja imovino za slepo ceno na škodo svojih upnikov. Izpodbijanje neorlplatnih in njim izenačenih razpolaganj. § 3- Izpodbijati se morejo naslednja, v poslednjih dveh lelili pred izpodbijanjem izvršena pravna dejanja: 1. neodplatna dolžnikova razpolaganja, kolikor ne gre za izpolnitev zakonite dolžnosti, za običajna prigodna darila ali za razpolaganje v primerni višini, ki so se dala v občekoristne namene ali s katerimi je dolžnik izpolnil moralno dolžnost ali zahteve spodobnosti; 2. pridobitev dolžnikovih stvari na podstavi odločbe sodnega ali upravnega oblastva, če se je dala nasprotna Vrednost iz dolžnikovih sredstev; če so te stvari pridobili * >Službetno novine kraljevine Jugoslavije!« z dne 5, kJuiuarja 19111., št, 26/VII/40, dolžnikovi bližnji svojci, se domneva, da se je dala nasprotna vrednost iz dolžnikovih sredstev; 3. zavarovanje ali vrnitev dote, razen kolikor je bil dolžnik v to zavezan po zakonu zbog tega, ker je prestala zakonska skupnost, ali s pogodbo, sklenjeno ob’ sklepanju zakona ali dogovorjeno ob oddaji dote, ali s pogodbo, sklenjeno pred dlje kot dvema letoma pred izpodbijanjem; 4. zavarovanje ali izročitev zažemla ali vdovščine, § 4. (‘) Za bližnje svojce je smatrati zakonskega druga in osebe, ki so z dolžnikom ali z njegovim zakonskim drugom v sorodstvu ali v svaštvu v premi vrsti ali pa do četrtega kolena v stranski vrsti; dalje posinovljenca ali pohčerjenko, posinovitelja ali pohčeriteljico, rednika ali rejenca, ali pa onega, ki živi z dolžnikom v nezakonski skupnosti. (~) Nezakonsko sorodstvo se izenačuje z zakonskim. Izpodbijanje poedinih prodaj. § 5. Prodaja poedinih premičnih stvari v dolžnikovem obrtnem podjetju se more izpodbijati samo iz razlogov, navedenih v § 2., št. 1. do 3. Izvršba in izpodbijanje. § 6. Izpodbijanja ne preprečuje činjenica, da se je pridobil za dejanje, ki se izpodbija, izvršilni naslov ali da se je to dejanje že ostvarilo z izvršbo. Če se proglasi to pravno dejanje za neveljavno, prestane proti upniku tudi učinek izvršilnega naslova* Izpodbijanje opustitev. § 7. Za pravna dejanja se smatrajo tudi opustitve, zbog katerih izgubi dolžnik kako pravico ali s katerimi se zoper njega osnavljajo, ohranjajo ali zavarujejo imovin-sko-pravni zahtevki. Prav to velja, če dolžnik opusti, sprejeti dediščino. Upravičenost za izpodbijanje, § 8. (') Izpodbijati ima pravico vsak upnik, čigar terjatev je izvršna, ne glede na to, kdaj je nastala, kolikor izvršba na dolžnikovo imovino ni dosegla popolnega poplačila tega upnika ali kolikor je vzeti, da bi tega ne dosegla. (2) Izpodbijanje se more ostvarjati s tožbo ali z ugovorom. Podaljšanje izpodbijalnega roka. § 9. Upnik sme, preden je njegova terjatev postala izvršna ali preden se pokaže, da izvršba na dolžnikovo imovino ni dosegla ali da ne doseže popolnega poplačila, obvestiti z ucočUvuo spisa po sodišču ati po javnem notarju o svojem namenu, izpodbijati dejanje, onega, proti kateremu se je izvršilo to dejanje, ali njegove dediče. V tem primeru se računi izpodbijalni rok od vročitve nazaj, če je smatrati, da bi izvršba na dolžnikovo imovino že ob tej vročitvi ne bila dosegla popolnega poplačila upnikove terjatve, in če se je izpodbijalo do preteka dveli let izza te vročitve. Izpodbijanje pred izvršnostjo. § 10. Izpodbijati se more z ugovorom, preden je upnikova terjatev postala izvršna. Prav tako se more izpodbijati tudi v postopanju za razdelbo izkupila, doseženega z izvršbo, preden je terjatev izpodbijajočega upnika postala izvršna. Izpodhijalni nasprotnik. § H. (') Izpodbijalni zahtevek se more ostvarjati ne samo zoper onega, proti kateremu se je izvršilo pravno dejanje, marveč tudi zoper one osebe, ki se jim je naklonila s tem dejanjem ugodnost, če velja glede njih katerikoli izmed razlogov, navedenih v §§ 2., o., 5. in 7. (a) Izpodbijanje, osnovano zoper zapustnika dediščine, se more ostvariti tudi zoper njegove dediče. (■') Zoper drugega pravnega naslednika ali pridobi-telja pravice je izpodbijanje, ki je bilo osnovano zoper njegovega predhodnika, dopustno samo: 1. če je ob času, ko je pridobil dotično pravico, vedel ali moral vedeti za okolnosti, na katere se opira izpodbijalni zahtevek zoper njegovega predhodnika; 2. če se opira njegova pridobitev na neodplatno razpolaganje njegovega predhodnika; 8. če je dolžnikov bližnji svojec, razen če dokaže, da ob pridobitvi ni vedel in tudi ni moral vedeti za okolnosti, ki osnavljajo izpodbijalno pravico zoper njegovega predhodnika. (1) Za podaljšanje rokov po § 9. zadošča, da se vroči spis onemu, zoper katerega se naj vrši izpodbijanje. Izpodbijalna tožba. Če se ostvarja izpodbijanje s tožbo, se mora v tožbi navesti, v katerem obsegu in kako naj toženec da ali dopusti kaj, da se upnik poplača. Vsebina izpodbijalncga zahtevka. § 13. (') Vse ono, kar zbog pravnega dejanja, na kalero se nanaša izpodbijanje, ni prišlo v dolžnikovo imovino ali kar je bilo iz nje odsvojeno ali popuščeno, more zahtevati upnik zase, kolikor je potrebno za njegovo doplačilo; če to ni možno, se mora dati povračilo. (s)Izpodbijalni nasprotnik se mora smatrati za nepoštenega posestnika, njegov dedič pa samo, če je vedel ali moral vedeti za okolnosti, ki osnavljajo izpodbijalni zahtevek zoper zapustnika. (a) Kdor je v dobri veri sprejel neodplatno dajatev, uu katero se nanaša izpodbijanje, jo mora vrniti le toliko, kolikor je z njo obogačen, razen če bi se dala njegova pridobitev izpodbijati tudi kol odplatua. § 14- Če so pridobile druge osebe neizpodbojne pravice na stvareh, ki jih je treba vrniti, je zavezan oni, med čigar posestjo so se stvari obremenile, povrniti škodo upniku, ako se'je njegova pridobitev dala izpodbijati. Odredba § 13., odstavka 3., se uporablja tudi tukaj. Zahtevek izpodbijalncga nasprotnika. § 15. Zaradi povračila nasprotne dajatve ali zaradi terjatve, ki zbog izpodbijanja zopet oživi, se more .držati izpodbijalni nasprotnik samo dolžnika. Nedopustnost pobota. § io. Z izpodbijalnim zahtevkom se ne more pobotati terjatev, ki jo ima proti dolžniku oni, zoper katerega je izpodbijanje naperjeno. Oprostitev izpodbijalncga nasprotnika. § 1-7. Izpodbijalni nasprotnik se more oprostiti izpodbijal-nega zahtevka s tem, da poplača terjatev, ki jo ima izpodbijajoči upnik zoper dolžnika. Mnogoterno izpodbijanje. § 18. Okolnost, da izpodbija isto pravno dejanje več upnikov, ne more imeti v nobenem primeru učinka, da bi obveznosti, ki jih ima izpodbijalni nasprotnik, presegle mero, določeno v §§ 13. in 14. Izpodbijanje po uvedbi konkurza. 8 io. C) Koliko se morejo po uvedbi konkurza nadalje ostvarjati izpodbijalni zahtevki, ki so jih bili konkurzni upniki prej pokrenili, odreja § 36. konkufznega zakona. (2) Poplačilo ali zavarovanje, ki ga je dosegel upnik z izpodbijanjem pred uvedbo konkurza, se more izpodbijati, če se uvede o dolžnikovi imovini konkurz, P° odredbah konkurznega zakona. Zaznamba izpodbijalno tožbe. § 20. C) Če se ostvarja izpodbijanje s tožbo, sme tisti, ki ima pravico izpodbijati, zahtevali pri pravdnem sodišeu, da se tožba zaznamuj pri knjižnih vložkih, pri katerih je za izvršitev tožbenega zahtevka potreben vpis. O Taka zaznamba ima ta učinek, da velja sodba o izpodbijalni tožbi tudi zoper one osebe, ki so po zaznambi pridobile knjižne pravice, ■ - -• Prehodne in končne odredbe. §21. (l) Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, ko preteče mesec dni od dne razglasitve. (-’) Z dnem, ko dobi ta zakon obvezno moč, prestanejo veljati vsi predpisi o njegovem predmetu. § 22. Dopustnost pobota in možnost izpodbijanja pravnih dejanj se presoja po predpisih, ki so veljali ob času, ko se je započelo pravno dejanje; toda odredbe tega zakona o možnosti izpodbijanja je treba uporabljati na vsa ona pravna dejanja, ki so se započela izza'dne, ko je bil ta zpkon razglašen v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 22. januarja 1931.; št. 117.556. Aleksander s. r. Minister pravde Predsednik Dr. M. Srškič s. r. ministrskega sveta Videl minister za notranje posle, in pritisnil državni pečat častni adjutant Nj. Vel. kralja, čuvar državnega pečata, armijski general: minister pravde: P. Žiivkovic s. r. Dr. M. Srškič s. r. Uredbe osrednje vlade. 152. Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (z&k. štev. 455 z dne 3. XI. 1930.) predpisujem Pravilnik o cepljenju zoper steklino.* Clen 1. Cepljenje zoper steklino je obvezno za vse osebe, ki Ph je poškodovala stekla ali glede stekline sumljiva žival. Clen 2. Vsaka oseba, ki so jo poškodovale stekle ali glede stekline sumljive živali, se mora takoj prijaviti občini. Ako pristojni zdravnik ni usposobljen sam izvršiti cepila, mora poslati občina poškodovano osebo k naj-bžnjemu antirabičnemu zavodu (antirabični postaji) s »premnico (obrazec št. 1.). Clen 3. Občina mora takoj poiskati žival, ki je prizadela poškodbo, jo dati kar najhitreje pregledati po najbližjem ve-erinarju v javni službi, ali je žival stekla. Veterinar kar * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne f. novembra 1930., št. 268/XCI1/569. Zakon glej »Uradni UaU St, 137/31 iz 1,1880, najhitreje obvesti o uspehu pregleda oblastvo obče uprave prve stopnje in zavod, (oziroma zdravnika), kjer se vrši cepljenje. Živali, ki so prizadele poškodbo, se ne smejo ubijati, temveč se morajo pregledati po veterinarju žive. Samo če je žival oči vid n o stekla in če preti nevarnost, da bi mogla poškodovati tiste, ki jo primejo, se sme ubiti; pri tem je treba paziti, da se ne poškoduje lobanja (možgani) živali; zaviti se mora v platno, namočeno s karbolom ali sublimatom, dejati v lesen zabojček, napolnjen z žagovino ali s pepelom. Ta zabojček je treba poslati po posebni osebi pristojnemu higienskemu zavodu. Odpravljati glavo po pošti je prepovedano. Clen 4. Veterinar i-> dolžan .izvršiti obdukcijo na mrtvem telesu stekle . d sumljive živali in poslati možgane, namočene v glicerinu, s potrebnimi podatki o obdukcijskem izvidu higienskemu zavodu zaradi nadaljnje preiskave. •Celo glavo je treba poslati zavodom samo tedaj, če na licu mesta ni veterinarja. Ako žival očividno ni stekla, se ne sme ubiti edino zaradi obdukcije, temveč jo mora veterinar 15 dni opazovati. O uspehu obvešča veterinar zavod (postajo, oziroma zdravnika cepilca), vsakega 5., 10. in 15. dne po poškodbi. Veterinar obvesti občeupravno oblastvo prve stopnje, ali je prejel v opazovanje žival, za katero je dobil prijavo, da je nekoga poškodovala. Clen 5. Ako občina iz malomarnosti živali, ki je poškodbo prizadela, ni odposlala na veterinarski pregled, se pozove na odgovornost pristojni organ občinske uprave Clen G. Občina mora, čim pošlje kako osebo na lepljenje, najkesneje v 24 urah obvestiti pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje o poškodbi in navesti po možnosti točen popis živali, ki je prizadela poškodbo, kakor tudi, odkod in čigava je. Poleg tega ga obvesti, v kateri zavod (postajo), oziroma kateremu zdravniku cepilcu je poslala poškodovanca. Clen 7. Poškodovanci se sinejo pošiljati zaradi cepljenja v centralni higiens/.i zavod v Beogradu in v higienske zavode kraljevskih banskih uprav; v zdravstvene domove; v banovinsko bolnico v Kninu; banovinsko bolnico v Pri-jepolju; javno mestno bolnico v Vršcu; ambulanco za kožne in venerične bolezni v Petrovcu (Smederevski); ambulanco za kožne in venerične bolezni v Pirotu; ambulanco za kožne in venerične bolezni v Beranu; ambulanco bratovske blagajnice v Vrdniku; ambulanco zdravstvene zadruge v Beljinu (srez kosmajski); zdravstveno zadrugo vBrzi Palanki; zdravstveno zadrugo v Belano-vici (srez kačerski); zdravstveno zadrugo v Venčani; antirabično postajo banovinske bolnice v Cupriji. Razen tega so zdravniki cepilci v naslednjih krajih: Ada, Arandjelovac, Beška, Crvenka, Bački Jarak, Iliuci, Bačko Oradište, Budisava, Beočin Brčko, Novi Slanka-men, Surduk, Dren, Bačka Topola, Bač, Bi jel jina. Bačka Palanka, Petrovopolje, Veprovac, Lok-, Bačko PetroVoselo, Boaajaci, BodiaUj Biieut, Cortanovci, Kuineuka, Buljkes, Ourug, Čib, Desp. Iva«, Dolenji Brodac, Deronje, Pančevo, Kraljevac, Obrenovac, Dolovo, Djurdjevo, Feketic, Filipovo, Gajdobra, Čerevič, Nova Gajdobra, Torda, Glo-žan, Golabinci, Grka, Hrtkovci, Irig, Ilok, Nova Kanjiža, Srbski Krstur, Indjija, Kula Krčedin, Kamenica, Kač, Maradik, Šupijala, Stara Kanjiža, Bezdan, Mošorin, Mali Jajoš, Novi Vrbas, Nova Palanka, Nemačka Crnja, Kr-njaja, Horgoš, Nova Sova, Negoslav, Nova Pazova, Nijem-ci, Vojka, Kničani, Kucura, Vukovar, Opatovac, Očaci, Parabuč, Petrovaradin, Lovac, Brezovo pofje, Gornji Rabič, Potiski sv. Nikole, Padina, Pačir, Pribicevičevo, Haj-ield, Gospodžinci, Martonoš, šid, Ruma, Sekič, Srbobran, Sremski Karlovci, Bašaid, Perlez, Mokovo, Batajnica, Sremska Mitroviča, Silbaš, Stari Bečej, Stara Pazova, Srbski Itebej, Lačarak, Kuzmin, Slankamen, Stari Banovci, Stari Virbas, Nadalj, Stare Sove, Nove Sove, Uzdin, Stari Futog, Sotin, Središte, Toržan, Čalma, Pavlovci, Nešotin, Vilovo, Titel, Temerin, Tovarnik, Erdevik, Vrdnik, De-beljača, Plaličevo, Senta, Surčin, Veliko Radište, Velika Kikinda, Zabalj, Bela Crkva, Morovic, Grgurevci, Omolji-ca, Nikinci. Otvoritev novih krajev za cepljenje objavi pristojni higienski zavod. Člen 8. Vsi antirabični oddelki in vse antirabične postaje morajo delovati po znanstveno preizkušenih metodah, ki jih odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje. Cepivo proti steklini proizvaja za potrebe vse države higienski zavod v Novem Sadu in ga razpošilja po določeni ceni vsem napravam za cepljenje zoper steklino kakor tudi zdravnikom cepilcem. Ostali higienski zavodi smejo proizvajati cepivo zoper steklino samo po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Člen 9. Stroške za antirabično cepljenje državnih in banovinskih uradnikov trpi država, oziroma banovina. Stroške za cepljenje siromašnih državljanov plačujejo samostojne, oziroma združene zdravstvene občine,, učencev srednjih šol fondi za zdravstveno zaščito učencev, uradi za ožje rodbine, za vojake in častnike pa ministrstvo vojske in . mornarice. Občine, kakor tudi privatne poškodovane ose- I be imajo pravico zahtevati povračilo stroškov od lastnika živali, ki so prizadele poškodbo. Za antirabično cepljenje se plačujejo naslednje pristojbine: 1. I. Za cepljenje: za lažje primere . . * 4 s s 5 . . 60 Din 2. za srednje primere s ponovnim cepljenjem čez mesec dni 100 » 3. za težje primere s ponovnim cepljenjem čez mesec dni , . 140 > za II. Cepivo za veterinarske namene: male živali , . . . s , , 4 . , , , 10 :> za .srednje živali . 20 ■> za velike živali 30 > Cene cepiva predpisuje minister za socialno politiko in narodno zdravje, pristojbine pa se uporabljajo po pravilniku o pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih in higienskih napravah in njih uporabi. Člen 10. Potne stroške za siromašne državljane plačujejo občine, premožni državljani pa plačujejo sami te stroške Občina in državljani lahko zahtevajo povračilo od lastnika živali po predpisih občega državljanskega zakona. Člen 11. Ako se pošljejo v zavod otroci izpod 15 let, se jim mora dati spremljevalec do zavoda in tudi nazaj, za kar poskrbi pristojna upravna občina. š Člen 12. Ako se mora poslati obolela oseba zbog težkega značaja poškodbe ali zbog kake druge okolnosti, ki ne dopušča ambulatornega cepljenja, v kako javno ali privatno bolnico s pravico javnosti, se plačujejo bolnišnične pristojbine za njihovo zdravljenje po zakonu o bolnicah, cepljenje pa po tem pravilniku. Člen 13. Vse antirabične naprave (postaje) morajo predložiti vsak mesec najkesneje do 10. dne poročilo o svojem delu za minuli mesec, najkesneje do polovice aprila pa letno poročilo po obrazcu št. 2. centralnemu higienskemu zavodu v Beogradu in higienskemu zavodu v Novem Sadu (oddelku za centralno produkcijo antirabične vakcine). Zdravniki, ki so pooblaščeni vršiti antirabično cepljenj^ javljajo zaradi evidence ob povratku izpolnjenega obrazca za vakcinacijo (obrazec št. 3) uspeli dovršenega cepljenja tisti antirabični napravi' od katere so naročili cepivo. Člen 14. Vse antirabične ustanove (postaje), oziroma pooblaščeni zdravniki-cepilci morajo voditi delovni dnevnik o cepljenih osebah in seriji uporabljanega cepiva A. in B. Zapisnike o pregledu sumu ih možganov in o bioloških ogledih z obdukcijami eksperimentiranih živali morajo voditi samo tiste naprave, pri katerih se vrši diagnosticiranje stekline. Člen 15. Pristojni zdravnik mora voditi po občini evidenco o zdravstvenem stanju cepljenih oseb in pošiljati čez 6 mesecev in čez eno leto poročila pristojnemu antirabičnemu zavodu (po pridejanih obrazcih). Člen 16. Če cepljeno osebe v prvem letu po cepljenju uniro, mora izvršiti sanitetni referent občega upravnega obl*' stva prve stopnje sekcijo, ako je opravičen sum, da l® oseba umrla za steklino, možgane (z zapisnikom sekcijo) pa poslati v raztopini glicerina pristojnemu higienskemu zavodu. Člen 17. Zaradi zatiranja stekline morajo oblastva občo upra* Ve odrediti ukrepe, ki jin banski veterinarski referon predlaga v sporazumu s pristojnim higienskim zavodom. V posebno okuženih krajinah se sme predlagati razen ostalih zdravstveno-policijskih ukrepov tudi obče preventivno cepljenje psov. Clen 18. Kdor se pregreši zoper predpise tega pravilnika, se kaznuje po § 01. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Clen 10. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah . V Beogradu, d. dne novembra 1930. S. štev. 8103/80. Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Kreka s. r. Obrazec St. 1. Spremnica, s katero se pošilja oseba, ki jo je ugriznila stekla ali sumljiva žival, na zaščitno cepljenje zoper steklino. 1 Ime in bivališče zdravnika, živinozdravnika (veterinarja), naziv oblastva ali urada, občinskega načelnika ali orožniške komande, ki je izdala izkaznico 2 Ime, priimek, starost, pristojna občina in bivališče osebe, za katero je izdana izkaznica 3 Točna označba časa. kdaj je bila oseba ugriznjena 4 Točni opis živali (velikost, pasma, itd.), ki je ugriznila osebo / 5 Ali je poškodba krvavela? 6 Kaj se je storilo pri poškodbi in mesto poškodbe? 7 Ime lastnika živali 8 Kje stanuje lastnik živali (njegov popolni naslov) 9 Pripombe, ali se je žival pred ugrizom ali po ugrizu ali uničenju pregledala in s kakšnim izvidom? 10 Kaj se je storilo z živaljo (zaprta, ubita, poginila ali zbežala) 11 Ali je žival bila sama ugriznjena in kateri čas pred svojim obolenjem 12 Opis poteka bolezni pri živali 13 Ali je obolela žival ugriznila še tudi druge osebe in katere so te? Datum Službeni pečat Pod]) is Žig antirabične naprave Stovilo oseb, sprejetih v zavod : skupaj: ................................. moških:.... Od teh na oskrbi v zavodu: .........-.................................................. Od teli ambulatorno: ........................................... -.................. Odkod so se te osebe sprejele in koliko jih je iz poedinih banovin: ... Obrazec St. 2 Poročilo o antirabičnem cepljenju za mesec .......-.................... 19....- ženskih : .. 1-5 5—10 10-15 15- 20 20—30 30-40 40 - 50 50—00 ♦>0—70 Starost poškodovanih oseb: Koliko dni po poškodbi se je začelo cepljenje : 1—4 dni 5—7 dni.....................8—14 dni 14—21 dni Poškodba: Na glavi Na rokah Na zgornjih udih Na spodnjih udih Na trupu Vseh poškodb Lizanje Sumarno lažja težja lažja težja lažja težja lažja težja lažja težja lažja | ležja nu golo telo skozi obleko dotika ? m A* B C Č Skupaj: Vrste živali, ki so prizadele poškodbo, koliko primerov spada na katero vrsto: Pes, mačka, svinja, prežvekovalci Kopitarji, divje zveri, fjlodavci Perutnlnu in druge živali, opica, človek Metoda zdravljenja: Državna standard metoda i. Število pacientov, ki so n« teži n. Število pacten- III. Število pacientov z neuro-kornplikacijami IV. Umrlo za časa cepljenja Uspeli cepljenja: dobili izgubili | ostati na njej sep. komplikacijami (abscesi) za lysso interkurentno A B C č Usoda odpuščenih oseb čez: 1 mesec ti mesecev 1 leto Umrlo jih je v prvih 30 dneh po začetem ceoljenju V času več nego 30 dni začetku cepljenja po Število primerov stekline pri necepljenih osebah Umrljivost: A B C C A B ! C C A B 1 C e Pripomnje: Kratek opis smrtnih primerov in neurokomplikacij: * OPOMNJA: A — Živali, pri katerih sc j« steklina ugotovila po laboratorijski poti (mikroskopsko ali bloloiko). B = Živali, pri katerih se Je steklina ustanovila s kliničnim pregledom po veterinarju. C — Živali, ki so samo sumljive stekline na podstavi anamneze. C = Živali, za kaleče j« z f«UfiAex*kim pi«gl« dni o (prsti). Singularne težke skozi celo obleko > X Krvave poškodbe glave (lica in vratu). — 2 c VI. Vse ostalo tezke poškodbe na golo telo C dni £ ali skozi obleko. (Zlasti ugrizi mačk, vol- u V čjakov in divjih zveri) — Z \_ Revakcinacija po 1 mesecu o o ’ Vsi primeri IV., V. in VI. kategorije so. ec IV-VI. morajo po enem mesecu podvreči revak- 1 dan cinacijl, ki traja samo en dan pataloško-anatomski izvid >s mikroskopski izvid ........... biološki izvid ............. Indikacije za kurativno vakcinacijo A. SHEMA KURATIVNE VAKCINACIJE (KURATIVNA VAKCINA A.) Dalum Državna antirabična standard metoda po Hcmptu Pripomnja (cventuelne reakcije) 1 dan | Serija fiole štev. 2 dneva ». .. »» 3 dni ,, „ ,, 4 dni „ „ 5 dni M „ „ d dni .1 M T~ 1 dan Kevakcinacija po enetfl mesecu Serija fiole štev. Indikacije za preventivno vakcinaci o Ako jc žival, ki je prizadela poškodbo ali oslinjeni«-. še zi\a in navidezno popolnoma zdrava — tor jo pod varnim v« terinar-'v i:n nadzorstvom — (navidezno dobro zdravstveno stanje živali ne izkljn (Mije, da je vendar latentno okužena s steklino, oziroma, da i' aktivni ali pasivni kliconosec), se dasta pii kategoriji lil. in 1\. samo dve injekciji, pri kategorijah V. in VI. pa samo tri Injekcijo — v prvih dneh po ugrizu. Ako ostane žival dotlej zdrava. - pn kine nadaljno vakeiniranje. Ako žival oboli, se nadaljuje kurativno vakciniranje._______________________________________________ B. SHEMA ZA PREVENTIV NO VAKCINACIJO (PR KV K VI I v \ * ' AKCINA b.) Datum Državna antirabična standard metoda po Hcmptu Priponi,. i<> (evenluclne reakcije 1 dni> Serija fiole šlev. 2 dneva M 99 „ 3 dnt Rodbinska anamneza Oče, živ, zdrav, bolan za umrl za Mati, živa, zdrava, bolna za ........................................................ umrla za brat živ, zdrav ............................................ bolan za .................................... umrl za ...................................................... ................................................... umrl za Sestra živa, zdrava ........................ bolna za umrla za ______________________________________ umrla za Soprog(a), živ(a), zdrav(a), bolan(a) za Otroci živi, zdravi, bolni za ______________________ sPlav (abortus) ............................ .................... umrl (a) za .. ................. umrli za Prezgodaj rojeno (mrtvorojeno) Opomba: A = Živali, pri katerih je steklina po laboratorijski poti ugotovljena (mikroskopski ali biološki). B= Živali, pri katerih se je steklina ustanovila s kliničnim pregledom veterinarja. C = Živali, ki so samo sumljive glede stekline na podstavi anamneze. C = Živali, za katere se je z veterinarskim pregledom ustanovilo, da so ostale žive in zdrave po 14duevnein opa- zovanju. Osebna anamneza (Zadnja stran obrazca štev. 3.). IFeredifarna obremenjenost z boleznimi, kakršne so: syphilis, rheuma diathesis arthritica, uraticna diateza, neurasthenia, duševne ali živčne bolezni (epilepsia), tuberculosis, alkoholizem ........................................... Katere bolezni (akutne in kronične) je imela ugriznjeua oseba (zlasti, ali je kdaj imela: meningitis, encephalitis, poliomyelitis, sclerosis multiplex ...„.................................................................................... Venerična obolenja: .................................. Wassermann........................................... Ali je dobila ugriznjeua oseba kaj poškodb, zlasti na glavi, hrbtenici, ali so se izvršile na ujej težke operacije Ali ima habitualno strast (alkoholizem, inorfinizem) ............................................................................... Ali ima bolezen, kakršne so: habitualni herpes, habitualna migrena, habitualna obstipacija, incontinentia urinae, alvi, vagatonija, simpatikotonija, uratična adipoza, diabetična diateza, Basedowska bolezen, epilepsija, anemija, levkemija, debilitas universalis, neoplasma, kachexia, intoxicatio saturnina, metalues (tabes, paralysis), neuralgia, neuritis, polyneuritis. Status praesens 1. Eksterni izvid (konstitucija) .................................................... „.................................................. 2. Interni izvid..................................................................................................................................................... Temperatura ...................... Utrip Dihanje O pravljenje potrebe .......................... Seč ..........'........................................ Sputum................................................................................................. o. Nevrološki izvid. Intellectus ............................................................................................. Anomalije senzitivne sfere: vid ..................................... vonj.................................................................................... sluh ......................................... okus senzibilnost kože Anomalije motorne sfere: tremor, klonus, paresis, paralysis, spasma, rigor Anomalije koordinacije, ataksija, skandirajoč izgovor ................................... Refleksi: Popile ........................................................ Argyll-Robertson Triceps .................................................................. Romberg Trebušni ......................... Cremaster Westphal Patelarni ......................... Achilles Rabinski Plantarni.............................................................. Oppenheim 4. Bakteriolosko-serološko-citološki izvid: Krvi ................................................ Krvna skupina (Blutgruppe) ...... Liqnora (bakteriološki in citološki): ....................................................... Pandy .............................................................. Nonne-Appelt \Vassermann ........................................................................„................................................................ Goldsol Benijoin Colloidal ........................................................................... Decursus Vaecinationis aut morbi 5. Vakcinalne reakcije H