Poštnina plačama v goto rini
Sped. in abbon. post. ■ II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina :	Mesečno	L	130
Za inozemstvo :	Mesečno	L	210
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	m
Leto VIII. - Štev. 38
Gorica - 20. septembra 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
A VTOMA TI Z A CIJA
prekletstvo ali blagoslov človeštva
V raju je Bog rekel Adamu in Evi: »Podvrzita si zemljo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji.a (Mojz. 1,30). Od takrat je človek odkrival vedno nove zemeljske sile, da bi sebi olajšal bivanje na zemlji in se uveljavil kot gospo-dovalec sveta. Pot človeškega napredka je silno dolga, spočetka tudi mučna in počasna, nato pa postane vedno hitrejša in lažja. Posebno odkar so evropski narodi odkrili uporabo stroja, je šel napredek nevzdržno navzgor z neverjetno naglico. Industrializacija Evrope in vsega sveta je dosegla neslutene višine in širine.
elektronski stroji IN AVTOMATIZACIJA
In vendar vse današnje ni še nič v primeri s tem, kar se nam obeta. Zaradi skrbi, ki jih imajo povojni ljudje z neprestano nevarnostjo za mir, se ne utegnejo prav veliko zanimati za zadnje iznajdbe v fiziki in kemiji v zvezi z odkritjem elektronov. Ta odkritja niso toliko znana tudi zato ne, ker tvorijo še vedno nekako vojaško skrivnost, ki jo države bolj ali manj čuvajo pred nepoklicanimi radovedneži. Kljub temu je zlasti zadeva avtomatizacije že toliko znana, da o njej pišejo in razpravljajo priznani časopisi in strokovnjaki. Med preprostimi ljudmi je pa še vedno premalo zanimanja zanjo. In vendar utegne povzročiti avtomatizacija večjo revolucijo že v življenju naše generacije kakor katera koli druga iznajdba do danes. Pri avtomatizaciji gre namreč za uporabo nauka o atomih in elektronih pri vodstvu strojev. Pri tem so dosegli neverjetne uspehe. Zgradili so take stroje, tako popolne in avtomatične, da delajo sami skoro brez človeka. Sprva je človek delal brez stroja, nato je stroj pomagal človeku, zatem pa je človek pomagal stroju, sedaj z avtomatizacijo je nevarnost, da bo stroj delal brez človeka. V tem oziru je francoski list »Le Monden prinesel članek E-duarda Steilerja, ki piše, da danes dajo navodila stroju, predrto prične z delom. Ta navodila so shranjena v elektronskih možganih. Ti nato sprožijo stroj in med delom oddajajo sprejeta navodila z neverjetno točnostjo.
Vsi smo že brali aji vsaj slišali o elektronskem računskem stroju, ki izvrši v nekaj minutah silno zamotane račune, ki bi zanje strokovnjaki potrebovali več dni. Pripovedujejo o strojih, ki sami segrevajo hišo pozimi in jo hladijo poleti, o strojih, ki sami avtomatično izdelujejo in sestavljajo nove stroje. Nepoučen človek misli, da so to bajke, a so resničnost, hi se vedno bolj širi. V Združenih državah je avtomatizacija v industriji nekaj zelo razširjenega. Sili tudi že v Evropo, zlasti preko Anglije in Rusije.
POSLEDICA AVTOMATIZACIJE
Tu se pa vriva vprašanje: Kakšne bodo njene posledice? Nakazali smo jih v naslovu: ali blagoslov ali prekletstvo.
»Le Monden v zvezi s tem piše: »Posledice avtomatizacije so hude. V 14 mesecih se je število delovnih ur v ZDA zmanjšalo za 7°/o, dočim je proizvodnja dela na uro srastla za 8%. Torej manj delovnih ur in večja proizvodnja, to je prva posledica avtomatizacije. To pa pomeni tudi manj zaposlenih delavcev. V podjetju Ford v Clevelandu en sam
človek nadzira področje, ki je širše kot kako nogometno igrišče. Pod kontrolo tega edinega človeka se izvaja 540 različnih operacij ter sto motorjev na uro. Prej je bilo za isto delo zaposlenih ■ 117 ljudi, sedaj jih je le 41. En sam človek kontrolira novo kemično tovarno v Marchus Hook v Pensilvaniji. V Chicagu zadoščata dve osebi v podjetju, kjer delajo radijske aparate, dočim jih je bilo prej zaposlenih dve sto. Predvidevajo, da bo mogel elektronski stroj izvršiti delo, ki ga je prej opravljala cela vrsta arhitektov in inženirjev. Na Angleškem so n. pr. po uvedbi avtomatizacije v industriji avtomobilov odpustili nekaj tisoč delavcev, kar je pa povzročilo protestno stavko ostalih.
NALOGA KATOLIČANOV
Gremo torej nasproti dobi, ko bo stroj opravljal sam vedno več dela in bo delavec vedno manj potreben. To samo po sebi gotovo ni zlo. Če bi v rudnikih imeli stroje, ki bi sami kopali in odvažali rudo, bi gotovo rudarji ne protestirali, seveda če bi jim drugje dali delo. Ali rav-
no v tem je problem: če bo stroj sam delal, kam naj gre delavec? Kot stoje danes stvari, pomeni avtomatizacija večanje brezposelnosti in gre torej v škodo delavcu. Tu je treba odpomoči. Stroj ne sme biti v nobenem primeru v škodo delavcu, temveč njemu v korist. Danes se dogaja, da prihajajo iz tovarn vedno bolj rafinirani proizvodi, a vedno bolj izmaličeni delavci, kot opozarja Pij XII. To je sramota, ki ji je treba napraviti konec. Avtomatizacija naj olajša trud delavcu posebno tam, kjer je delo težavnejše in nevarnejše, a zato naj delavec ohrani svoj zaslužek, in čas. ki mu preostane, naj uporabi v svoj dušni in telesni prid. Lažje in manj časa trajajoče delo v tovarni mora. nuditi delavcu možnost, da se bolj posveti svoji družini, svojemu zdravju in tudi svoji duši. Naloga, ki jo je Pij XII. zaupal nemškim katoličanom v nagovoru ob zaključku 77. katoliškega shoda, naj namreč dajo krščansko lice novi moderni industrijski državi, se nanaša tudi na avtomatizacijo, morda predvsem na to. saj je tukaj bodočnost industrijskih držav. Avtomatizacijo je treba obrniti v duhovni prid delavcu, da bo živel bolj verno in moralno bolj zdravo življenje kakor doslej. V tem primeru bo avtomatizacija v blagor človeštvu, v nasprotnem pa mu bo v prekletstvo.
ZA MIRNO
sueškega
Pretirani nacionalizem je povzročil Evropi že veliko gorja. Vsak narod je malone že okusil njegove grenkobe. Višek je dosegel s fašizmom in hitlerjevskim narodnim socializmom, ki sta pahnila svet v drugo svetovno vojno. Pretirani nacionalizem — evropski otrok — se je zdaj v Nasserjevih rokah obrnil proti Evropi. Egiptovskemu predsedniku Nasserju je sttisnil v roke diktatorski bič in ga pognal preko meje upravičenih egiptovskih narodnih zahtev v skrajnost, ki utegne postati nevarna za našo omiko in svetovni mir. Kakor so komunisti pred drugo svetovno vojno sklenili pakt s Hitlerjem in podpihovali njegov apetit, ki se je izrodil v strašno svetovno klanje, tako danes hujskajo prebujeni nacionalizem a-rabskih držav in afriškega Hitlerja Nasserja. Skaliti hočejo vodo na Srednjem Vzhodu, da l>i laže ribarili v kalnem. Nasserja hočejo pri-tirati tako daleč, da bi ne mogel več nazaj in bi postal slepo orožje v njihovih rokah, dokler bi ga potrebovali. Nasserja je zaslepil začasni blesk moči in želi, da bi Zahod pokleknil pred njim. Da smo si na jasnem, je treba povedati tole: Egipt mora dobiti pravice, ki mu po božjih in človeških postavah gredo, ne sme pa kršili slovesnih pogodb, ne sme ovirati svobodne plovbe po Sueškem prekopu, ki je važna mednarodna vodna pot in ne sme spravljati v nevarnost svetovnega miru. Doslej so zahodnjaki že veliko popustili, Nasser pa niti za milimeter.
NE VOJNA — AMPAK GOSPODARSKE SANKCIJE
Združene države, pa tudi večina drugih držav, ki so podpisale Dul-lesov predlog za internacionalizacijo Sueškega prekopa, se trudijo za mirno rešitev spora. Za vsako ceno hočejo preprečili vojno. Zdi se, da so se v Londonu nekoliko prenaglili z ustanovitvijo nove družbe koristnikov Sueškega prekopa, ki naj bi z lastnimi piloti vodila promet skozi prekop. In če Egipt to prepreči,
UREDITEV
vprašanja
kar bo gotovo storil? Potem bi se nforali udariti, ali pa se pritožiti na Združene narode. Sovjeti pa so že izjavili, da bodo izrekli veto proti vsakemu sklepu Varnostnega sveta, ki bi ne bil všeč Nasserju. Ker je možnost vojne izključena, preostane še gospodarski pritisk na Egipt in v to smer gre zdaj očividno vsa zahodna, zlasti ameriška politika. Dulles je v začetku tedna prinesel v London načrt, po katerem naj zahodne države preusmerijo svoje ladje s petrolejem iz Arabije okoli rtiča Dobre nade. Ker bo to veliko dražje in bi nekaterim državam prineslo izgube, je ameriška vlada pripravljena dati na razpolago pol milijarde dolarjev za kritje te škode, kot trdijo nekateri. Tako bo Nasser imel prekop in popolno oblast nad njimi, toda ne bo ladij, ki bi mu prinašale lepe denarce. Gospodarsko bi pritisnili nanj tudi na drugih področjih. Morda ga bo to bolj ganilo, kakor rožljanje z orožjem. Tako bo na koncu mogoče le pripravljen vsesti se za zeleno mizo in tudi nekaj ponuditi, ne samo vse zahtevati. Za zdaj so zapustili Suez zahodni piloti in strokovnjaki, toda egiptovski piloti sami z velikanskimi napori vodijo konvoje, tako da se položaj ni dosti spremenil. To bo šlo le nekaj časa. V naglici urijo sovjetske ter nekatere druge pilote, a to zahteva veliko časa, in je za Egipt tudi nevarno, ker bo tako glede pilotov, kakor tudi v gospodarskem pogledu popolnoma odvisen od Sovjetov, kar1 pa lahko dovede do izgube njegove samostojnosti in neodvisnosti, s katero se toliko ponaša. Pameten sporazum z Zahodom bi pomenil najboljšo rešitev tudi za Egipt.
NOV SESTANEK V LONDONU
Medtem so se v sredo sestali v Londonu zastopniki 18 držav, da se pomenijo o ustanovitvi družbe koristnikov Sueškega prekopa. Od tega sestanka ne pričakujejo iznena-dcnj, ker si od nove družbe nihče ne obeta posebnih koristi. Važnost tega novega sestanka je pravzaprav
Hruščev v Jugoslaviji
Brez predhodnega naznanila je prišel v Jugoslavijo tajnik sovjetske partije Nikita Hruščev. Trdijo, da je to privaten obisk. V Jugoslaviji bo Hruščev ostal nekaj dni in bo medtem govoril tudi z maršalom Titom. — Mnogi pa ne verujejo, da bi to bil običajen privaten obisk, temveč so mnenja, da ima posebno v sedanjem trenutku politične napetosti zaradi Sueza svoj tajen namen, ki bodo zanj zvedeli šele pozneje kdaj.
Ko je Hruščev prihajal, je odhajal predsednik republike Iindonezi-je Soekarno. Ta se je mudil v Jugoslaviji več dni in je obiskal glavna mesta in pokrajine. Ob koncu so objavili uradno poročilo, v katerem trdijo, da so se razgovarjali o svetovnem miru, o odpravi kolonialne politike in podobnem. Ob slovesu je Soekarno povabil Tita na obisk v Indonezijo. Tako bo maršal imel zopet priložnost, da bo prihodnjo zimo odšel na brezplačno potovanje v južne kraje. — Tito se res ne more pritoževati, da mu sreča ni mila. Kaj si misli pri tem jugoslovansko ljudstvo, je pa druga stvar, ki se njega ne tiče.
povečali število svojih poslancev od 31 na 39, opozicionalni liberalci pa so ostali pri 58 poslancih. Komunisti so dobili enega poslanca več, vsega skupaj 6. Ker ima parlament skupaj 231 poslancev, je 6 le neznatna številka. Večina prebivalstva je ostala zadovoljna s socialnimi reformami, ki jih izvaja zmerna socialnodemokratska stranka.
Predsednik Gronchi na Južnem Tirolskem
Pretekli teden se je mudil na Južnem Tirolskem predsednik republike Giovanni Gronchi. Spremljal ga je notranji minister Tam-broni. Gronchi je obiskal vse glavne kraje: in sicer Trident, Bočen. Briksen, Meran. Njegov obisk v tem trenutku, ko se niso še polegle polemike med avstrijskim in italijanskim tiskom zaradi vprašanja juž-notirolskih Nemcev, ima svoj poseben pomen. Ta pomen je razviden posebno iz govora ministra Tam-bronija, ki ga je ta imel v Bocnu pred zbranimi župani iz boeenske province. Minister je v govoru predvsem poudaril, da ima ital. republika svoje zakone, ki so jih dolžni spoštovati vsi državljani, in da ne bo trpela, da bi se del državljanov obračal na kako tujo državo za pomoč. (Mislil je pri tem na južne Tirolce, ki iščejo zaščito pri Avstriji). Poudaril je tudi, da ital. ustava dovoljuje državljanom prosto naselitev kjer koli v mejah republike in da zato nikomur ne morejo prepovedati, naseliti se kjer koli želi. Pri tem je jasno dal razumeti, da se bo naseljevanje nenemških priseljencev na Južnem Tirolskem nadaljevalo. Gronchijev obisk in Tam-bronijev govor sta torej hotela poudariti, da je Južna Tirolska ital. provinca, kamor se nima pravice vmešavati nihče; dosedanje metode asimilacije in naseljevanja pa se bodo nadaljevale.
Ciper
Britanska vlada je med zunanjepolitično razpravo v spodnji zbornici napovedala, da bo kmalu dokončana nova ustava za Ciper. Izdeluje jo lord Radcliffe. Po novi ustavi bo imel Ciper pravico do samoodločbe, a je zaradi sedanjega stanja nekaj časa ne bo mogel izvajati. Ciper bo ostal britanska posest, kar je z britanskega stališča spričo napetosti na Srednjem Vzho-'du razumljivo. Angleži si nameravajo z novo ustavo pridržati tudi vodstvo ministrstev za zunanje in notranje zadeve ter za narodno o-brainbo. Pri pogajanjih z nadškofom Makariosom, ki je zbolel v pregnanstvu na Sevcliellskih otokih, so bili Angleži pripravljeni prepustiti notranje' ministrstvo Ciprčanom. Nova ustava torej Ciprčanov ne bo zadovoljila. Napadi na britanske vojake se nadaljujejo, Francozom pa so sporočili, da proti njim nimajo nič in jih EOKA ne bo napadala.
Bulganin se oglaša
Predsednik sovjetske vlade Bulganin je poslal ameriškemu predsedniku Eisenhovverju novo pismo v zadevi svetovne razorožitve. Zaradi napetosti na Srednjem Vzhodu je izbira časa za razgovore o razorožitvi sicer nekoliko čudna, toda Sovjeti si obetajo od nje propagandni uspeh. Bulganin v svojem pismu ponavlja stare sovjetske predloge za razorožitev, ki ne upoštevajo dovolj zahodne želje po nadzorstvu nad orožjem in oboroženimi silami. Bulganin dalje omenja nemško vprašanje in pravi, da se Nemci ne bodo mogli združiti, dokler ne bo Zahodna Nemčija spremenila svoje politike. Ta naj bi bila seveda komunistična. Spet dvojna mera. Po eni strani Moskva kriči o narodnostnih pravicah arabskih narodov, po drugi strani pa Nemcem odreka osnovno pravico po svobodi in združitvi. S tem pismom tako spet ne ho nič, ker je dolga izkušnja pokazala, da komunisti ne mislijo tako, kakor govorijo, in ne delajo tako, kakor obljubljajo.
Volitve na Švedskem
Prejšnjo nedeljo so imeli na Švedskem volitve za nov parlament. Na Švedskem že dvajset let vladajo socialni demokrati. Letos so precej o-stro nastopili proti njim opozicionalni konservativci, ki pa so le delno uspeli. Vladni večini so iztrgali le osem poslanskih mest. Zmagali so vnovič socialni demokrati, ki so dobili 108 poslancev, prej pa so jih imeli 110. Druga vladna stranka, to je agrarci, ki so imeli prej 26 poslancev, so padli v nedeljo na 20. Konservativci, ki so v opoziciji, so
v tem, da se bodo odgovorni možje v tein odločilnem trenutku zopet videli in bodo imeli tako priložnost trezno premisliti in presoditi, kaj naj store za naprej, zlasti če pride do razprave pred Varnostnim svetom.
Zahodnoevrn zveza
V Parizu je bila pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Martina seja ministrskega sveta Zahodnoevropske zveze. Sejo so sklicali na zahtevo Zahodne Nemčije, ki je bila v skrbeh zaradi nekaterih ameriških in britanskih izjav, da bodo zavezniki v okviru nove atomske strategije zmanjšali število vojaštva ter skrčili klasično o-borožitev. Ministrski svet je ugodil zahtevi Zahodne Nemčije in sprejel sklep, da ne bo zmanjšal zavezniških sil v Evropi brez soglasnega privoljenja vseh članic, torej tudi Zahodne Nemčije.
UMRL JE IZNAJDITELJ AUREOMICINA
V starosti 84 let je umrl v Ncw Haven v Connecticutu iznajditelj aureomieina Benjamin Minge Duggar. Aureomicin je prvi antibiotik, Iti je zares 'učinkovito deloval pri težkih slučajih zastrupitve in okuženja. Duggar ga je odkril leta 1948, potem ko sta liila že znana in v rabi prva dva antibiotika penicilin in strepto-miein.
NAŠ TEDEN V CERKVI
23. 9. nedelja. 18. pob.: sv. Lin, p.
24. 9. ponedeljek; Marijo Devica, rešiteljica jetnikov
25.	9.	torek:	sv.	Nikolaj iz Fliie. sp.
26.	9.	sre<la:	sv.	Ciprijan in Justina, m.
27. 9. četrtek: sv. Kozma in Damijan, m.
28.	9.	petek:	sv.	Venceslav, sp.
29.	9.	sobota:	sv.	Mihael, nadangel
*
SV. CIPRIJAN IN JUSTINA, mučenca. Že v četrtem stoletju je bilo njuno češče-nje selo razširjeno.
CIPRIJAN je bil spočetka čarovnik. Zu krščansko vero mu ni bilo mar. Pozoren pa je postal na bogoljubno krščansko dekle Justino. Želel jo je poročiti.
JUSTINA ga je kratkomalo zavračala. Vedela je, da ji malo koristi poroka, če
bi se ob poganskem čarovniku pogubila duše.
Ker vse čarovnije niso nič izdale, da bi si pridobil Justino, jih je Ciprijan opustil in se je začel zanimati za krščansko vero. Spoznal je svojo zmoto in se resnično spreobrnil.
Ni pa poročil Justine, zakaj cesarski rablji so ga. ker je bil kristjan, vrgli i> ječo, pa tudi Justino, katere lepi spodbudni zgled je tako vplival na Ciprijana. Oba sta umrla mučeniške smrti.
Verno, sramežljivo, odločno dekle kaj-krat vpliva, da se fant. ki se zanjo poteguje, resnično spreobrne.	('.e	pa	fant
hlini spreobrnjenje, je, če pride do zakona, v družini žalost. Zato je treba dobrim dekletom tudi previdnosti.
Če ni vse zlato, kar se sveti, je se manj. če se samo zasveti!
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je vstopil Jezus v ( §J čoln in se prepeljal in pri-šel v mesto. In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero. je rekel mrtvoud-nemu: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.« In glej, izmed pismoukov so si mislili:	»Ta govori
bogokletno.« Ko je Jezus videl njih misli, je rekel: »Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je laže reči: »Odpuščeni so ti grehi«, ali reči: »Vstani in hodi«? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« -— reče tedaj mr-tvoudnemu: — »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.« In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast.
Mrtvoud je resna zadeva, ker o-inrtvi en del ali pa tudi celo telo. Gotovo ni prijetno, če telo delno ali kar v celoti ohromi. A nikdar ni dovolj poudarjeno dejstvo, da je duhovni mrtvoud, t. j. greh, mnogo hujšega značaja in mnogo nevarnejši od telesne kapi. Ta nam okrni ali skrajša telesno življenje, greh pa spravlja v nevarnost večnost na^e duše, naše večno življenje. Težek greh zada nuši duši duhovno smrt, ki jo odvzame samo sv. spoved.
Koliko je ljudi, ki imajo zdrave možgane, usta, roke in noge, a so za Boga kakor paralitični:	malo-
kdaj ga v cerkvi obiščejo. Njihove noge so v tem pogledu kakor svinčene ali lesene. Težke so in brez moči. Pot do cerkve, spovednice ali obhajilne mize jim je hitro predaleč, pretežka, prenaporna. So nekateri, ki so jim dnevi in noči pre-kralke in noben napor prevelik, kadar gre za denar. Kjer pa gre za Boga ali za dušne potrebe, tam jih ni mogoče pridobiti. So zopet drugi, ki tekajo na zabave in neprestano iščejo užitke, se spretno obračajo pr. plesiščih, a za Boga so polni lenobe; za verske stvari so kot maliki brez potrebnega življenja. Tudi takih ni malo, ki redno zahajajo v gostilne, kjer popivajo brez konca in kraja, uživajo preko mere dobroto vina, za Boga. molitev, sv. zakramente pa nimajo nobene slasti, nobenega poželenja. Po drugi strani so taki, ki mislijo, da morajo ob nedeljah, samo počivati kot mrliči pod žemljo: posedajo doma in st presedajo z ležišča na stol in klepetajo po cele ure in dneve, v cerkvi jih pa ni blizu.
Ljudje po navadi zelo cenijo človeške užitke iri zabave, a ne cenijo z enako vnemo sv. milosti, duhovnega življenja, sv. maše, molitve, sv. obhajila, pridig, vere in verskih reči. Vse to, ker nimajo prave ljubezni do Boga. Taki ljudje so duhovno mrtvi ali pa vsaj zaspani.
Vsem verskim lenulirfm kliče Jezus:	»Vstanite in hodite! Vstanite
iz greha in duhovne brezbrižnosti! Zdramite se in hodite po božjih poteh, da v življenju ne zaidete ali za vedno ne zaspite!
Iz življenja Ccrkvej
* *]31a t-
ŠIRJENJE SV. PISMA V ŠPANIJI
V Španiji so v desetih letih od 1916 do 1956 ra z pečali 1,411.000 izvodov sv. pisma, torej približno na vsakih 20 prebivalcev 1 izvod. Razne katoliške založbe so si vzele to nalogo, da širijo sv. pismo med ljudi, revnejšim ga delijo celo zastonj.
10 ZAPOVEDI O KINU ZA STARŠE IN
VZGOJITELJE
& Na drugem mednarodnem tednu filma na Dunaju so objavili 10 zapovedi o filmih, po katerih naj hi se ravnali starši in vzgojitelji mladine.
1. Filmska vzgoja se mora začeti doma in ne šele v šoli.
2. Tvoj otrok naj se seznani najprej z dobrim filmom. Za tvojega otroka je do-il«.tr tiisti ifilm. ki je piriimeren rtjeiovli starosti.
3. čim manj filmov vidijo otroci, tem več imajo od njih. Raje naj gredo gledat dvakrat ali celo trikrat isti dober film, kot preveliko novih!
4. Filmi, ki jih otrok ne razume, napravljajo otroka topega. Otrok, ki se prezgodaj navadi na filme za odrasle, postane čez mero razdražljiv, alt otopi za življenjske dogodke, kar škoduje njegovemu duševnemu razvoju.
5. Otroci ne podoživljajo istega filma na enak način in v istih stvareh kot odrasli. O primernouti filma, za otroke vzgojitelj ne sme soditi po svojem osebnem doživetju!
6. Otroci in mladina ljubijo film. Zalo jim ni mogoče zaibranjevati filmov, pač pa jih vodili pri iabiri filmov.
7. Tudi film, ki ga tvoj otrok ne ra/ume, vpliva. Otroka vznemirja, ga spravlja v živčno napetost, mu nudi razne predstave O življenju, ki potem delujejo dalje.
V 30 letih je izdala 11 milijard 535 milijonov 742 tisoč lir. Koliko smo prispeval’ mi za te velike namene?
30. SVETOVNI MISIJONSKI DAN
Pij XI. je 28. februarja leta 1926 izdal misijonsko okrožnico »Rerum novarum«. -
katero je cpozr,ril katoličane na veliko milijonsko dolžnost, da delajo za :;;reohr-
stega leta
Lilo uved.1
njenje poganov, no praznovanje dne, ki se od takrat dalje vsako leto bolj uspešno obhaja.
Zaobljubljena kapelica v Podgori
Bliža se prva nedelja v oktobru, praznik svetega rožnega venca. Podgora bo ta dan doživela izredno slavje: blagoslovitev' nove umetniške Marijine kapelice, o kateri je bilo že toliko govora, pisanja, načrtov, dela, žrtev in priprav. Na trdnih temeljih ho zgradba z božjo in Marijino pomočjo trajala v vek. Zgrajena jo na kalvari j- :,em pobočju, za cerkvijo, par minut hoda navkreber ob hladnem potočku, mr d zelenjem, drevjem in skalami. Gotovo je to
Povabili smo zato Devico Marijo, naj obišče prav vse naše hiše in družine. Lepo okrašen mali kip je tako romal vsak večer k drugi družini. Začeli smo tq družinsko romanje 15. avgusta 1950. v cerkvi in naslednji dan s. procesijo k prvi družini; zaključili smo ga pa 18. novembra 1951. Z zbranimi darovi smo potem po načrtu g. Vilka Cekuta. ki je priznan mojster iz šole velikega Plečnika, naročili veliko delo v nabrežinskih 'kamnolomih:
8. Dobri mladinski filmi so za vsako stopnjo starosti drugačni. Izbiraj liste mladinske filme, ki so primerni za starost tvojega otroka!
9. Film je za mlade ljudi okno v življenje, stolp, s katerega gledajo v svet odraslih. Vzgajaj zato otroka z razgovori, z razpravljanjem o vsebini filma h kritičnosti. Uči otroka, naj se brani vpliva in sugestije filma z močjo svojega razuma!
10. Film velikopotezno bogati človekovo življenje. Toda vsaka življenjska dobrina kori-ti človeku le, če jo pravilno uporab-
1 ja-	.
Navajaj tvojega otroka k taki pravilni uporabi filma!
NENAVADNA NOVA MAŠA
V Rangoiomu v Birmi je daroval prvo sv. mašo pater Frane Xavierimuthu. Posebnost pri tej novi sv. maši je bila ta, da sta mu stregla dva izmed njegovih treh sinov, Jože in Avgust. Novomašnik je leta 1944 postal vdovec, nakar je poskrbel za sinove, sam pa je vstopil v semenišče, kjer je v desetih letih dovršil potrebne študije za mašniško posvečenje.
ŠKOFIJSKO ROMANJE Z LETALI
V LURD
Prvič se je zgodilo, da je bilo celo škofijsko romanje v Lurd organizirano z letali. Homarji so dospeli iz mesta Lime-rick na Irskem in so jih vodili frančiškani.
ŠTEVILO SEMENIŠČ V MISIJONIH
Lansko leto je bilo v misijonskih deželah 256 malih semenišč s 16.535 dijaki in 104 velika semenišča s 4123 bogo-lovci. Vsa ta semenišča vzdržuje Papeška mi-ijonksa družba za domače duhovnike.
eden izmed najbolj pestrih in pn-lno naravnih prostorov v naši bližini. Je pa to tudi prostor in kraj, ki je tolikim v neizbrisnem spominu iz dobe prve svetovne vojne, ko je ondi, v izkopani votlini, dobivalo prvo pomoč in obvezovanje nešteto ranjencev, ki so se borili za zares krvavo Kalvarijo. Med drugo svetovno vojno je pa tista skalna votlina kaverna z dvema vhodoma postala najbolj iskano zaklonišče domačim družinam in obenem vsem. ki so bili zaposleni v tako ogroženi podgorski tovarni ob številnih alarmih in bližnjih bombardiranjih, V tistem času je pok. g. Stanič dal postaviti v ono najbolj varno in najbolj iskano votlino začasni oltarček in tudi lep majhen kip Brezmadežne. Koliko so tam jokali, prebedeli, molili in vzdihovali podnevi in ponoči:	»Marija, pomagaj nam vojskini
čas...«! Hvala Bogu, vojna je minila. A v Podgori smo po končanih zmedenih povojnih letih sklenili, da tistega kipa Matere božje ne smemo in nočemo pozabiti.
naj ne bo samo kaj malega v. temni in vlažni kaverni, ampak nekaj večjega na prostem, pred tistimi zgodovinskimi in talko pomembnimi votlinami. Silno veliko dela je bilo treba, da smo uredili, pozidali in izravnali potrebni prostor, zvozili tja gori sklesane nabrežinske kamne in tudi toliko gradbenega materiala. Hvala Bogu, vse je sedaj postavljeno.
Dragi bralci »Katoliškega glasa« in vsi. ki sc boste na rožnovensko nedeljo udeležili velike slovesnosti, v današnji številki našega časopisa si lahko ogledate načrt kapelice, kot jo je zamislil g. Vilko Cekuta, z edino malo spremembo na vrhu pročelja: namesto na špičastem podstavku bo stal lep križ na svojevrstno obdelani oihli. Kako je potekala graditev, bo pa pokazala slika v prihodnji številki in tudi kako zgleda kapelica sedaj, ko že kar tudi ona sama pričakuje, da se na njem m o kusnem oltarju ustoliči lepi m nam vsem tako prisrčni' spominski kip Brezmadežne.
rRAZNE NOVICE
DAN ITALIJE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
V sredo 12. septembra je bil na zagrebškem velesejmu dan Italije, t .'deleži] sc !>a je tudi podtajnik zunanjega ministrstva v Rimu Paolo Tre ves, ki je izjavil, da sc bodo gospodarski odnošaji med Italijo ■ 11 Jugoslavijo še okrepili in da se obe državi gospodarsko izpopolnjujeta.
Italija je letos po važno ti udeležile, na drugem mestu med tujimi državami, ki razstavljajo na zagrebškem velesejmu. L-deležilo se ga je namreč 87 italijanskih podjetij.
ČEZ POLDRUGI KILOMETER’VISOK NEBOTIČNIK
Čila se kot v pravljici. In vendar je resnica, da gradi najdrznejši ameriški arhitekt 87-letni Frank Lloyd v Chicagu 1600 m visok nebotičnik. Imel bo 510 nadstropij in bo v njem prostora za približno 100.000 ljudi. Nebotičnik bo koro šlirkrnl višjii od znamenitega najvišjega majorškega nebotičnika Empire State Buililing. Bo velike važnosti tudi z ekonom 'sega ta-
lišča kajti za tako velikansko množico stanovalcev bi potrebovali najmanj sedem ali osem nebotičnikov. Ogromen nebotičnik bo imel glavno oporo v !?bi;i v re-(lini, ki bo imel svoje temelje globoko v zemlji. Arhitekt Frank Lloyd računa, da ga bo lahko sezidal v nekaj letih. Tistim, ki so ga opomnili na nezadovoljstvo, s katerim je chieaški župan Richard Dale)
• prejel to novico, ker se boji za zračni promet, ki bo brez dvoma oviran od tako visokega nebotičnika, je Franck' odgovoiil: »Kdo je ta D«leyV Verjetno ni preveč inteligenten mož, če so ga izvolili za ehi-•raškega župana!«
ITALIJANSKI Rl DARJI ZAPUŠČAJO
BELGIJO
Strašna nesreča v marcinell k!b rudnikih je imela za italijanske rudarje v Belgiji hujše posledice kot bi človek mislil. Množično vračanje italijanskih rudarjev v domovino je ta ne reča "a pospešila. Od januarja do letošnjega avgusta je zapustilo Belgijo 11.000 itn 1 i jr. n - k ih rudarjev. Po prvem avgustu jih jc mlšlo še 3f’00. Trenut-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
RAZSTAVA SODOBNE JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI
V ljubljanski moderni galeriji so 'otvo-rili 29. avgusta razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti. Razstavljenih je bilo 50 del. Na pobudo komisije za kulturne zveze z inozemstvom bodo ta dela po končani razstavi v Ljubljani razstavljali tudi po večjih italijanskih mestih, kakor v Milanu, Rimu in Bariju.
SLAVISTIČNI SEMINAR V ZAGREBU
V Zagrebu so z uspehom zaključili seminar za slaviste, na katerem je sodelovalo šest gostov iz Avstrije, eden iz Danske. šest iz Anglije, devet iz Francije, trije iz Nizozemske, dvanajst iz Nemčije, dva iz Švedske, dva iz Italije in po eden iz Poljske in Združenih držav. Udeleženci so se pohvalno izrazili o poteku seminarja.
NALEZLJIVE BOLEZNI V SLOVENIJI
Nalezljive bolezni so letos zavzele v Sloveniji večji obseg kot pa prejšnja leta. Samo v ljubljanskem okrožju so zabeležili letos 12 primerov paratifusa, 87 primerov otroške paralize, od katerih tri .smrtne, nadalje 263 slučajev meningitisa, od teh samo na področju ljubljanske infekcijske klinike 145 slučajev.
Vsekakor so ta števili zelo visoka v primeri s prebivalstvom Slovenije. Razširitev nalezljivih bolezni je treba pripisati najprej revnim razmeram in pa pomanj- -kanju zdravil in zdravniške oskrbe sploh.
BOGATA »TRGATEV« MALIN
V TRNOVSKEM GOZDU
Trnovske kmetijske zadruge so v enem samem tednu odkupile 13 ton malin. Zadruge na Čavnu, v Predmeji in Lažni pa so odkupile 40 ton malin. Dnevno je nabiralo maline v Trnovskem gozdu 600 ljudi.
no zapušča belgijske rudnike dnevno po 400 italijanskih rudarjev.
V celotnem številu vseh rudarjev v belgijskih rudnikih, ki je znašalo v letošnjem marcu 149.622. je bilo 47.03R Itull|anuv. sedaj jih je komaj se nekaj raz 30.000,
PREBIVALCI AVSTRALIJE SE VEDNO BOLJ'MNOŽIJO
V zadnjih dvanajstih mesecih je 29.105 oseb. naseljencev iz devetnajstih različnih držav, zadoibilo avstralsko državljanstvo. To je doslej najvišje število oseb, ki so v tako kratkem času dobili avstralsko državljanstvo. Med njimi je 2148 Italijanov. Računajo, da <bo v prihodnjih 12 mesecih prišlo v Avstralijo novo veliko število naseljencev, tako da bo število novih avstralskih državljanov doseglo 50.000.
PRAZNIK REPUBLIKE SAN MARINO
Pretekli teden je mala republika San Marino v italijanskih Markah praznovala 1655. leto svoje ustanovitve. Baje je to republiko ustanovil sv. Marino, ki si je izbral hrib Titano za svoje strogo puŠeav-niško življenje. Nekateri romarji, ki so . iprvi obiskali njegov grob, so postali tudi prvi prebivalci male republike.
ŠOLSKI KOLEDAR ZA LETO 1956-57
Prosvetni minister je odločil, da se šolsko leto 1956-57 na osnovnih, nižjih srednjih in strokovnih šolali prične dne ok* tol.ra. Na vseli ostalih višjih šolah pa se ■ bo pouk začel dne 15. oktobra. Šol-ko leto je razdeljeno na Iri tromesečja. Prvo od začetka do 22. decembra, drugo od 7. januarja do 10- marca in tretje od 20. marca do konca šol. leta, ki ga bodo šele določili.
LEDNI STADION V GORTINI
Po zaključitvi olimpijskih iger v Gortini v letošnjem februarju, se na lednem stadionu še vedno nadaljuje priljubljeni šport drsanja. Velik ledni stadion, ki je vse poletje s pomočjo posebnih hladilnikov brezhibno deloval, je bil vse te mesece zelo živahen. Samo v juliju je zabeležila blagajna tega športnega igrišča 9 milijonov lir dohodkov. Vzdrževalnimi lednega drsališča znaša mesečno 1 milijon lir. Za mesec oktober je že vzelo v najem drsališče avstrijsko športno društvo.
ITALIJANSKI ČEVLJI
Moda in predvsem proizvodnja italijanskih čevljev žanje tudi v inozemstvu vedno večje, priznanje. V prvih petih mesecih letošnjega leta so izvozili iz Italije v tuje države nad 3 milijone parov čevljev, sko-ro milijon več kot lan<;ko leto v istem času. Skupno vrednost tega izvoza cenijo na 5 milijard in 200 milijonoi lir
Leto VIII - 1956 - Štev. 38
KATOLIŠKI GL A."
Stran S
MARS IN NJEGOVE SKRIVNOSTI
Zadnje tedne se veliko j»ise o planetu Marsu, ki se je nahajal 7. septembra v naj večji bližini naše Zemlje. Največji teleskopi (astronomski daljnogledi) so u-Sinerjeni proti Marsu, da hi izsledili na njem kako novost. Noben planet našega Sonca ni vzbujal in ne vzbuja toliko zanimanja kot planet Mars.
Zanimanje za Mars je vzbudil italijanski astronom G. V. Sehiaiparelli, ki je deloval na zvezdami v Breri. Leta 18. . je bil Mars v isti poziciji napram Zemlji, kot j? letos. Sehia-parelli je Pri opazovanju Marsa izsledil na Marsovi površini celo vtsto temnejših črt. ki jih je smatral za kanale, nekake vodne ceste, ki so se vlekle na stotine in stotine km v daljavo. Ti »kanali« so bili taiko pravilno izgrajeni, da se je sama od sebe vsiljevala misel, da so ti »kanali« tvorba umskih bitij, to je Marsovih prebivalcev.
To mnenje - italijanskega astronoma je dobilo kmalu mnogo pristašev. Celo resni astronomi so začeli zagovarjati mnenje, da je Mars obljuden ter da prebivajo na njem ljudje, ki so glede kulture veliko pred. nami. Začela je delovati fantazija, ki ni niti zadnja leta popustila. Saj smo v zadnjih letih neštetokrat slišali o letečih krožnikih, ki so jih smatrali mnogi za izvidnika letala Marsovih prebivalcev. ki so si -prišli ogledat našo Zemljo, da bi pozneje kdaj -prihrumeli s svojo zračno armado na- njo ter si jo podvrgli.
Seveda so to le izrodki bujne domišljije, ki nimajo nobene stvarne podlage. Da bomo Jem bolje razumeli nesmiselnost vseh teli fantastičnih mnenj, oglejmo si, kaj -pravi resna znanost o tem našem nebesnem sosedu.
Mars je po svoji oddaljenosti od Sonca četrti izmed devetih sončnih planetov. Spada med tako zvane zunanje planete, to je med planete, ki so od Sonca bolj oddaljeni kot naša Zemlja. Zunanji planeti imajo prednost, da se lahko sprehajajo po celem nebu, niedtem ko se notranja planeta Merkur in Venera (Jutranjica ali Večernica) morata držati bližine Sonca. Začadi tega sta ta dva planeta vidna ali zjutraj pred sončnim vzhodom ali pa zvečer po sončnem zahodu.
Srednja oddaljenost Marsa od Sonca znaša skoro 228 milijonov km, Mars je torej za dobrih 78 milijonov km bo-lj oddaljen od Sonca kot naša Zemlja. Ker je njegova pot okoli Sonca precej ekscentrična (po-dolgasta), sc približa naši Zemlji tudi na 56 in pol milijona Lin. To se zgodi vsakih šestnajst let in ravno letos imamo lepo priložnost, da si ga lahko ogledamo v njegovi največji bližini. Te dneve ga vidimo zvečer na vzhodni strani, opolnoči na južnem delu neba. -proti jutru pa na zapatl-nem delu neba. Zaradi izredne svetlosti in rdeče barve ga ni mogoče zgrešili. Od 7. septembra dalje se oddaljuje od Zemlje, kar bo imelo za posledico, da sc bo njegova svetlost vedno bolj manjšala.
Za enkratni odhod okoli Sonca potrebuje Mars 687 dni, torej le poldrug mesec manj kot dve leti. Marsovo leto traja potemtakem skoro dve naši leti. Temu primerno so tudi letni časi na Marsu skoro še enkrat tako dolgi kot na Zemlji.
Okoli svoje osi se zavrti Mars v 24 urah in 37 minutah, kar pomeni, da traja dan na Marsu 37 minut več kot na Zemlji. V tem oziru bi bil Mars Zemlji precej podoben. Tudi glede nagnjenosti svoje osi sta si Mars in Zemlja zelo podobna. Marsova os jo le za poldrugo stopinjo bolj nagnjena kot Zemljina. Nagnjenost osi po-
vzroča štiri letne čase in čim bolj je os kakega planeta nagnjena, tem več toplote dobita severni in južni tečaj.
.Mars je -po svoji veliko-sti, še bolj -na po svoji teži. veliko manjši od Zemlje. Iz Zemlje bi se dalo napraviti kakih devet enako težkih Marsov; iz Marsa pa ravno toliko naših Lun
Kot zanimivost naj -povemo, da znaša privlačnost na Marsu komaj štiri desetine Zemljine privlačnosti, zaradi česar so vsa telesa na Marsu dva in polkrat lažja kot na Zemlji. Človek, ki tehta na Zemlji. 70 kg, bi tehtal na Marsu le okoli 26 kg. Atlet, ki skoči na Zemlji dva metra visoko, -bi skočil na Marsu čez pet metrov visoko.
ICer je Mars veliko bolj oddaljen od Sonca, dobiva veliko manj gorkote od Sonca kot je dolbiva naša Zemlja. V svoji srednji oddaljenosti od Sonca dobiva le tri sedmine gorkoite, kot je dobiva nasa Zemlja. Zato jo temperatura na Marsu veliko nižja kot na Zemlji. Vendar ni tako nizka, da bi ne mogli v nekaterih predelih Marsa živeti ljudje.
Kar izključuje vsako bivanje ljudi na Marsu, je preredko ozračje, predvsem pa pomanjkanje kisika na Marsu. Medtem ko so si veliki planeti, kot Jupiter, Saturn. Uran in Neptun, pa tudi srednji planeti, kol Zemlja in Venera, ohranili zaradi svoje velike privlačnosti precej ozračja, imata oba mala planeta Merkur in Mars le redko ozračje. Poleg tega je na Marsu le malo kisika, ki je za naše dihanje nei bhodno -potreben. Tudi vode ne more biti veliko na Marsu; dovolj pa je dušika in ogljikove kisline, ki je za življenje raztlinstva neobhodno potrebna. Zato je s.koro izključeno, da bi bivali na Marsu nam po, dobili ljudje; ni pa izključeno, da pro-speva na Marsu kako nižje razvito rastlinstvo.
Največja zanimivost Marsa s-o njegovi tako zvani »kanali« in oba s snegom oziroma s slano pokrita tečaja. Ko nastopi zima na severnem Marsovem tečaju, dobi severni tečaj belo kapico, ki pa na pomlad polagoma izginja in dostikrat tudi popolnoma izgine. Ko nastopi po enem letu zima na južnem tečaju, se isti pojav
pojavi na južnem tečaju. Mnogi astronomi so videli v tem podobnost z zemeljskimi razmerami. Tudi na Zemlji pokrije pozimi severne kraje snežena odeja, ki začne na -pomlad kopneti, nakar se pol leta pozneje ista zgodba 'ponovi na južnem tečaju. Ali je ta razlaga pravilna, je težko reči. Pri veliki opoziciji. Marsa lota 1924. so baje ugotovili, da sta obe beli kapici le tvorbi Marsovega ozračja in nikakor s snegom ali slano pokrita Marsova tečaja. Kakšno mnenje bodo o tem izrazili sedanji Marsovi opazovalci, bomo najbrže šele čez nekaj mesecev izvedeli.
Glede Marsovih »kanalov« je večina zve-zd-oslovce.v mnenja, da so ti kanali le optična prevara, ki so jo zakrivili prešibki daljnogledi, ki so jih imeli v časih Schiaparellija na razpolago. Ko so namreč pozneje z močnejšimi daljnogledi preiskovali Marsovo površino, so se ti »kanali« razblinili v veliko število temnejših lis in peg. Tudi fotografije Marsove površine niso pokazale omenjenih kanalov. Letošnja opazovanja Marsa, -pri katerih se poslužujejo veliko močnejših daljnogledov, niso odkrila dosedaj. kolikor nam je znano, še nobenih kanalov.
O Marsu moramo povedati še to. da ima dva majhna spremljevalca, dve majhni luni, ki ju je odkril leta 1877 astronom Asaiph Hall. Ker velja v rimski mitologiji Mars -kot bog vojne, so dali tudi tema dvema mesecema temu primerna imena. Imenujeta se Fobos in Deimos, to je Strah in Groza, ki pa teh strašnih imen nikakor ne zaslužita. Predvsem sta oba Marsova meseca dva zelo majhna svetova, ki ju je mogoče le z velikimi daljnogledi zaznati. Oba meseca imata kakih deset ktn v premeru ter krožita v neposredni bližini Marsa. Fobos je oddaljen od središča Marsa 9.100 km. Deimos pa 23.000 km. Primerjaj naš Mesec, ki je oddaljen od Zemlje 384.400 km! Fobos obkroži Mar- v sedmih urah in 39 minutah; Deimos pa v 30 urah in 18 minutah.
Ta dva neznatna satelita sta napravila zvezdoslovcem veliko uslugo. Iz njihove oddaljenosti od Marsa in iz hitrosti njihovega gibanja so mogli zvezdoslovci določiti precej natančno maso (težo) in tudi gostoto planeta Marsa.
A. Pavlin
In upamo, ila bo na cerkvenih vratih stal nov napis: 1949-1957. To bo naš deveti slovenski marijanski shod na Opčinah za slovenske vernike iz Trsta in iz pode-željskih župnij!	J-
P.S. V »Piccolu« dne 16. 9. poziva dr. Rinaldini. ravnatelj Ustanove za turizem, uredništvo lista, naj gospa Riva Pavla pove, kjjt' je našla netočne jnformuCih o korierah ali pa naj to prekliče.
Mi pa prosimo Urad za turizem, naj se zanima, da bodo ittdijanski Tržačani malo bolj spoznali sloi>enske kraje in slovenskega človeka.
OPENSKE„ZDRAHE “
Pod rubriko »Segnalazioni« je tržaški »II Piceolo« objavil dne 14. septembra zanimivo pisemce neke Riva Pavle. Ta sporoča, da se je v nedeljo 9. sept. popoldne znašla i> inozemstvu in to na Opčinah. Pa kako to? Videla je napis v slovenskem jeziku, ki je visel čez cesto in je bil postavljen za Marijino procesijo. Drugi napis je opazila pri *cerkvi, ki je nosil dve letnici: 1949-1956. Priznava, da ni vedela, kaj bi pomenil. Verjetno so bila to leta, ko se je v župniji uporabljal samo slovenski jezik.
Nadalje stavi gospa tri vprašanju.
a) Ali namerava Ustanova za turizem, ki je dala župniku možnost, da je razpolagal kar s štirimi korierami za prevažanje slovenskih vernikov na kraj procesije, spoditi iz kraja italijanske turiste in Tržačane.
b) Pod kakšnim pritiskom je morala tržaška škofija dovolili tako procesijo v letu 1956.
c) Zakaj se v cerkvi rabi samo slovenski jezik, ko so pa Slovenci sami tolikokrat in odločno zahtevali dvojezičnost? Ali ne bi bilo primerno. če bi pokazali
„QJTle<l<lo()je“ - 6. 50.
Slovenska kulturna akcija izdaja v Argentini odlično leposlovno revijo »Med-dobje«, ki si je že ustvarila lep sloves. Pred kratkim je izšel 6. zvezek II. letnika. Vsebina je pestra, obširna in bogata, na polju pripovedne proze vsebuje Rude Jurčeca »Detajl s prve podobe« in Simčičevo »Pot k reki na sever«; avtor Brezdomcev, Feri Biikvič, je pa prispeval črtico »Pometač Marich«. Tudi v veizani besedi nudi ta številka marsikaj lepega: globoke kontemplativne verze F. Papeža, nežne lirične slike priznanega pesnika Janežiča in še pesmi V. Kosa, L. Lavrenčičeve in 11. Lenčka. Milan Komar pa je za to števil-ko napisal razpravo »Borba in ljubezen«.
Številko dopolnjujejo razne rubrike, kot n. -pr. rubrika »Čas na tribuni«, v kateri je M. Javornik s krepkimi črtami orisal francoskega pesnika in pisatelja A. Mal-rauxa, nato poročila o glasbenem življenju v Bs. A., kjer dosegajo sloven ki u-metniki velike uspehe. Dalje recenzije raznih knjig. Od teh naj omenimo samo nekatere, n. pr. Rakovčevo recenzijo angleških Prešernovih prevodov, prof. Beličiča recenzijo dr. Turnskove »In hrumela je Drava« in Koroščeve »Čas pod streli«, dr.
A.	Kacina recenzijo Pregljeve »Moj svet in moj čas« in dr. A. Čuka recenzijo dveh dr. Trstenjakovih knjig s področja psihologije.
Revijo krasi osem umetniških prilog slikarja prof. A. Černigoja. Revijo, ki je brez dvoma najboljša slovenska v zamejstvu. če ne najboljša slovenska sploh, najtopleje priporočamo našim bralcem.
več politične uravnovešenosti in bi dali Opčinam dušnega pastirja, ki bi se za procesije zadovoljil z domačimi verniki?
Kaj naj rečemo? Ali se vam zdi možno, da tako govorijo ljudje v letu 1956?
Poznal sem gospoda, ki je služboval v Trstu. Rad je hodil na sprehod. Svetovali so mu, naj se pelje z ladjo v Milje, pa se je vedno izgovarjal, da ne gre, ker je z ladjo nevarno in so Milje v bližini Trsta. Gotovo poznate ljudi, ki se niso upali (in so še taki) na Opčine, ker je blizu Tito. In to še celo funkcionarji, ki bi morali službovati ob meji. Nekateri so se opogumili šele s prihodom Italije. Meti take junake spada gotovo tudi Riva Pavla.
Kaj bi pa rekli, če bi g. župnik pripeljal na .Opčine štiri ali osem korier Nemcev in bi ti organizirali veliko procesijo? Prav gotovo bi dobil priznanje in odlikovanje. Slovenci pa ne smejo na Opčine!
Slovenski duhovniki bodo drugo leto organizirali tako so povedali ob koncu procesije še večjo procesijo. In če bo mogoče, bodo verniki prišli ne sumo od Svetega Križa ali iz Mačkovelj, ampak tudi z Brkinov, iz Raše in z Gaberka.
LIBERALNA INTERNACIONALA
V Stresi je prejšnji teden zborovala liberalna internacionala. Na koncu zborovanja so sprejeli več resolucij, v katerih se zavzemajo za mirno rešitev sueškega spora, ki bo dala Egiptu njegove pravice, zahodnim državam pa svobodno plovbo, dalje za skupno evropsko tržišče, za ustanovitev Evropske atomske skupnosti ' in za uvedbo skupnega evropskega denarja. Glede odnosov tne-d Vzhodom in Zahodom liberalci kažejo na kričeče nasprotje tned sovjetsko gonjo za popolno svobodo arabskih narodov s stališčem moskovske vlade do vzhodnoevropskih narodov, katerim Moskva odreka vse demokratične svoboščine.
PRVA MEDNARODNA RAZSTAVA
MODE V BENETKAH
V Benetkah so v drugi polovici avgusta otvorili prvo mednarodno. razstavo mode, katere se je udeležilo 8 držav s treh kontinentov. Francija, ki je doslej imela nekak monopol za modne novosti, se te razstave ni udeležila. Na treh večerih je 40 manekenk z vsega sveta razkazovalo modo raznih dežel.
Kam z našimi otroki ?
Sedel sem neko nedeljo predpoldne v pisarni in čakal na kosilo. Druga maša je bila opravljena, ljudje so šli domov, nekatere nujne obiske sem odpravil, ztito sem mirno čakal, da v kuhinji naznanijo za h kosilu. Toda kadar najmanj želiš. pride gotovo obisk. Potrka. »Naprej!« Vstopi mlad fant. pozdravi lepo po domače in se predstavi: »Sem ta in ta. Mama Vas pozdravlja!«
»Kako.« se začudim, »ti si! Pa saj ste tam doli na Sardiniji. Kako da tako domače govoriš?«
Fant se nasmehne:	»Tako govo-
rim, kakor me je mama naučila. Tri leta sem imel, ko smo odšli na Sardinijo. A z mamo sem vedno moral govoriti po slovensko. Zato znam po domače, po šolsko pa ne, saj nisem nikoli videl slovenske šole.«
»Glej, glej, kaj mi poveš! Kaj pa delaš sedaj?«
»Tretji letnik inženjerije študiram v Cagliari.«
Tu sem obstal. Sram me je bilo. Veste, koga sem se sramoval? Onih naših mater in očetov iz Gorice, Trsta, iz naših vasi na deželi, ki so tu doma in njih otroci slovenski ne znajo! To sem fantu tudi povedal: »Sram me je, da si ti tam v tujini ostal zvest svojemu rodit in jeziku in svoji veri, tu pa se naši prodajajo za skledo leče in za prazen strah.«
In sram me je tudi danes, ko slišim znova, da slovenski starši vpisujejo otroke na ital. šole. Zakaj? Za prazen strah.
Na Ponte Rosso v Trstu sta se srečali dve stari znanki. Dragica in Milica. Ker se že nekaj časa nista videli, je bilo potrebno, da sla si potožili to in ono skrb.
Dragica:
»Čuj, kaj se je zgodilo mojemu možu v soboto. Po poti z dela domov ga sreča naš sosed Salvalore, suj ga poznaš, in mu reče: Vi imate otroka, ki pojde letos v šolo. Pazite, kam ga boste vpisali. Opozorita Vas na to kot prijatelj.
Mož pride domov ves preplašen in začne tako: Ti, naš Jožko pojde v ital. šolo, po poti se mi je zgodilo tako in tako. In mi pove, kaj je bilo.
Jaz pa: Še kaj! Če misli Šalvato-re, da je tu še vedno Mussolini, se zelo moti. Jaz sem morala po sili v ital. šolo, moji otroci pa ne pojdejo. Če njegovi znajo samo »Trie-ste mia«, naj ne brani drugim, da bi kaj več znali. Zato pojde naš Jožko v slovensko šolo! Tako sem rekla in tako bo.«
»In kaj je rekel mož k temu?« je vprašala Milica.
»Ah, kaj bo rekel. On se boji vsake sence. Salvatoreju bom pa že jaz povedala, naj se ne praska, kjer ga ne srbi.«
JOŽKO BO TOREJ ŠEL V SLO-VENSKO ŠOLO, KER IMA TAKO POGUMNO MAMO. TODA KOLIKO IMAMO TAKIH MATER? IN VENDAR JE PRAVILNA POT SAMO TA, DA GRE SLOVENSKI O-TROK V SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC IN V SLOVENSKO LJUD-SKO ŠOLO. KDAj BOSTE, STARŠI. TO RAZUMELI?
MIRKO FILEJ:
(U). yt. (5Ilo^acE
Žioljonje in delo
Prvi sad teh srečanj je (, Mozartovih kvartetov, -pisanih po novih impresijah Hay(ina in Bacha.	Pomembnejši	so
njegovi novi številni koncerti za klavir in orkester. Če pomislimo, <la ima Beethoven 7; Schumann .5, Brahms 4 koncerte, Mozart jih ima pa 40, in od teh 2.3 pisanih od 1782. dalje, hotno doumeli ohsež-no bogastvo njegove kreativne sile. Ti zad-nji koncerti so popolne pesnitve dramatične vsebine z izbrano melodično liriko tor z estetičnim uravnovesjem orkestra in klavirja. S temi kompozicijami se je povzpel do take višine, kjer ga ne bo nihče več dosegel. Če dodamo zraven še druga dela kot SO kvinteti, (posebno tisti v es dur za rog in orkester), simfonije (tista mogočna v C duru imenovana »Jupiter«, in tista v g molu, o kateri pravi Feti-. da je razkritje novega glasbenega sveta), fantazije (G mol), maše (C mol), Andanli. Če dodamo zraven, kot pravim, vse te kompozicije, kjer najdemo še večji paltios in prve utrin-
ke romantike; in (",e dodamo še to. da je prirejal veliko koncertnih večerov, da je zaslovel po Dunaju kot nedosegljivo virtuozni pianist, bomo spoznali, s kakšno vehementno kreativno silo si je hotel o-svojiti Dunaj. Dunajčani so res cenili v njem 29-letnega virtuoza; a globine njegove glasbe niso mogli še zajeti in doumeti.
Toda kljub temu se je Mozartu tokrat zazdelo, da Dunaj nima več tako mrzlega srca zanj. Tudi družinsko življenje mu je začelo potekati bolj zadovoljivo. V 8 letih zakona sta imela s Konstanco 6 otrok.
Ali glejte kruto usodo! Ostalo mu bo samo še šest let življenja.
Ponovno se zbudi v njem silno hrepenenje do stvaritve nove opere. Rad bi dal Dunaju lepo opero in sicer takega stila, ki bi prekašala po vsebini in obliki ital. in francosko opero. Zulo hoče tak libreto, ki postavlja na oder resničen dogodek, ki nam prikazuje realno življenje, ne banalno, ampak vzvišeijo po čustvih in plemenito po srcu. 1 aka je njegova duša in njegovo življenje in taka naj bo tudi njegova muzika.
Z opatom Lavenzom Da Ponte sla pripravila libreto za opero »Figarova svatba«.
Z velikim navdušenjem se je lotil komponiranja te opere in jo dokončal v 3 tednih. opera ima 4 dejanja in je doživela svoj krst L maja 1786. Wagner je takole zapisal o tej operi: »Dialog je muzika in muzika postane dialog. Dejanje je življenje in igralec jo cel človek.« In resnično! Mozartov genij je v tej operi pričaral v svojo muziko apoteozo vesele mladosti ter idealne ljubezni. Da je dosegel vse to, je črpal melodije iz svoje bogate invonei-je, in izrabil vse pridobljene orkestralne učinke, s katerimi je hotel prikazati igral-ca-pevca na odru v največji luči. V tem se torej Mozart kaže genija, ki hodi svojo pot sam in prvi. Zato vzbudi veliko zavisti med glasbeniki, ki store vse, da bi šla ta opera čimprej v senco in -pozabo.
Mozarta utruja tak boj z nasprotniki in nemalo spodjeda njegovo rahlo zdravje ter ga polagoma uničuje. Ne uničuje pa njegove ustvarjalne sile! Nadaljnje kompozicije, kot je zadnja sonata v a duru za klavir in vijolino; rondo v a inolu, ki je eden najbolj znamenitih del te vrste; kvartet v a; kvintet v g molu; simfonija v g in d duru. kažejo vedno večje odmeve romantike.
MOZART V PRAGI
V' tem času potuje v Prago, kjer so predvajali njegovi operi »Beg iz Seraja« in pa zadnjo »Figarovo svatbo«. Mozart sam je bil v Pragi zelo navdušeno sprejet in njegove opere so doživele veliko večji uspeh kot na Dunaju. Končno je Mozart bil spet enkrat srečen, tako da je obljubil, da bo za Prago »komponiral novo opero,
Malo časa je bil srečen! Ko se je vrnil na Dunaj, je dobil sporočilo, da mu je v Solnogradu umrl oče Leopold. Bridko je občutil to izgubo. Močno ga je pretresla očetova smrt, a ga ni strla. V tčh žalostnih trenutkih je očetu v slovo -komponiral svojo žalostinko kvintet v g molu, imenovan »kvintet smrti« in ga poklonil očetu kot venec na grob.
Lotil se je komponiranja obljubljene o-pere za Prago. Kakšno snov naj bi sedaj opeval? Odločil se je za »Don Giovannija«. Libreto za opero naj bi mu pripravil opat Da Ponte; libreto, ki bi -prikazal takega »Don Giovannija« veselega razuzdanca , ki kot simbol zla potepta vse moralne zakone, toda se zaman upira postavam večnosti. Muzika naj hi torej prikazala realni svet Don Giovannija in nerealni v podobi katnnatega kipa. Mozaitu je
uspelo doseči vse to v najtpopolnejši meri. Zato bo opera šaljiva in tragična. In res, v njej najdemo komiku, tragiko in romantiko zlite v popolno estetično kreacijo, iz katere zasije vsa moč Mozartove svojstvene ustvarjalnosti, v kateri ni imel in ne bo imel posnemalca. Res, ni zaman R. Wagner označil to opero tako-le: »Nikoli še ni muzika dosegla take neskončne višine in take svojstvene originalnosti. Še nikoli ni muzika tako karakterizirala pevca na odru s tako estetsko sigurnostjo in s -tako uravnovešenostjo«. Opera je bila uprizorjena 29. okt. 1787 v Pragi. Kronika poroča, da Praga še nikdar ni slišala kaj podobnega in je obstrmela ob taki vzvišeni operi! In glejte čudo! Ko so jo pozneje uprizorili na Dunaju, pa ni uspela. Poročajo, da se je cesar Jožef II. tako-le izrazil o tej operi: »Ni kruh za zobe mojih Dunajčanov.« Na kar naj bi mu Mozart tako odgovoril:	»Veličanstvo! Dajte
jim časa, da prebavijo!« In resnično, ta največji Mozartov umotvor je potreboval dolgo časa, da se je končno povsod uveljavil. Toda to jasno izpričuje, da je hit Mozart genij, ki je prerastel svojo dobo in bo ostal človečansko universalen.
(Nadaljevanje)
Slovenskim	vernikom
V tem tednu, ko sv. Cerkev obhaja tkzv. jesenske kvatre, bomo iskreno, molili za svetost duhovnikov ter za duhovniško-redovniške poklice v našem narodu. Povabljeni pa bomo vsak v svoji župniji z razdeljenimi ovojnicami, da tudi denarno prispevamo za naš vzgojni zavod Marijanišče. Zbirajmo!
Vaš cilj mora biti: pod okriljem Marijanišča hočemo v mestu samem postaviti poseben dom le za dijake, da bodo stanovali blizu šole in rastli v ozračju dosledne katoliške vzgoje!
Odgovor »Novemu listu"
Ker nimam za lov na čenče na razpolago toliko časa kakor znani pomožni titovee in »reševalec slovenske obale«, sem šele te dni zvedel za napad, ki ga je name in na katoliško politično organizacijo, kateri pripadam, priobčil »krščanski« Novi list v predzadnji številki.
V zvezi s časopisno polemiko zaradi petja v openski cerkvi na Jernejev praznik dolže novo] ista r- k i »kristjani« mene, da naj bi bil zakrivil nič manj ko izgubo organistke za naš kor. K njihovim preračunanim lažem moram pripomniti naslednje :
1. Moja žena ni bila nikoli organistka na openskem koru, pač pa že leta in leta igra harmonij mladinskemu pevskemu zboru in bo to delala naprej. Pri rednem cerkvenem petju je igrala samo zdaj pa zdaj, kadar so jo za to naprosili. Oboje je delala povsem brezplačno. Edina nagrada, ki jo je vsa ta leta za svoje delo dobila, je bil napad »krščanskega« Novega lista.
2. V cerkvi in torej tudi na koru — ima zdaj in povsod izključno besedo krajevni župnik, ne jaz pa tudi ne »Novi list«. Župnik je dal točna navodila, kako naj bo na Jernejev praznik glede petja pri večerni slovesni službi božji: pred sv. mašo slovensko petje, med mašo latinsko. Čeprav je bila moja žena na koru pred pričetkom maše, da bi začeli slovensko pesem, se je začela diskusija.
3. Dan poprej je slovenski kaplan na •Opčinah č. g. Kosmač sam še posebej prosil mojo ženo, naj se drži teh navodil tako kakor zbor.
4. Med službo božjo je prišla na kor neka pevka in informirala mojo ženo. da je g. dekan dovolil zapeti slovensko pesem o sv. Jerneju. In tako so jo zapeli.
»Krščanski« Novi list ima na Opčinah plačanega informatorja. Ker mu ta očitno niti za denar ne zna ali ne sme poročati resnice, naj pride njegov urednik prihodnjič rajši k meni, kjer jo bo zvedel zastonj.
Če se Slovenska katoliška skupnost in jaz drživa načela, da se ne gre nikomur zameriti, kakor trdi »Novi list«, potem velja zanj in za besednjakovce prav obratno načelo: lahko se zameriš vsemu slovenskemu narodu, samo Titu in svojim titovskim gospodarjem se ne smeš.
Očitek »Novega lista«, da dajem svoj vrt na razpolago za prireditve vsem sloven-
Prav živo mi je ostal v spominu prizor, kateremu sem bil priča pred nekaj leti na škofijskem ttradti. Bilo je v popoldanskih urah. Pred soho generalnega vikarja je nestrpno čakala skupina ljudi. Med njimi helooblečena gospodična z velikim šopom cvetic. Poleg nje, kakor sem mogel opaziti, je bil ženin — ameriški vojak. Prišli so na škofijo, naj jim dajo dovoljenje, ker se morajo takoj poročiti. Zunaj je že čakal avto za ženitovanjsko potovanje. Kar tako: brez dokumentov in brez priprave! Čisto po ameriško, kakor so videli kje v filmu. Srečala sta se, pogledala, poljubila in si rekla: pojdiva k duhovniku, da nas bo zvezal!
To so skrajni slučaji. A koliko je danes mladih in ne več mladih ljudi, ki stopajo v zakon brez vsake priprave! Ne da bi vedeli, da je zakon zakrament, ki ga morata oba pTejeti v milosti božji. Da je zakon naravna in božja ustanova za rojstvo in vzgojo otrok; da je drugi namen zakona medsebojna trajna in dejavna ljubezen in pomoč; da edinole v zakonu zadobi spolno nagnjenje pravo uteho in smisel; da se vsi ti nameni morejo doseči le v zakonu, ki je med enim možem in eno ženo in ki je nerazdruž-Ijiv.
V času, ko človeštvo obožuje uži-
skiin organizacijam, drži. Dal sem ga celo njegovim gospodarjem. Ne maram biti namreč tako »slovenski«, kakor je bil pred štirimi leti dr. Besednjak, ki ni maral Slovenski prosveti za njeno prireditev posoditi niti stolov, čeprav so bili nekdaj njena last. Svoj prostor bom dal na razpolago tildi »novolistarjem«, kadar jih bo kaj več in kadar bo njihovo »delo« zavzelo tak obseg, da bodo za »reševanje slovenske obale« sposobni prirediti vsaj skromno veselico.
Do takrat pa naj »krščanski« • Novi list in njegov nič manj »krščanski« duhovni oče rajši nagovarjata svoje somišljenike in njihove titovske gospodarje, naj pridno hodijo v opensko cerkev, da bomo še lahko govorili o kakih slovenskih pravicah v njej.	Jože Podobnik
Bazovica
Za nami je lep praznik pastirskega obiska in sv. birme. Vsa slovesnoist je lepo uspela. Ob 10. je prevzvišeni g. škof maševal in pridigal v našem dragem materinskem jeziku. Mladinski pevski zbor je ubrano prepeval Toinčevo dijaško mašo pod vodstvom g. Lojzeta Rozmana, župnika v Trebčah. Po sv. maši je škof prisostvoval izpraševanju birmancev, nakar je pregledal cerkev in župni urad. Dal nam je veliko lepih nasivetov glede obnov i t venili del v cerkvi. Seveda je tudi tu vprašanje denarja, ki ga bomo morali od nekje dobiti, če hočemo, da bo naša cerkev pravi božji hram Očetov dom.
V nedeljo ho v Bazovici oh 8h sv. maša v staroslovanskem jeziku (vzhodni ohretl). Sv. mašo bo daroval č. g. Stanko Janežič. Vabljeni k izredni slovesnosti!
Popoldne je prišlo v Bazovico veliko ljudi iz vseh okoliških vasi, tudi z onstran meje. Pred sv. birmo je g. škof spet govoril številnim vernikom. Po končani slovesnosti smo g. škofu priredili akademijo. To je zaključil g. škof z govorom, v katerem je spodbujal navzoče, naj sodelujejo z dušnimi pastirji za obnovitev verskega življenja v fari. Sledilo je obdarovanje pridnih strežnikov in raznašalcev »Kat. glasu«. Ker so cerkveni pevci prvi cerkveni sodelavci in se za cerkev največ žrtvujejo, je g. škof počastil naš pevski zbor s tem, da je prebil s pevci nekaj časa pri veseli mizi. Pastirski obisk se
tek vsake vrste, posebno še spolno doživljanje, mnogi kaj radi pozabljajo, da je tako ravnanje izraz samoljubja. Kdor je pa vdan samoljubju in vidi samega sebe, ne bo mogel ostati zvest dolžnostim, ki jih nalaga zakonska zveza kot družina. Zvestoba, ki sloni samo na čustvih osebnega spoštovanja, simpatije in zaupanja, ne bo mogla kljubovati vsem skušnjavam življenja, če si nista zakonca že od začetka na jasnem, da je zakonska zvestoba predvsem zvestoba do Boga, ki je postavil zakonsko zvezo kot večni red v življenju. Samo na veri v Boga more rasti žrtvujoča se ljubezen, brez katere zakonska ustanova in družina ne moreta obstati.
Premalo je v teli stvareh resnosti in premalo je hrepenenja, da bi stopali v zakon ne samo poučeni o kuhinjskih skrivnostih ali o ek o -nomskih težavah, ampak predvsem o tem, kako naj zakonca obranita v sebi neizčrpan vir dobrote in ljubezni, kako naj ravnata z otroki in tako dalje. Nešteto je potreb in vprašanj, ki jih je treba poznati. Spoznanje pa zahteva učenje.
Ali bi se ne dali sklicati za dekleta in fante primerni sestanki, na katerih bi razpravljali o takih in podobnih problemih? Pa tudi za starše? Vse premalo na to mislimo.
Lo jze
je zaključil na pokopališču, kjer je prevzvišeni opravil molitve za pokojne farane, Ob tej tprililki .smo se zahvalili tržaški občini za vsa dela, ki jih je izvršila bodisi v cerkvi kakor na našem pokopališču. Vsem. ki ste se žrtvovali za lepo izvedbo pastirskega obiska, naša prisrčna zahvala.
Pesek:
Ob priliki pastirskega obiska v Bazovici, je tudi nas obiskal g. škof. Prisostvoval je z nami sv. maši, ki jo je opravil g. Albert Miklavec, in nam med sv. mašo povedal v lepi slovenščini, da postane življenje brez Boga nemogoče in neznosno: v Bogu je ključ za zemsko in večno srečo. V cerkvi se je zibralo lepo število vernikov. Skoda je le, da se moški tako žalostno izogibajo cerkve. To pa ne bo brez posledic. Cerkev je bila zelo okusno okrašena. Dekleta, ki so se za to delo žrtvovala, zaslužijo vso pohvalo. Gospod škof je vse pregledal. Gotovo je spoznal, da je naša cerkev zelo uboga. Prepričani pa smo, da se bo zavzel pri oblasteh, da bi se delo v cerkvi enkrat zaključilo. Mi pa se bomo morali za to delo sami žrtvovati. Če pa hoče kateri čitatelj »Kat. glasa« napraviti dobro delo v čast Brezmadežni, mu bomo za dar hvaležni. Iz Kanade se je oglasil naš dobrotnik g. Vilko Čekuta in nam sporočil, da nam bo izdelal umetniški kelih. Dobra oseba iz fare nam je te dni poklonila 10 tisoč lir. Rojakinja, ki živi v Meranu, je že obljubila svojo pomoč. Bog povrni!
Sv. Križ
Zopet stojimo pred odprtimi šol. vrati in kmalu bo naša mladež napolnila prazne klopi, da prisluhne večno lepi slovenski književni besedi ter se naseka potrebnega znanja za nadaljuje življenje. Žal imamo v naši vasi vsakoletni boj, ki bi ob vsestranski zavednosti in odločnosti vseh naših vaščanov, lahko prav kmalu odpadel. Vsaka slovenska mati, sleherni slovenski oče — družinski poglavar, ki misli in čuti slovensko, ki izročila svojih predniikov ni zatajil ali zavrgel, mora vedeti, da je njegova sveta dolžnost, da vpiše svojega otroka v slovensko šolo! Tu ne pomaga noben izgovor. Slovenci smo enakopravni državljani in so nam kot takim zajamčene vse pravice, zato je vsak strah, vsako oklevanje nepotrebno in škodljivo. Bog bo nekoč terjal strog odgovor od vsakogar, ki je ravnal proti Njegovim zapovedim o spoštovanju staršev in s lem lastnega rodu. Zato naj naši ljudje store tudi letos svojo dolžnost in naj. ne poslušajo nikogar.
Kdor svojemu otroku ne privošči vzgoje
Pred semeniško nedeljo
Še dva tedna nas ločita od rožnovensike nedelje, ki je za goriško škofijo določena kot semeniški dan za slovenske vernike. Lami smo ta dan -prvič obhajali in sicer s precejšnjim uspehom. Skrbimo, da ho tudi letos tu nedelja obrodila svoje sadove, ki naj bodo predvsem molitev za duhovniški naraščaj. V ta namen naj služita zlasti prvi petek in prva sobota ter nedelja. Poleg molitve je potrebna beseda. Vera je iz poslušanja, a tudi duhovniški poklici so velikokrat iz poslušanja. Zato moramo o tem večkrat govoriti v cerkvi in izven nje. Tretjič so potrebna materialna sredstva. Gnoj sicer ni prijetna stvar, a brez njega ni pridelkov. Tako je tudi z denarjem. Ni sicer ravno sveta stvar, a brez njega se da tudi za svete zadeve le malo storiti. Vsled tega se bodo na semeniško nedeljo nabirali tudi darovi za naše semeniščane.
Kvatrnica
Prihodnjo nedeljo, 23. t. m. bodo na mirenskem Gradil slovesno praznovali kva-trnieo. Nabavili so si nov kip žalostne M.
B., ki ga bodo v nedeljo popoldne slovesno blagoslovili. Sv. opravilo bo izvršil presvitli g. administrator msgr. Toraš.
Sporazum za rayonski oddelek
Dne 13. septembra so predstavniki Zveze industrijcev, sindikalni predstavniki Delavske zbornice CISL in lastniki podgorske tekstilne tovarne v Podgori podpisali sporazum glede delovnih pogojev delavcev v novem oddelku za rayon.
Predlog tajnika gor iške Delavske zbornice, Fulvia B er gamaša, noj bi se delavci, katerim škodujejo strupeni plini, premestili drugam, je predstavnik ravnateljstva zavrnil. Prav tako je bil zavrnjen tudi drugi predlog, naj bi se vsled zastrupitve za delo nezmožnim delavcem izplačala na-
in šolanja v materinem jeziku, mu s tem brezvestno izpodjeda srečo in žaga vejo, na kateri sam sedi!
Križani, poskrbimo, da ne bo med nami nikogar, ki bi se po krivdi lahkomiselnih staršev kdaj Bogu in svojemu narodu odtujil!
Mali Repen
Iz naše vasice, ki stoji nekako v sredini med Vel. Repnom in Zgonikom, se je redkokdaj kdo oglasi. V ostalem jc pri nas kot tudi drugod > po Krasu sedaj občutna suša in bi tudi grozdju ne škodilo nekoliko blagodejnega dežja, katerega zlasti o-stali pridelki krvavo potrebujejo.
Odkar so v naši zgoniški občini prišli na oblas|t zdiružerii komunisti, se* nekateri komunistični zagrize nci na vso moč trudijo, da bi številčno razmerje med protikomunisti in komunisti »popravili« v svoj prid. Toda ljudje vedno bolj spregledujejo, zlasti še, ker lahko vidijo »paradiž« zelo od blizu. Prav tako iinamo dnevno priložnost slov. radijskih oddaj iz Trsta, ki nas sproti obveščajo o vsakodnevnih, včasih kar množičnih pobegih iz »socialistične« dežele.
In končno še nekaj. Komunisti imajo polna usta hinavskih besed o revežih, a kot povsod tudi v naši občini revežem nikdar ne pomagajo, zlasti še če slednji ne trobijo v njihov rog. Tako živi v naši vasi revna ženica, ki se preživlja z nekaj kozami. Do nedavnega je bila še pod streho, toda sedaj je to poslopje bilo baje prodano in ker je novi lastnik začel takoj z obnovitvenimi deli. je žena morala svoj skromen kot zapustiti. Pravijo, da živi pod milim nebom kot nekakšna puščavni-ca brez vsakih sredstev in pomoči. Seveda se član GK-KP za TO tov. Piirc, sedanji župan zanjo ne briga, kot se zanjo ne zmenijo oni rdeči komunistični vročekrvneži, ki jim je slavna skrb to, da svojo osušeno »socialistično« zavest po gostilnah kar se da pogosto in krepko zalivajo. In taki naj bi nas učili sočutja do revežev...
»Tončka bar" na Opčinah
Pred dobrim letom dni so na Opčinah odprli čeden bar in ga krstili za »Tončka bar«. Bar je 'bil prijazen in v njem so se radi zbirali vsi Slovenci. V njem si slišal slovensko besedo in slovensko pesem. Kar naenkrat pa vidimo, da je bar prešel v druge roke in sedaj ne slišiš zlepa naše domače besede. Čudimo še pri vsem tern, da se ni oglasil k temu noben naš časopis, da bi protestiral.
Imamo vtis, da so vsi openski dopisniki in souredniki preveč zaposleni pred opensko cerkvijo, da tam pobirajo čenče.
grada v znak priznanja njihovemu delu.
Podpisani sporazum obsega le določitev delovnega časa, ki naj bi znašal šest dni s počitkom 18 ur, od katerih pa je 24 neobveznih izplačilo doklade za počitnice in izplačilo uma tantuni tistim, ki sodelujejo pri nameščen ju strojev, nadalje obsega sporazum tudi določilo, da se izplača delavcem, ki so že pet mesecev zaposleni v oddelku za rayon 12.000 lir nagrade.
Sporočilo vojnim oškodovancem
V zvezi s prijavami vojne škode, ki so jo nemške okupacijske sile povzročile jugoslovanskim beguncem, je pisarna dr. Sfiligoja v Gorici, ul. Garibaldi 9, prejela obvestilo, da je Nemčija že izdala zakon za povračilo po nacistih povzročene škode. Najvišji znesek odškodnine, ki ga zakon predvideva, je 75.000 nemških mark, kar znaša okrog 18.000 dolarjev. Obvestilo, ki ga je pisarna dr. Sfiligoja prejela, pravi, da je veliko upanje, da se bo dalo spraviti pod zaščito tega zakona vse oškodovance, pa naj živijo v katerikoli državi.
Zamudniki naj s prijavo škode pohitijo, ker zgleda, da je rok za sprejemanje iste še vedno odprt.
Nova avtomobilska cesta
V Vidmu so imeli prve dni tega tedna konferenco za izpeljavo avtomobilskih cest v povezavi s Trstom. Sklenili so, da bodo zgradili tako cesto, ki bo vezala Trst z Benetkami preko Palmanove. Z deli bodo začeli v teku enega leta. Govorili pa S(> še o drugi cesti, ki bi preko Vidina in Trbiža vezala Avstrijo in Srednjo Evropo z Italijo in Trstom. Glede te ceste so že v pogovorih z Avstrijci. Ti so že začeli z deli. Od Semmeringa do Brucka na Muri že. širijo dosedanjo cesto in obnavljajo asfalt. Povsod vidiš napise: dela za gradnjo tržaške avtoceste (Triester Autostras-se). 1 udi onstran Semmeringa proti Wie-ner Neustadt so pridno na delu. Ta nova
avtocesta bo vezala Dunaj s Trstom preko Celovca. Trbiža, Vidma in Palmanove. Ognila pa se bo Gorici. Čeprav so Avstrijci že na delu za novo cesto, se v Italiji ni zanjo še nič naredilo. Podminister Car-ron je dejal, da ima država sedaj preveč drugih stroškov z deli na Brennerju in na Velikem Sv. Bernardu in da zato ne morejo še mi«liti na novo avtocesto.
Kraševci na Stari gori
Odkar sta bila pri nas na Krasil Kristus in sv. Peter kot nepoznana romarja, mi Kraševci radi romamo. Tako smo že povedali, da smo bili na Sv. Višarjab. danes pa vam sporočamo, da smo v Soboto 15. sept. poromali ha Staro poro. Bili smo zopet zbrani z vsega goriškega Krasa, to se pravi Doberdobci, Doljani, Jameljci, Devin-čani, Šempolajci in Mavhinjci. Nad dve sto ljudi v 4 velikih korierah. Naš prvi cilj je bila M. B. na Stari gori. T srn smo ob 10. uri imeli napovedano sv. mašo z ljudskim petjem in pridigo. Ob spremljavi leipih novih orgel je ubrano donelo naše petje pod obnovljenimi cerkvenimi oboki do nase nebeške Matere in po zvočnikih tudi vseokrog po hribu. Videli smo na lej slavni poti marsikaj prenovljenega. Poleg orgel in stropa je prenovljena cerkvena streha, zvonik pa je v popravilu. Tudi cesta je razširjena, da po njej vozijo brez nevarnosti tudi največje koriere. Ponekod je sicer polna grušča, a to avtomobilov in korier ne ovira pri njih vožnji. Povsod je opaziti, da oo. kapucini zelo skrbe tudi za zunanjo lepoto svetišča. Zato pa je romarjev vedno več iz vse Furlanije in tudi iz Goriške in Trsta, in posebno seveda iz sosedne Benečije. Lepo je tudi. da se na tej božji poti lahko spoveš v različnih jezikih, med njimi tudi v slovenščini, škoda, da ne moremo tega reči o kapucinih v Trstu. Mi Kraševci zelo zahajamo v Trst in hi tam radi kdaj šli k sv. spovedi, saj hi Trst ne smel hiti samo v pohujšanje našim vasem. Toda zaman iščeš po vseh tržaških samostanih, da bi si kje očistil dušo. Za Nemce, Angleže, menda celo za Kitajce je poskrbljeno, za nas Kraševce pa ne. Saj nikjer nimajo slov. spovednika. To nam je rojilo po glavi, ko smo na Stari gori tako prisrčno častili našo nebeško Gospo. In ena molitev je bila tudi za to, da bi Bog razsvetlil odgovorne ljudi in bi nam ti oskrbeli pri oo. kapucinih slovenskega spovednika.
Za kosilo smo se .podali v prestolnico Benečije, v Šempeter, kjer so nam \ dveh gostilnah gostoljubno postregli. Krko naj bi zapustili Slov. Benečijo brez obiska pri Mariji Tolažnici v Barnasu? Zato smo krenili tudi tja za blagoslov, zvečer pa še kratka postaja pri Roži skrivnostni v Kr-minu, in našega zadnjega letošnjega romanja je bilo konec. Škoda! Barbana, Sv. Višavje in sedaj Stara gora so nas letos videle v tako velikem številu iti upamo, da tudi v dušno korist, da smo lahko zadovoljni.
OBVESTILA
VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE TRŽAŠKEGA OZEMLJA. Sol-
sko skrbništvo v Trstu sporoča, tla se bo vpisovanje v slovensko osnovne šole na Tržaškem začelo dne 17. septembra in bo trajalo do 24. septembra 1956. Istočasno se bodo vršili popravni izpiti. Vpisovanje se bo vršilo na sedežih šole. V I. razred osnovne sole se vpišejo otroci, rojeni leta 1930. Dne. 29. septembra bo otvoritev šolskega leta s sv. mašo. Redni pouk se. začne dne 1. oktobra. Vsa potrebna pojasnila dobe starši pri ravnatelju šole.
VPISOVANJE V SREDNJE ŠOLE. Vpisovanje v srednje šole. s slovenskim učnim jezikom nn Tržaškem traja do 23. t. ni.
ŠTANDREŠKI DEKANAT:	Prosim čč.
gg., da mi NEMUDOMA pismeno sporočijo, koliko ur verouka imajo ipo razredih v šolah in, če bo dušni pastir poučeval tudi italijanske učence, koliko ur ho imel v njih razredih, '	Dekan
ZA MARIJANIŠČE: Gdč. Felicita Vodo-pivec, Skedenj 1000; gospe iz Trebč, ob smrti pok. Marije Čuk 1500; gdč. Mi-slej Ivanka 3000; N. N. iz Sv. Križa 1200; gdč. Borsatti, Trst 4000; Neimenovana iz Trsta 2000; matere iz Trebč ob 30. dnevu po polk. M. Čuk 2500 lir.
DAROVI ZA SKLAD K. T.: N. N. v
počastitev spomina gen. D. Mihajloviča 1000 lir. Bog povrni!
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Priprava na zakon