Wo?»nfno ofofono v jofovM Leto XXI., št. 126 Ljubljana, sobota 1. junija I940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126, Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ugibanja o Rusiji Vzporedno s svojimi vojnimi operacijami razvijata obe vojujoči se stranki vedno večjo diplomatsko delavnost. To je že zaradi tega razumljivo, ker stoje kar štiri velesile še vedno izven vojne. Toda z diplomatskega vidika zasluži v tej zvezi posebno pozornost pojav izredne zunanjepolitične sebičnosti, ki ne odreja le politike obeh vojnih strank, temveč prav tako tudi politiko vseh velesil izven vojne. Brez upoštevanja tega značilnega činitelja v zadržanju nevtralnih ali nevojujočih se velesil si trenutnega diplomatskega položaja sploh ne moremo pravilno predstavljati. Ako hočemo govoriti o politiki katerekoli velesile izven vojne, ne smemo prezreti nekaterih splošnih činite-Ijev, ki veljajo za vse te velesile brez razlike. Predvsem je izven dvoma, da so se vse odločile za politiko nevojeva-nja samo zaradi zavarovanja svojih posebnih interesov. Zato je že v naprej jasno, da se nobena izmed njih ne bo jutri angažirala v vojni iz simpatij ali ljubezni do tega ali onega vojnega tabora, temveč spet samo zaradi varovanja svojih lastnih interesov. Toda napačno bi bilo pričakovati, da bi zaradi vedno bolj jasne interesne skupnosti vsake izmed njih s tem ali onim vojnim taborom morale nujno slediti tudi vojaške zveze na črti teh interesov, kajti do skrajnosti stopnjevani zunanjepolitični egoizem, kakor se danes uveljavlja, dopušča tudi izkoriščanje sedanje vojne brez neposredne povezanosti s tem ali onim vojnim taborom. Tako se na primer že cedaj napoveduje morebitni poseg te ali one velesile v vojno samo kot ločeno in z vojno ne neposredno povezano dejanje, medtem ko se glede te ali one druge velesile izven vojne govori o možnosti spremembe njene sedanje politike, vendar ne v smislu prevzema kakih konkretnih obveznosti proti temu ali onemu vojnemu taboru, temveč samo kot dopolnilo dosedanjih pogodb in sporazumov zaradi lastnega zavarovanja za vsak primer. Te pripombe se nam zde važne, iko hočemo stvarno in brez propagandnih primesi zasledovati razvoj politike vseh velesil izven vojne, še posebej pa obeh evropskih Italije in Rusije, za kateri vlada trenutno največje zanimanje. Glede obeh se danes toliko piše in ugib-lje — po večini seveda brez preverjenih dognanj —, da bi samo ta ugibanja napolnila cele knjige. Katero izmed teh neštetih ugibanj bo v nadaljnjem razvoju obveljalo kot točno, je v naprej nemogoče reči. Tudi pri vsem tem ne smemo pozabiti, da se presenečenja v sedanji vojni ne nanašajo samo na vojne operacije, temveč tudi na diplomacijo. Moč položaja velesil izven vojne, zlasti Italije in Rusije, pa je prav v tem, da ne dopuščata nobenemu vpogleda v svoje namene, še manj pa v svoje morebitne odločitve v zvezi s sedanjo vojno. Ne smemo se zato čuditi, aiko se danes ne le o italijanski., temveč tudi o sovjetski politiki toliko ugiblje. Ugibanja slone često na resničnih dejstvih, največkrat pa samo na teoretičnih domnevah. Ni brez pomena okolnost, da se danes o Rusiji najmanj piše in razglablja v Italiji in Nemčiji. V Nemčiji sicer slej ko prej opozarjajo na vsako manifestacijo ruske politike, ki govori v prilog Nemcem, toda ne zdi se, da bi katerikoli nemški list — niti med vrstami — dopuščal možnost kakih bistvenih sprememb moskovske politike, ki se danes v Nemčiji na splošno označuje kot politika stroge nevtralnosti in miru. Samo v tej zvezi opozarjajo nemški listi tudi na interes Rusije glede ohranitve miru in sedanjega stanja na Balkanu, ne da bi v tem že videli kak preokret v ruski politiki. Tudi italijanski listi so glede Rusije v glavnem zelo rezervirani, ne spuščajo pa se v neposredno ideološko polemiko z Moskvo. Glede Balkana tudi v Rimu opozarjajo na interes Moskve, da se v tem predelu ohrani mir, vendar ne brez svaril nekaterim balkanskim državam, v kolikor bi same skušale pomagati Rusiji, da izrabi trenutni položaj na evropskem jugovzhodu za razširjenje svojega vpliva na to področje. Ameriški, zavezniški in tudi nevtralni tisk pa je poln samih novih ugibanj in domnev o ruski politiki. Navezuje jih v glavnem na tri okoliščine: na pogajanja z Anglijo, odnosno na angleške poskuse za boljšo ureditev odno-šajev z Rusijo, na rusko uveljavljanje na Balkanu in Bližnjem vzhodu ter končno na domneve o ohladitvi odno-šajev med Moskvo in Berlinom kot posledice ruske zaskrbljenosti glede razvoja v neposredni soseščini za primer nemške zmage. V tej zvezi se iz raznih virov navajajo zlasti informacije. po katerih naj bi bila sovjetska vlada sporočila vladam vseh ostalih velesil, da je interesirana na ohranitvi miru in sedanjega stanja na Balkanu. Borbe za umik čez Kanal Pri Dunkerpueu se Angleži še srdito braniio, medlem pa se z vso naglico vkrca* a io za prevoz v Angliio — Do mori a se je prebil tudi del pri Lilleu obkolienih francoskih cet borba zavezniških armad v Flandriji se bliža svojemu zaključku. Jedro angleških čet ekspedicijskega kora se je v družbi z nekaterimi oddelki belgijske vojske, ki se niso pokorili kapitulacijski naredbi kralja Leopolda umaknilo v če-tverokot Graveline — reka Aa — Casell — Ypres — reka Yser — Furnes — morje. V tem utrjenem predelu se angleške čete še obupno branijo. Njihov strategični položaj se je zadnjih 48 ur v toliko zboljšal, da imajo sedaj krita zapadni in vzhodni bok, kjer so preplavile angleške in belgijske že-nijske čete ozemlje, kar zelo otežkoča napredovanje nemškim oklopnim in mehaniziranim divizijam. Težino borb proti angleškim obrambnim oddelkom so morale prevzeti nemške pehotne divizije. Zavezniške čete se še srdito branijo, iz česar se da sklepati, da je ostalo jedro angleške ekspedicijske vojske kljub vsem preizkušnjam in težkim udarcem moralno še čvrsto. Evakuacija ranjencev in že od-višnih čet se nadaljuje kljub neprestanim nemškim letalskim napadom ter je bilo po ameriških poročilih prepeljano preko Kanala že blizu 100.000 ljudi. Vodstvo zavezniških čet, ki je v rokah francoskega generala Blancharda in angleškega generala Gorta, je bilo postavljeno pred naloge, kakršnih še ni reševal doslej noben vojsko- I vodja. Na eni strani mora skrbeti še vedno za čim bolj trdovratno obrambno zaščito, na drugi strani pa mora voditi sistematično vkrcavanje in prevoz zavezniških čet na angleška tla pod najtežjimi okolnostmi. Računati je treba s tem, da je večina pristaniških naprav v Dunkerqueu porušenih in da morajo prepeljavati čete do transportnih ladij s stotinami večjih in manjših čolnov, kar je vse zvezano z velikimi tehničnimi težavami pri samem vkrcava-nju. Vse te operacije pa se vrše še povrh pod stalnimi napadi nemških letal. Ako so zavezniška poročila točna, so se francoske divizije, ld so bile zajete v nemškem obroču pri Lilleu in Armentieresu z izredno drznostjo prebile preko Casella proti morju. Pri položaju, kakršen je bil po poročilih iz obeh taborov še pred 48 urami, se zdi ta predor skoro neverjeten. Seveda je pri vseh teh operacijah padlo ne malo število žrtev, mrtvih in ranjenih, a gotovo tudi ujetih, številk še ne objavlja nobena stran. emčija bo ponudila Franciji separaten mir? Senzacionalne ameriške napovedi — Konference pri Hitlerju — Prekinjenje pogajanj med Anglijo in Italijo Pariz, 31. maja. s. (Ass. Press.) Po ame- , riaKih informacijah iz Berlina pripravlja ; baje nemška vlada separatno mirovno ponudbo Franciji, ki na.j bi ločila Francijo od Anglije. Kancelar Hitler namerava po teh vesteh poslati francoski vladi ultimat, da bo v primeru, če Francija to ponudbo odbije, vojna proti Franciji nadaljevana z vsemi sredstvi ter bo eventualno podvzet direkten nemški napad proti Parizu ali pa bočni napad tudi z italijanske strani. Senzacionalno odločitev v tem smislu pričakujejo od konferenc, ki jih ima koncelar Hitler v glavnem stanu nemške vojske z zunanjim ministrom Ribbentropom in drugimi najožjimi Sodelavci. Po vesteh iz Berlina je kancelar Hitler sprejel danes tudi italijanskega veleposlanika Alfierija. V Parizu prevladuje vtis. da sta Anglija in Francija tudi v sedanjem trenutku prav tako tesno povezani druga na drugo kakor kdajkoli prej ter da eventualna nemška separatna ponudba nima izgledov na uspeh. London, 31. maja. s. (Reuter). Uradno javljajo nocoj: čeravno se je predsednik angleško-italijanskega gospodarskega odbora sir Willfried Green vrnil v London, potem ko je dosegel z italijansko vlado v Rimu v načelu sporazum glede nove ureditve kontrabandne kontrole za italijanske ladje, italijanSKa vlada dne 28. ma-ja sporočila angleški vladi, da je pogajanja v tej zadevi prekinila. Nevv YorK, 31. maja. s. Poročevalska agencija »Assotiated Press« poroča iz Berlina: Poročila, ki prihajajo semkaj iz glavnega stana nemške vojske, napovedujejo, da bo od tam te dni izdano zelo važno sporočilo javnosti. Milijo, da gre za napoved vstopa Italije v vojno, ki ga pričakujejo že za prihodnje dni. Angleži računalo z italijansko intervencijo London, 31. maja. o. United Press poroča, da so spričo raznih zanesljivih znamenj diplomatski krogi v Londonu prepričani. da bo Italija vstopila v vojno proti Veliki Britaniji in Franciji, bržkone skupno s Španijo. Zavezniki so glede na to izdali že vse potrebne ukrepe na Sredozemskem morju. Zavezniško brodovje je snoči znova zapustilo Aleksandrijo ter je sedaj na manevrih, pri katerih sodelujejo tudi angleške in francoske letalske sile. Pazornest ssa Gršifo Rim, 31. maja. s. (Ass. Press) Kakor izjavljajo v merodajnih italijanskih krogih, posveča Italija posebno pozornost udejstvo-vanju Anglije in Franc je v Grčiji. V merodajnih italijanskih kregih poudarjajo, da b; Italija takoj vojaško intervenirala, če bi zavezniške vojske poskusile zasesti Solun. Zavezniki odprli zatvsrisice na rekah Yser iss Aa — Nemškim tankom onemogočeno napredovanje — V Anglijo prepeljani že naačni oddelki zaveznikov London, 31. maja. s. (Reuter1. Pod zi-ščito topovskega ognja zavezniških vejnih ladij in letal se nadaljuje umik in prevoz angleške in francoske vojske ter dela bel-ffijskr vojske iz Flandrije. Točnega števila rešenih čet v merodajnih krogih v Londonu sicer ne povedo, dejstvo na je. da Se je posrečilo prepeljati v Anglijo že zelo veliko število zavezniškega vojaštva. Skozi London srredo neprestano vojaški vlaki z vojaki iz Flandrije. Vojaki odhajajo najprej v Svoje edinice, od tam pa bodo poslani na krajše dopuste, nakar bedo zop.t vključeni v vojsko. Borbe v Flandriji se nadaljujejo s prejšnjo srditostjo. Poročila iz Pariza pravijo, da zavezniške čete krepko drže obrambno linijo pri Dunkerqueu, nekako ob reki Yser. Zavezniške čete so bile tam ojačene z delom armade generala Priouxa. ki se ji je posrečilo prebiti se skezi nemške postojanke od Casella proti Severu. Zaveznikom I pri obrambi Dunkerquea zrlo pomaga dejstvo, da je bilo ozemlje ju^ozapadno od Dunkcrquea, kakor tudi na vzhodu poplavljeno. Francoska vojska je skupno z belgijskimi oddelki odprla zap:rnice m rekal Aa in Yser, tako da je na en' strani poplavljeno vse ozemlje med Gravelir.e-f«ra in St. Omerom, na drugi strmi pa med Nieuporiom in Ypre.om v Belg;ji. Voda stoji pel do en meter visoko, tli so razmehiana in ,ie nemškim tankom onemogočeno napredovanje. Pri obrambi Dunkcrquea in umikalni operaciji sodelujejo vse tri vrste orožja. Kcpna vojska krije predvsem umik. vojna mornarica obstreljuje s težkimi topovi nemške postojanke in omogoča prevoz vojske. pa tudi letalstvo uspešno sodeluje v operacijah. Po zanesljivih cenitvah se zdi. da so Nemci vrgli v boj proti zavezniški vojski v Severni Franciji okrog 40 svojih divizij in večino razpoložljivih oklepnih Nekatera poročila gredo še dalje in napovedujejo celo formiranje posebnega bloka držav pod ruskim vodstvom. Koliko je tu resnice in koliko samo fantazije, porojene bodisi iz želja, bodisi iz kakih prikritih namenov alarmantnega izvora, je težko reči. Po zadržanju moskovskih krogov in sovjetskega tiska pa bi se zaenkrat ne dalo govoriti o čem drugem kakor o tem, da Rusija ne prikriva svojih interesov na evropskem jugovzhodu in da jih skuša z diplomatskimi sredstvi, ki so ji na razpolago, čim bolj zavarovati. Glede pogajanj z Anglijo in dozdevnega ohlajevanja odnošajev z Nemčijo pa bi se dalo za sedaj kot pozitivno pribiti le to, da je Moskva že vse od sklenitve nenapadalnega pakta z Nemčijo izza avgusta lanskega leta zvesta načelu, da z nobeno državo ne odklanja pogajanj, vendar ni v nobenem primeru pripravljena prevzeti obvez, naperjenih proti katerikoli drugi državi ali skupini držav. To pomeni, da hoče do nadaljnjega še vedno ohraniti popolno neodvisnost svojih zunanjepolitičnih odločitev, ki ji jih narekujejo samo njeni lastni državni interesi. To seveda v nadaljnjem razvoju ne izključuje morebitnih sprememb njenega sedanjega zadržanja, toda šele v nadaljnjem razvoju in pod vplivam neposredne prizadetosti njenih interesov, o čemer pa za sedaj ni mogoče več kakor ugibati. | edinic. Proti vsej tej premoči se zavezniška vojska vendarle uspešno brani. Zadnje straže držijo trdno postojanke ob Yseri, ostala vojska pa se počasi umika. Dve francoski diviziji, ki sta bili v okolici Lil-lea, sta se že prebili do obale in dospeli v Dunkerque. 90.000 Angležev prepeljanih čez Kanal London, 31. maja. s. (Ass. Press). Po informacijah, ki so jih dobili ameriški novinarji v oficielnih angleških krogih, je bilo do danes prepeljanih iz Flandrije v Anglijo že približno 90 000 angleških vojakov, torej skoro polovica izmed skupno 175.000 mož. kolikor so šteli angleški oddelki v severni Franciji in Belgiji. Ostala tretjina angleške ekspedicijske vojske se nahaja na drugih postojankah v Franciji, ki so izven območja sedanjih operacij. O številu žrtev, ki jih je pretrpela angleška vojska v bojih v Flandriji. ne dajejo v angleških krogih nobenih podatkov. London, 31. maja s. (Reuter). V Londonu poudarjajo nocoj, da se pri Dunkerqueu še vedno bore proti nemškim napadom ramo ob rami angleški in francoski oddelki. Dunkerque sam je močno trpel zaradi neprestanih bombnih napadev nemških letal. Število človeških žrtev zaradi teh napadov pa je primeroma majhno. Pretresljiv pogled na Izčrpane vojake London 31. maja s. Posebni poročevalci angleškega radia, ki so opazovali prihod angleških čet iz Flandrije v južnovzhodne angleške luke. slikajo pretresljive prizore ob priliki vrnitve. Neprestano noč in dan vozijo kljub najhujšemu bombardiranju nemških letal angleške voine kakor tudi trgovske in tovorne ladje, angleške, francoske in belgijske vojake iz Flandrije v Anglijo. Vse ladje, ki pridejo v angleške luke, so do zadnjega kotička napolnjene z vojaki. Vsi so večinoma ranjeni ter pomanjkljivo oblečeni. Mnogi od njih so žc po več dni brez hrane in brez spanja. Vojaki so pomešani brez ozira na šaržo in pripadnost edinicam in tudi brez ozira na narodnost. Večinoma so popolnoma Izčrpani, točia kljub temu dobre volje. Pripovedujejo, kako so morali v Dunkerqueu do pasu bresti v vodi, da so prišli do svojih ladij, in sicer pod neprestanim obstreljevanjem nemških let; 1. Glavni pomol v Dunkerqueu so namreč nemška letala z bombami razdejala, tako da je remo pristajanje ladij onemogočeno. Vsi parniki, ki pripeljejo vojake v An- . glijo, se takoj po njihovem izkrcanju, ki i se vrši z izredno hitrostjo, zopet vračajo v Dunkerque po nove oddelke. V lukah ▼ Angliji čakajo dolgi vlaki, ki drug za drugim vozijo vojake v notranjost. Neki poročevalec slika čuden prizor ob odhodu teh vlakov. Videl je vlake do zadnjega kotička polne vojakov, a je bilo kljub temu v njih vse popolnoma tiho. čim vojaki zasedejo svoje sedeže, namreč takoj tudi vsi od utrujenosti zaspijo. »Rotimo vas, dajte nam več letal" London, 31. maja. AA (Reuter). Tiso« in tisoči vojakov britanske ekspedicijske armade, ki se je vrnila iz Flandrije, so danes korakali skozi London. Mnogoštevilni vojaki so izjavljali, da je ekspedicij-ski armadni zbor prizadejal sovražniku izgube v razmerju 5:1 in da so povsod britanske čete dokazale svojo vojaško premoč. Na ustih vsakega vojaka so bile besede: Pri Bogu vas rotimo, dajte nam več letal! Priouxove zasluge London, 31. maja. AA. Vojaški urednik Reuterja piše: Zelo važno je podčrtati razliko med nemško pehoto, ki pravkar operira v Flandriji in ki jo cenijo na 40 divizij, in nemškimi motoriziranimi enotami. Nemška vojska je zelo močna; to velja posebno za oklopne in za motorizirane enote. Toda jedro njenih čet je v prvi vrsti sestavljeno iz pehote, podobno kakor leta 1914. Včeraj je bilo govora o drveh glavnih napadih: prvem od vzhoda na zapad proti Nieuportu in drugem z juga proti Dunkerqueu. Ta napad je imel nalogo, da se Nemci polaste tamkajšnjih gričev. Kaže, da so bili boji na področju obeh napadov nezaslišano ogorčeni in srditi. Nemci so napadli v strnjenih formacijah in so doživeli velike izgube. Podeč po nekih znamenjih, se zdi, da Nemci niso pričakovali tolikšnega odpora, ampak so računali z lahko zmago tako rekoč brez prave bitke. Po zaslugi poplav je fronta okoli Dunkerqu.ea zdaj mnogo bolj strnjena in zavezniška obramba ima upanje. da se bo dobro konsolidirala. Po drugi strani britansko letalstvo uspešno krije umik z nepretrganim metanjem bomb. General Prioux, poveljnik prve francoske armade, o k?terem Nemci pravijo, da so ga ujeli, si je pridobil nesmrtno ime. Položaj, v kakršnega je zašel po belgijski kapitulaciji, je bil obupen. Toda general Prioux je hrabro odločno in neomajno ukrenil, kar je bilo treba ukreniti, že samo dejstvo, da je ostanek njegove armade nedotaknjen in da se je prebil do Dun-kerquea, je zgovoren dokaz izrednih vrlin tega generala kot organizatorja in poveljnika. vojne mornarice Ofc KsrveSki ofeali potopljena križarka 9?Curlew" in ru-šaiec „GS3wworni4S v Rokavskem prelivu trije rušilci London, 31. maja. s. (Reuter). Angleška admiraliteta javlja, da so ob severni norveški obali sovražni bombniki potopili angleško križarko »Curlevv« (4.300 ton). Štiri oficirje in 5 mornarjev s križarke pogrešajo. Križarka »Curlevv« je bila zgrajena še tekom svetovne vojne, pozneje pa je bila preurejena v protiletalsko križarko. V zadnjem času je uspešno sodelovala v operacijah mornarice pred Narvikom ter pri spremljanju vojaških konvojev preko Severnega morja. Pri napadu na križarko je bilo več nemških bombnikov sestreljenih. Angleška admiraliteta je objavila nadalje sinoči izgubo treh angleških rušilcev, ki «"> sodelovali pri operacijah v Kanalu. So to rušiloi »Groughton« in »Grenade« ter »Wakefull«. Prva dva, ki sta bila zgrajena leta 1936, sta imela po 1330 ton in normalno po 145 mož posadke, rušilec »Wakefull« pa je bil zgrajen leta 1917. S temi izgubami se je povišalo število angleških rušilcev, ki so bili potopljeni v teku sedanje vojne, na 17. Ob izbruhu vojne je imela Anglija 179 rušilcev. Medtem je bilo zgrajenih že več novih. London, 31. maja. AA. (Reuter) Uradno poročajo, da so oblastva vpisala britanski rušilec »Glovvvvorm«, ki so ga Nemci zadeli v bojih ob norveški obali, v seznam izgubljenih ladij. Ubitih je 7 častnikov in 105 mornarjev. Naknadno so ugotovili, da je en častnik ujet in 39 mornarjev. Ob španski obali torpedirani parniki Lizbona, 31. maja. s. (Reuter). Zadnje dni je neka podmornica v bližini španske obale potopila tri trgovinske ladje. Prva žrtev je bil argentinski parnik »Uruguav«, ki je vozil pšenico v Španijo. Kakor poročajo iz Argentinije, je potopitev prve argentinske ladje izzvala veliko ogorčenje in povzročila več demonstracij. Nadalje je bila potopljena mala francoska ribiška ladja »Julia«. Posadko se je posrečilo rešiti na obalo. Tretja žrtev je angleška petro-lejska ladja »Telena«, ki jo je neznana podmornica zažgala in potopila z ognjem svojih topov. Nemška vojna poročila Odpor zaveznikov že skoro popolnoma strt — Nemške divizije v Flandriji in Artoisu se pripravljajo za nove akcije — Naloga nemške vojne mornarice Berlin, 31. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Pretežni del francoske vojske v severovzhodni Franciji je razbit ali ujet, le na nekaterih krajih se razbiti in obkoljeni oddelki še upirajo, a bo odpor v kratkem strt. Napad na ostanke angleške vojske, ki so stisnjene v plitev, le nekaj kilometrov globok in z zajezenimi kanali zavarovan lok, vzdolž obale med Furnesom. Bergue-som ter zapadno od Dunkerquea, je v teku. Sovražnik se tam trdovratno brani in si prizadeva, da bi rešil na ladje čim več vojakov, čeprav brez opreme. Okrog Cas- sela obkoljene angleške čete so bile prt poskusu, da prodro proti severu, razbite. Pretežni del nemških divizij v Artofen in Flandriji je Sedaj sproščen in pripravljen izpolniti nove naloge. Število ujetnikov kakor tudi množine plena, doslej nI bilo mogoče niti površno še dognati. Vremenski položaj je močno vplival na akcijo letalskih vojnih sil v teku 30. maja. Kljub temu so bile pristaniške naprave v Dunkerqueu znova napadene. Nemška vojna mornarica je prevzela obalno obrambo na vsem obalnem področ- Nadoljevanje na H. str« Ju Nizozemske ter onih delov Belgije in Francije, ki so v nemških rokah. Nekemu nemškemu brzemu čolnu je uspelo pred belgijsko obalo s torpedom potopiti en Sovražni rušilec. V noči nu 31. maj so angleška letala znova napadla nevojaške objekte v severni Nemčiji Bistvene škode nikjer nis0 napravila. V južnem Holsteinu so nemška lovska letala sestrelila en sovražni bombnik. V severni Franciji je sovražnik v letalskih spopadih izgubil tri francoska, pred Stavangerjein pa eno angleško bojno letalo. Dve nemški letali se pogrešata. Nemško pojasnilo k položaju Berlin, 31. maja. AA. (DNB). Verjetno je. da bo minilo še nekaj dni, preden bomo ugotovili dokončno število ujetnikov in količino plena ter rezultate ene izmed največjih opjracij v vojni zgodovini. Ko smo najprej ujeli poveljnika devete armade generala Girauda. smo zdaj ujeli tudi poveljnika prve francoske armade generala Priouxa. Čeprav še nimamo točnega pregleda rezultatov nemške akcije v tem c dseku lahko že zda i o m š'' v 13 ujetih francoskih generalov nikakor še ni izčrpano. Poslednja črta pred Dunkerqueom. kjer se sovražnik upira, poteka na ozkem mestu. ki sega približno 10 km v globino. O kakšnem koridorju okrog obale ne more biti govora. Vremenske razmere, ki so zelo neugodne za letalske akcije, gredo znatno v korist umika i očim se sovražnim četam. Gosta megla varuje sovražno vojsko, toda nemške čete se vkljub temu čedalje bolj približujejo obali. Bliža se dan. ko bo občila Kanala in Severnega morja do nemške meje popolnoma v nemških rokah. Zavzetje te obrežne črte bo za nadaljni razvoj vojne odločilnega pomena. Medtem pa zahtevajo boji na obali velike vojaške napore. Skupna akcija mornarice, topništva in letalstva in posebnih čet poteka na vsej obrežni fronti, ki se nadaljuje proti zapadu. Te posebne čete nemške vojne mornarice so zavzele postojanke na nizozemr-ski. belgijski in francoski obali, kjer se poslužujejo obrežnih baterij vseh kalibrov, ki jih ojačujejo z novimi baterij ii. V svetovni vojni so mornariški oddeiki pod vodstvom admirala Schroderja držali na obali prednje krilo na zapadni fronti. Ta korpus mornarice, ki ie sodeloval pri najbolj ogorčenih bojih v Flandriji, je moral zdržati tudi ves pritisk sovražnih sil z morja, ki se takrat ni dal zmanjšati z močnim letalstvom. Berlin, 31 maja. AA. (DNB). Neštete britanske prevozne in pomožne ladje in ru-šilci so že nekaj dni zbrani v Kanalu, da rešijo moštvo in material angleške ekspe-dicijske armade. Nemška bojna letala neprestano napadajo sovražne čete pri vkrca-vanju, in ladje, ki prevažajo vojaštvo čez preliv. Naši nagli bojni čolni učinkovito podpirajo napade naših letal. ijslca zbornica vztraja RUSKI POSLANIK LAVRENTIJEV NA OBISKU ¥ BEOG1ADU Sovjetski poslanik iz Szil]e in naš zunanji minister sta včeraj v Beogradu izmenjala listine o ratifikaciji sklenjenih pogodb Vlada izdala odlok glede prevzema vseh vladarskih ilalžnosti Pariz, 31. maja. s. (Reuter.) V Limoge-su, kjer ima belgijska vlada začasno svoje novo bivališče, se je vršila danes popoldne skupna seja belgijskega senata in parlamenta. Potem ko sta uvodoma obe zbornici izrazili navdušeno zahvalo Franciji za gostoljubni sprejem belgijskih politikov in beguncev, je podal ministrski predsednik Pierlot poročilo o izrednih ukrepih, ki jih je objavila belgijska vlada. Pierlot je dejal dalje, da je Belgija vstopila v vojno ob strani Anglije in Francije in da bo odložila orožje skupno s svojimi zavezniki samo v primeru, če bodo doseženi njeni vojni cilji, ki se glase: Mir, neodvisnost in svoboda Belgije. Pariz, 31. maja. s. (Reuter). Belgijska vlada je imela včeraj nekje v Franciji sejo. Po seji je bil objavljen odlok vlade, ki pravi: V imenu belgijskega naroda in z ozirom na dejstvo, da se nahaja belgijski kralj v sovražni oblasti, so ministri na svoji seji prišli do zaključka, da belgijski kralj ne more izvrševati svoje vladarje oblasti. Današnji belgijski uradni list objavlja dva dekreta belgijske vlade, ki ju je ta sprejela na svoji sinočnji seji. Prvi dekret ugotavlja, da je kralj v oblasti sovražnika in zato ne more izvrševati svojih vladarskih dolžnosti, drufi pa odreja, da izvršuje do nadaljnjega vladarske dolžnosti belgijska vlada. f T Beograd, 31. maja. p. Davi ob 6.10 je prispela v Beograd sovjetska delegacija. V delegaciji so sovjetski poslanik v Sofiji Anatol Josipovič Lavrentijev. tajnik sovjetskega poslaništva v Sofiji Aleksander Konstantijevič Krinjev. zastopnik agencije Tass za Balkan Vladimir Aleksandrovič Morozov in poslaniška uradnica v Sofiji Nadežda Strigova. Delegacija ie prišla v Beograd z nalogo, da zamenja z zastopniki naše vlade dokumente o ratifikaciji v Moskvi sklenjenih pogodb o trgovini, pomorski plovbi in plačilnem prometu med Jugoslavijo in Rusijo. Na železniški postaji so sovjetsko delegacijo sprejeli načelnik zunanjega ministrstva Vladimir Markovič, podšef protokola dr. Matič. šef odseka presbiroja in bivši član naše delegacije v Moskvi dr. Dimič ter večje število novinarjev. Ruska delegacija se je odpeljala v hotel »Srbski kralj«, kjer so bile zanjo rezervirane sobe. Službeni nastopni obiski Po krajšem odmoru so se vsi člani sovjetske delegacije v spremstvu podšefa protokola dr. Matica odpeljali na maršalat dvora, kjer so se ob 10.15 vpisali v dvorske knjige, nato pa so v pisarni kraljevih namestnikov pustili svoje vizitke. Potem so šli v zunanje ministrstvo, kjer jih ie sprejel zunanji minister dr. Cincar Markovič. Minister jih je prisrčno pozdravil ter se je nato celo uro razgovarjal s poslanikom Lavrentijevom. Ob 11.30 so odšli v predsedstvo vlade, kjer jih je sprejel ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. S sovjetskim poslanikom ie predsednik vlade govoril pol ure. V kabinet ministrskega predsednika so bili pripuščeni tudi novinarji, ki so Dragišo Cvetkoviča in Lavrentijeva našli v dobrem razpoloženju ter so ju slikali. Poslanik Lavrentijev in gdč. Strigova sta obiskala potem podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka, s katerim sta imela prav tako daljši razgovor. O tem razgovoru je dr. Maček kasneje izjavil novinarjem: »Ne morem reči nič drugega, kakor sem dejal že gospodu poslaniku: da mi je posebneo drago, da ga lahko pozdravim ne samo kot zastopnika SSSR. nego tudi kot predstavnika bratskega ruskega naroda in to v imenu kraljevine Jugoslavije, kakor tudi v imenu hrvatskega naroda, ki ga tu zastopam.« Poslanik Lavrentijev se ie iz predsedstva vlade odpeljal v trgovinsko ministrstvo. kjer ga ie sprejel minister dr. An-dres. Tudi on je pozneje novinarjem izjavil. da mu je zelo drago, da je mogel pozdraviti zastopnika Sovjstske Rusije, in se pomeniti z njim. Razgovor je bil zelo prisrčen. Izmenjava ratifikacljskifo listin Končno se je poslanik Lavrentijev z gdčno. Strigovo odpeljal nazaj v zunanje ministrstvo, kjer jc z našim zuranjim ministrom dr. Cincar-Markovičcm podpisal dokument o izmenjavi latifik; cijjk h dokumentov o gospo larskjh p-gabih mel Jugoslavijo in Rusijo. Tudi k podpisu teh dokumentov so bili pripuščeni novinarji. Poleg sovjetske delegacije in našega zunanjega ministra so bili prisotni pomočniki zunanjega ministra dr. Pilja. Smilianič in Jukič. Novinarji so vse prizore slikali. Med poslnanikom Lavrentijevom in zunanjim ministrom dr. Cincar Markovičem se je razvil prisrčen razgovor. Poslanik je govoril rusko. Cincar Markovič srbsko in sta se dobro razumela. Novinarjem oa ie naš zunanji minister iziavil: »Kakor vam je znano, je prišel g. poslanik Lavrentijev v Beograd zaradi izmenjave ratifikacijskih listin o trgovinskem ln a vojna poroma štirlkotnlk zavezniške vojske okoli Ifu8?kerquea —- Armada generala Prleuxa se prebija skozi nemške čete Nemški napadi odbiti Postal bo ne samo poveljnik vse domače vojske^ ampak tudi vse civilne zaščite London, 31. maja. s. (Ass. Press.) Po informacijah iz dobro poučenih krogov bo dobil novi poveljnik domače angleške vojske general Ironside najbrže polnomočje, da prevzame vrhovno poveljstvo ne samo nad vso domačo vojsko, temveč tudi nad vso civilno zaščito in njeno koordinacijo z vojsko. General Ironside bo imel tudi pravico, da v primeru potrebe proglasi obsedno stanje. Policijske oblasti v Angliji nadaljujejo z varnostnimi ukrepi proti morebitnim tujim agentom. Ob vsem dolnjem teku Temze so bile izvršene policijske preiskave v vrsti hiš, kjer stanujejo tuji državljani. V Londonu so bile v gotovih delih mesta izvedene racije večjega obsega. Mnogo sumljivih oseb je bilo aretiranih in posla-Dih v internacije. London, 31. maja. AA. (Reuter) Minister za notranjo varnost je izdal proglas, v katerem pravi, da morajo z ozirom na današnji položaj biti vsi angleški državljani pripravljeni, da bodo poklicani pod-zastavo. Minister za ljudsko zdravje Macdonald je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da bo vojna prenešena v kratkem v Anglijo. Pozval je zato starše, naj prijavijo otroke za evakuacijo, ki se bo v kratkem začela izvajati. Pričakovati je posebno napadov na industrijska središča. V nedeljo bodo evakuirani otroci iz mest ob vzhodni in jugovzhodni obali. London, 31. maja. AA. (Havas) Danes je bila objavljena uredba, na osnovi katere je prepovedano bivati vsem Avstrijcem in Nemcem od 16. do 60 leta, ki še niso internirani, v gotovih pokrajinah. Za bivanje v teh pokrajinah bodo morali imeti posebna dovoljenja. I.ondon, 31. maja. AA. Da se zagotovi oddajanje točnih poročil londonski javnosti, če bi bile zveze pretrgane, je vlada izdala ukrepe, ki jih je danes pojasnil sir V/illiam Deeds, uradnik informacijskega ministrstva. Vsak občinski odbor — takšnih odborov je v Velikem Londonu 900 — mora ustanoviti informacijski odbor, ki bo imel nalogo dostavljati verodostojne vesti z okrožnicami ali pa v nujnem primeru ustno. Informacijsko ministrstvo pripravlja izredno poročevalsko službo v vsej državi. Seja angleškega tajnega sveta London, 31. maja. s. (Reuter). Danes se je vršila v Buckinghamski palači pod predsedstvom kralja Jurija seja tajnega sveta. Pozneje je sprejel kralj v avdienco novega šefa domače vojske generala Iron-sidea in novega ministra za blokado Dal-tona. Vloga vojne mornarice in letalstva London, 31. maja. AA. (Reuter). Zanimivo je, da so Nemci po izgubi večine svojega brodovja trdili, da vojna mornarica nič več ne pomeni in da je letalstvo prevzelo vlogo mornarice. Toda nemško letalstvo ni moglo preprečiti vkrcavanja zavezniških čet in tudi ni moglo prizadejati posebne škode ladjam, ki izvršujejo to težko nalogo. Izkrcavanje zavezniških čet je najznačilnejši primer kombinirane operacije kopne vojske, vojne mornarice in letalstva. To sodelovanje vseh treh vrst orožja je bilo možno v zoženem prostoru in vsi strokovnjaki izrekajo kar največje priznanje vsem tem trem vrstam orožja in trgovinski mornarici za njihov čudovit uspeh. Povečani© produkcije vojnega orožja London, 31. maja. AA. (Reuter). Minister za oskrbo Morrison je danes izjavil, da je apel vlade na municijsko industrijo, j naj pomnoži in pospeši produkcijo, obro iil odličen uspeh. Povečanje produkcije je očitno. Ce bi se kje opazila znamenja počasnosti ali nesposobnosti, bo minister posegel po svojih pooblastilih. Nikdar ne bo dovolil, da bi posebno gmotni ali finančni interesi kogarkoli zadržavali britanske napore za zmago. Faložaj Švice Bern, 31. maja. AA. (Havas) švicarski parlamentarni odbor za zunanje zadeve je imel sejo, po kateri je bilo izdano sporočilo, da je Švica še nadalje odločena braniti svojo neodvisnost, smatra pa, da za sedaj ni razlogov, iz katerih bi se dal-> sklepati, da je nevtralnost Švice ogrožena. V sporočilu se ponovno naglaša želja, da se nevtralnost ohrani za vsako ceno ter se odobravajo sklepi švicarske vlade, da pomaga pri izmenjavi ujetnikov vojskujočih se držav in sploh prispeva k ublažitvi trpljenja, nastalega zaradi sedanje vojne. Stockholm. 31. maja. AA. Posebni Ha-vasov dopisnik poroča naslednje podrobnosti o zavzetju Narvika: Narvik je padel v roke zaveznikov po borbi, ki je trajala čez 20 ur. Borbe so se i vodile najprej v okolici Narvika, ter so j se polagoma prenesle v samo mesto, kjer j so bile borbe prsa ob prsa. Klice so bile ! zavzete druga za drugo. Borb za Narvik sta se udeležila poleg kopne vojske tudi letalstvo in vojna mornarica. Na strani zaveznikov so sodelovali tudi Norvežani, Poljaki in Kanadci. Nemške čete, ki so se hrabro borile, niso mogle računati na nobeno pomoč, ker so morale štediti z muni-cijo. Tudi nemška letala niso mogla uspešno nastopiti proti zavezniškim letalom. Sestreljenih je bilo večje število nemških le- ; tal. Zadnje borbe so se vodile v noči med torkom in sredo opoldne, ko so zavezni- . ške čete vkorakale v Narvik. t Moskva in ^vezniki Berlin, 31. maja. z. Iz ameriških virov prihajajoče vesti o možnosti zbližanja Sovjetske Rusije z zapadnima velesilama v merodajnih berlinskih krogih odločno za- ' vračajo in naglašajo, da imajo popolno zaupanje v Stalina, ki je temeljito spoznal imperializem zapadne plutokracije in mu ; ne bo šel več na lim. ' I Basel, 31. maja. z. »Basler Nationalzei-tung« se bavi z odnošaji med Londonom in Moskvo in se čudi nepričakovani zavrnitvi angleških predlogov s strani Moskve. Pod temi okoliščinami izgleda, potovanje Crippsa v Moskvo kakor nekako vsiljevanje, ni pa tudi izključeno, da tiči za vsem tem le manever, ki naj omogoči Moskvi akcijo v kaki drugi smeri. Značilno je tudi, da je Moskva s svojim komunikejem očitno desavuirala svojega londonskega poslanika Majskega. Pariz, 31. maja. AA. (Havas). Včerajšnji dan in snočnja noč nista prinesla nobene spremembe položaja za francosko in britansko vojsko na severozapadu. V velikem loku ob obali okoli Dunkerquea so britanske in francoske čete zasedle utrjene postojanke, ob katerih so se razbili vsi nemški napadi. Zavezniški obrambi pomaga zlasti poplavljeno ozemlje, ker so zavezniki pri umiku razdejali vse nasipe o!> mnogoštevilnih prekopih. Kakor nekoč pri piramidah v Egiptu ali pri Ma-rengu vv Italiji so zavezniške čete ustvarile velik štiriketnik vojske, tako da se potrebna ojsčenja lahko s kar največjo hitrostjo pošljejo na vse strani. Tako je dunkerška pokrajina podobna močni utrdbi, ki jo brani na eni strani morje, na drugi strani pa poplavljeno ozemlje. V ta utrjeni pas se skušejo prebiti francoske r?te armade generala Priouxa. ki so že zapustile za sel^oj kritično področje gričev med CaseT^om in Flandrijo in se v srditih bojih prebijajo sko~i nemške fete. Po spTcšni sodbi strokovnjakov velja ta umik, ki mu je cilj rešiti čim več oddelkov iz Flaudrije na Angleško, za klasičen primer strategije umika. Vsi oriasovalci izrekajo priznanje zavezniškim četam in njihovi morali. Pariz, 31. maia. AA. (Havas). Uradno sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 31. maja zjutraj pravi: Na severu se operacije naflaliujejo z isto sr:7'tos*:o okoli Punkercjuea. Na Sommi in Aimi so bile gotove krajevne akcije pehote z obeh strsni. Med Alr,ro in Meuso rro-"ne arterijske borbe. Mfviso in Mczelo je bil odbit sovražen napad. Ksrossfska črta London, 31. maja. AA. (RcuterV Črta. ki jO' drže zavezniške čete v določeni razdalji od flandrijske obale, ima ime koronjske črte. To ime spominja na vojno v Španiji 1. 1808. V Corogm se je tedaj izvršil znameniti um;k angleških čet pod poveljstvom sira Johna Mcora, ki je padel med boji zadnjih čet, ki so omogočile večini njegove vojske vkrcanje. racije ggnsrala Prl$isxa Pariz, 31. maja. AA. (Havas"). Zavezniške čete se še zmerom čvisio drže ne samo v utrjenem področju Dunkerquea, ki je skoraj popolnoma obdano s poplavo, temveč tudi zapadno od reke Yser. Aima-da generala Priouxa, ki prihaja z juga proti severu, se čedalje bolj približuje Dun-kerqueu. Večjim oddelkom armade generala Priouxa se je že posrečilo priti v varno območje in prekoračiti holmslco črto, ki jo Nemci drže pri Casellu. Kljub hudemu nemškemu pritisku je tudi drugi del armade generala Pricuxa prodrl do gorske pokrajine, kjer si zdaj skuša utreti prehod. Ostali deli te armade, ki tudi predstavljajo pomembne elemente, nadaljujejo boj v zaledju. V Dunkerqueu pomaga zavezniška armada, ki jo zavezniška protiletalska obramba učinkovito podpira, pri vkrcavanju ranjencev in tistih čet, ki niso potrebne za poznejšo obrambo utrjenega pasu, in pri reševanju materiala. Na Sommi se vrše samo krajevne operacije; Francozi so manjše nemške protinapade z lahkoto oJbili. Na Aisni so Nemci skušali pri Rethelu tri napade na južni breg reke, a so se jim izjalovili. V Argo-nih se je vnel precej srdit topniški boj, nakar so Nemci poslali v borbo patrulje, a so jih Francozi zavrnili. Pariz, 31. maja. AA. (Havas). V pristojnih krogih kar najodločneje zavračajo glasove o dozdevnem samomoru generala Gamelina in o ustrelitvi generala Corapa. Doslej ni še nobenih poročil o generalu Priouxu, ki se je s svojimi četami bil za pomorskem sporazumu med SSSR in kraljevino Jugoslavijo. Meni je posebno drago, da sem mogel pozdraviti prvega uradnega zastopnika SSSR in zelo sem zadovoljen tudi z obema sporazumoma.« Kosilo v zunanjem ministrstvu Rusko delegacijo je zunanji minister zatem povedel v sosednjo dvorano, kjer ji je priredil kosilo. Na kosilu so bili poleg ruskih gostov in našega zunanjega ministra še dr. Ivan Andres. minister za trgovino in industrijo, dr. Milorad Djordjevič, bivši finančni minister in naš delegat na moskovskih pogajanjih, pomočniki zunanjega ministra Miloje Smiljanič, Milivoj Pilja, dr. Sava Obradovič in dr. Ilija Jukič, dalje dr. Ljubiša Mikic, podguverner Narodne banke, dr. Rudolf Bičanic, šef direkcije za zunanjo trgovino, Predrag Mi-lojevič, šef Centralnega presbiroja. ter višji uradniki zunanjega ministrstva in Centralnega presbiroja. Vladimir Morozov. šef službe sovjetske agencije Tass v Sofiji je izkoristil današnji dan za obiske pri raznih novinarskih ustanovah. V Centralnem presbiroju ga je sprejel šef Milojevič. Posetil je tudi redakcije »Politike«, »Pravde« in »Vremena«. Na Avali Ob 18.30 se je vsa ruska delegacija odpeljala na Avalo, kjer je položila venec pred grob Neznanega junaka. Trgovinski minister dr. Andres jim je v hotelu na Avall zvečer ob 8. priredil intimne večerjo. V avdienci Beograd, 31. maja. AA. Danes ob 16. je Nj. Vis. knez namestnik sprejel v dvoru v avdienci Anatoli ja Josip"*, ič^ T.av-rentijeva, sovjetskega poslanika v Sofiji. fronto samo. Vojaški krogi ne potrjujejo pa tudi ne zavračajo glasov, da bi bili generala Priouxa Nemci ujeli. »B^rba milosti« Pariz, 31 ma.ia. AA (Havas) Glede borbe v Flandriji pravi Charles Morris, da se vod: tam fantastična borba brez mi!os'i. Zamisel moderne voinp še daleč ne dosega tega, kar se dogaja v begijski in francoski Flandriji od torka. Nemci mečejo v bo bo množice, ki neprestano napadajo. Francozi in Angleži odgovarjajo s siino cnerg ;o. V borbi so tudi letalske in pomorske sile. »Ordre« pravi o junaški borb: zavezniške severne vojske da predstavljajo napori vojske, priti do morja, pravo epopejo. Zavezniki se borijo na vse strani. Nemci, ki mečejo v borbo svojo p ho*o. imajo og. om-ne izgube »Epoque« piše. da se biika v Franciji razvija v smeri, ki je Nemci gotovo niso želeli. Nemci so pričako ali. da bo kapitulacija belg jske vojske imela posledico zlom armade generala Blancl.arda. Nemška poročila pr skušajo ori-ati manever severne armade, ki gre proti morju, kot poizkus bega v neredu. Nič ni bolj netočno kot to. Položaj severne voiske je resen in se ie zdel obupen, ko je kapituliral kralj Leopold, toda položaj so popravlja. Odlikovanje admirala Abflfiala Parfz, 31. ma/ia. AA. (Reuter). Admiral Abrial, poveljnik francoske vojne morna-j niče, ki jc pomagal pri evakuaciji britanskega ekspedicilskega armac nega zbora iz Flan:iije, je odlikovan z velikim križem legije časti. »Belgijs&a lislaja nh Albertovem kanalu« | Pariz, 31. maja s (Ass Press). V fran-. coskih voja kih krogih sedaj naglašajo, da se je nemški vojski posrečile že od vsega začetka prodreti skozi Belgijo samo s pomočjo belgijske izdaje, sicer bi lahko zavezniške vojske še danes držale obrambne postojanke ob Albertovem kanalu. Da ob začetku opcracij ni bi! pognan v zrak neki most blizu Maastrichta preko katerega so potem Nemci v glavnem prodirali, je treba pripisati skoro gotovo izdaji. SodeScvazij© belgijskih čet Pari^, si. mr.ja. A A. (Reuter). Belgijska oblastva v Parizu poročajo uradno, da se belgijske čete še vedno bore v Flandriji skupaj s francoskimi in britanskimi četami. IJssalk zahteva velike spretnosti London, 31. maja. AA. (Reuter). Iz pooblaščenega londonskega vira se je zvedelo, da se evakuacija angleških in francoskih čet na severu Francije neprestano nadaljuje, vendar ne navajajo njihovega števila; pravijo le, da je to število veliko. Zavezniške čete drže zdaj črto v določeni razdalji od obale. Nemci so večkrat izjavljali, da zasledujejo britansko vojsko, ki beži v neredu proti obali. K temu je treba pripomniti, da je ni operacije, ki bi bila tako težavna, kakor je umik in ponovno vkrcavanje, s katerim se končuje ta umik. To je operacija, ki zahteva več spretnosti, več hrabrosti in več discipline, kakor katerakoli druga vojna operacija. Ce vpošte-vamo, da se vse to dogaja v tem času posebno na odprtih peščinah, kjer ni nobenih zavetišč in skrivališč in kjer ni moči ničesar ukreniti, ne da bi Nemci o tem izvedeli, je popolnoma očitno, da tu ni moglo biti nobenega nereda in da se ne more go- voriti o britanski armadi, ki beži pred sovražnikom. Vsi angleški listi soglasno poveličujejo odlično zadržanje vezni kih čet. ki se bore v silno neugodnih okoliščinah, a kljub temu uspešno branijo umik britanskega ekspedicijskega zbora. Listi posebno hvalijo način, kako se je francosko vrhovno poveljstvo znašlo v novem položaju. Po drugi strani pišejo tudi o če iy.)je živahnejšem ritmu izdelovanja vojnega materiala na vseh področjih, posebno glede letalstva. Izrekajo prepričanje, da se zavezniki ne bodo omejili na defenzivno vojno, temveč bodo v danem trenutku prešli v protinapad. ki bo — kakor pravijo listi —- odločilnega pomena za končni rezultat vojne. F^aracozi grade z vso ta? London, 31 maja. AA. (Reuter). Vojaški sotrudnik »Daily Telearapha« piše. da je verjetno, da bo nova francoska šola. ki i o zastopa 15 generalov, poskušala prido'. i i na času ter reorganizirati vojsko na osnovi novega položaja na bojišču. Smatra .-e, da jo nemške oklepne sile mogoče premagati samo 7. 7avezn:šk'mi cklopnimi silami. Da bi bilo to rr.og če. s^ mora francoska industrija truditi, da v čim hitrejšem ritmu proizvaja ta ki in oklepne avtomobile. Lahko se sinaira. da bo v kratkem izdelanih tisoč tankov po 100 ton tr tis^č po 33 do 50 toi in šs~t tisoč oo 10 do 20 ton. S takimi silami, ki bodo upcrbliene tako za defenzivo kakor ofenzivo, bo imel francoski generalni štab možnost, da odpre pot odlični fra-nccski pehoti in topništvu. •ks .S -i • nt Dva roparja v mlinarjev! spal Mlinar in žena ležita ranjena v bolnišnici Maribor. 31 maja Loče pri Poljčanah z okolico so pod težkim vtisom razburljivega, krvavega dogodka. ki ie globoko pretresel vse prebivalstvo. V Draži vasi pri Ločah pri Poljčanah ima 691etni mlinar in posestnik Franc Vučej svoj mlin in prijazno posestvo. Znan je kot dober gospodar in bogat kosestnik. Skupno s svojo ženo ie spal v zgornjem delu svoje domači ie. dočim spi domača hčerka z drugimi uslužbenci v spodnjem delu. Današnja noč je bila za Vučejeve grozna in težka. Kmalu po polnoči se je s poslednjimi močmi privlekel v spodnji del domačije Franc Vučej. Bil je ves krvav. S komaj slišno besedo ie sporočil hčerki, da so ga med spaniem napadli neznani roparii. Kmalu za tem se je Vučej onesvestil, hčerka in ostali domači so pohiteli do gornje sDalnice. kjer so našli nezavestno in vso krvavo Vučejevo ženo. Franca Vučeia in niegovo ženo so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Oba sta še zmerom nezavestna, tako da ni mogoče dobiti točnih, podrobnih pojasnil o tem. kako je potekel krvavi, roparski dogodek v njuni spalnici. Franc Vučej ima na glavi krvave poškodbe. Čez obraz je ves po-rezan. razen tega ima poškodbe tudi na levi strani telesa. Poškodbe so od sekire ali noža. Vi-čejeva žena ima usodne poškodbe na glavi, ki je na pol razklana. Poškodbe potekajo očividno od silovitega udarca s sekiro. Oba ss borita s smrti o. Po njunih poškodbah je soditi, da so ju r a-padli in ranili izredno brezobzirni in krvoločni ljudje. Zaradi ropota mlin-kosa kolesa niso domači slišali, kaj ss zgo.ai dogaja. Drzni roparski napadalci so opravili svoj gnusni posel ckoli polnoči. Odnesli so s seboj okoli 1000 dinarjev, ki so jih našli v blagajni. Razen tega so ukradli tudi razne vložne knjižice. Višina vlog ni točno znana, ker vesta za to le Vučej in njegova žena. ki se pa še nista osvestila. Roparji so očividno dobro poznali domače razmere pri Vučejevih. Posrečilo se jim ie. da so neopaženo prišli v spalnico starega Vučeja. Verjetno ie. da sta se zaradi ropota, ki so ga povzročili neznani roparji, prebud la, pa so potem roparji navalili na oba ter jima prizadejali smrtno nevarne poškodbe. Drugače si namreč ni mogoče razložiti, zakaj bi ju brez vzroka sredi spanja napadli, razen če so se hoteli že vnaprej brez ozira na uspeh roparskega podviga iznebiti vsake žive priče. Domači so takoj obvestili o dogodku orožnike, ki so takoj pričeli s temel itimi poizvedbami in ki so že uravnali pre:ska-vo v določeno smer na podlagi sumljivih okoliščin. Javnost pa se opozarja, naj bo previdna pri morebitnem poizkusu, da bi storilci skušali priti do denarja s pomoč io ukradenih hranilnih knjižic. h mmmmmmmmmBmmmmmmmmmmm Z željo, da omogočimo ogled tega prekrasnega filma še tistim, ki ga doslej še niso videli toda edinole za danes mmatska šola lariMM Prekrasen film, nepopisno lepe vsebine in tako odlično igran in režiran, da Vam bo žal, če ga zamudite! KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri __Jutri premiera: Deanne Durbin: »NJENA PRVA LJUBEZEN« m^mmmmmmg^moF^ smo izjemoma podaljšali, »Vsi superlativi ne zadoščajo pri kritiki tega filma« — je napisal ocenjevalec tega filma. Tukaj svetujemo le eno: Poglejte ga! »Blazni Kronos I940« Satirična porogljivka je eden najpri-kladnejših umetniških izrazov časa, ki sta ga Igor T o r k a r in Nikolaj P i r n a t ozračila z naslovom svoje skupne knjige »Blazni Kronos 194 0«. Njuna knji-gr je legitimen otrok teh dni, ko najhladnejša resničnost ustreza fantastičnim prividom in ko je v vsakdanjih stolpcih listov več predstavljive groze, kakor nekoč v najbolj »krvavih« romanih. V takem času ni več ne prostora ne nastrojenja za lahkotno. idilično književnost razen če iščejo čitatelji kratkotrajne omame s fantazijskimi po obami minulega sveta. Literatura teh dni je lahko predvsem heroična, kakor je bila v starih tragedijah ali v pesnitvah takega značaja, kot je Dantejeva »La Divina Commedia«, odnosno satirična s tistim nevsiljivim moralnim pa-tosom, ki je vedno stal za porogljivim smehom čr.su in človeku. V pravi satiri se vedno sprošča razočarana ljubezen, ponižano dostojanstvo, izdana vera, prevar-jeno zaupanje, preslepljen pogled, ki seje na mah zdrznil pred stvarnostjo. Igor To r k " r je eden naših najmlajših pesnikov. Pojavil se je skoraj nenadno z delom ki je že onkraj začetništva in zahteva resno pozornost. Mladi pesnik je zrasel v soparnem, težko oblačnem ozračju zadnjih let in se menda niti ni dosti poizkušal v sentimentalnih motivih, ki normalno spremljajo rast pesniške osebnosti. Izbrusil si je pero za tiste vrste poezijo, ki je pri nas dokaj skromna, dasi ima nekoliko vzornih primerov pri Prešernu, Franu Levstiku, Aškercu, O. Župančiču in Gradniku: poezijo, ki biča pojave javnega in slabosti zasebnega življenja ter stoji na mejah smešnega in tragičnega. Za ta najavtentične,iši pesniški Igor Torkar izraz nesoglasja med idealom o človeku in človeško resničnostjo še vedno veljajo Ju-venalove besede, da »facit indig"natio ver-sum«. Značilno je, da se je mlad pesnik, kakor je avtor sonetov »Blazni Kronos 1940«, oprijel prav te vrste poezije, h kateri prihajajo po navadi samo starejši, izkušeni pesniki. Druga značilnost Torkarjeve knjige je v tem, da je vklenil svoje satirične motive v strogo formo soneta. Taka utesnjenost izraza ima neke prednosti, saj ne dopu£ča potratnega ravnanja s pesniškimi mislimi in podobami ter sili k zgoščenosti, ki lahko najbolj pospeši u arni učinek stvaritve. Zato se ,je satira tolikokrat zatekala k najbolj kratki in zgoščeni formi: k epigramu. če uvažujemo, da je Torkar še mlad pesnik in da je prav sonetna forma ena najboljših preizkušenj pesniške sile, tedaj moramo s priznanjem sprejeti njegove satirične liste. Spregovoril je pesnik, ki ima tudi v tem času kaj povedati. Morda ima prav ta čas dobršen del zasluge, da je Torkar našel v satiri svoj prvi pesniški vzpon. Njegove učinkovite podobe našega časa so dialektične, t. j. predpostavljajo svojo antitezo, ki v pesmih ni označena, zato pa se tem silneje kontrastira v čita-teljevi domišljiji in izziva podobo nasprotnega stanja, ideal nečesa, kar je v živem nasprotju z opevanimi pojavi. Karikatura in idealizirana podoba imata vedno svojo korekturo v fotografiji. Torkar seveda karikira kakor slehera satirik, vendar ostaja pri tem v svojih osnovnih pogledih realist. V svoji kar presenetljivo uspeli zbirki nam daje mladi pesnik ciklus dvajsetih sonetov. Od soneta o Haronu, ki zahteva plačilo za nadure spričo preobilnega dela v letu 1940, nas vodi k lažnjivi idili pomladnega večera, ko v avtomobilu »tolst, zaripel moški smeh že davi — devetnajstletne pomladanske sanje«. V »Samomoru 1940« simbolizira samomor Človeka, in njegove Kulture, v »Dveh rde- čih barvah« smeši našminkano salonsko levičarko, v nadaljnjem sonetu karikira »fanatika«, v »Slovenski umetnosti« biča strankarstvo in lclikarstvo v naši kulturi, v »Slovenskih učenjakih« smeši oportuni-zem znanstvenikov, v »Slovenskem liberalcu« udriha po onih, ki so drugačni v besedah kakor v dejanjih (namesto liberalca bi lahko pri nas postavili še marsi-kakšen političen tip), v »Slovenskem sonetu« biča korupcijo in hinavstvo v naši družbi, v treh »Vizijah 1940« pa slika v obliki grotesknih, dantejevskih prividov grozo, cinizem in demonično zlo naših dni, Niko Pirnat ko se sam Satan pari s smrtjo. »Nad dan« je grozeča podoba časa, ko človeška srca zdavnaj v prah so zmleta in mitraljeza se hafalja nam v lice... Nadaljnji soneti grajajo družabno spolno moralo (»Gospa doktorjeva«), jalovo eksperimentiranje umetnikov (»Modernim umetnikom«), propadanje poštenosti v sve-tohlinstvu (»Naš vrt«), po jo o brezupu razočaranja v času, ko »golob ne more z jastrebi živeti« (»Sonet o mladem človeku«), o »črnih ščurkih, ki podira.jo našo hišo« in kažejo v »Veselem sonetu« našo družbo skozi sanjski kontrast. Tem Torkarjevim satiričnim listom se pridružuje delo drugega, likovnega avtorja Nikolaja Pirnat a, ki je prispeval enak, čisto samostojen delež, kar je vtisnilo knjigi originalen pečat. Pirnatove risbe se ne odnašajo na vsebino Torkarje-vih sonetov, marveč povsem neodvisno od njih bičajo in smešijo nas Čas in njegove ljudi. Te risbe se lahko polnovredno pridružijo satiričnim listom kakšnega G. G ros za. Glede na pomen najnovejšega dela N. Pirnata bo o njem spregovoril likovni kritik »Jutra«. Omeniti je treba tudi posrečeni ovojni list z značilno fotomontažo. Torkar-Pirnatov »Blazni kronos 1940« je tx> vsem tem pojav, ki je vreden pozornosti vseh naših kulturnih krogov. Zapiski številka »Umetnosti«. Pravkar je izšla 10. številka četrtega letnika mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost«, ki izhaja v redakciji Mihe Maleša in se tiska v Narodni tiskarni. Kakor vsak zvezek tega časopisa, se odlikuje tudi ta po Številnih lepih ilustracijah ln okusni opremi. Na uvodnem mestu prinaša študio F. K. Kosa »Rembrandt Harmensz van Ryn« ki karakterizara z zgoščenimi potezami umetniški lik in pomen genialnega mojstra holandskega slikarstva. Ta študija Je opremljena z reprodukcijami petih Rem-brandtovih slik. Alojz Gradnik neda- Demace vesti K poglavju o dobri vzgoji Mladost je norost. Je živa in nagajiva. To je stari zakon zdrave mladostne razigranosti. česa vsega ne počne mladina za svojo zabavo. Da, že res — sebi v zabavo, toda drugim marsikdaj v bridko jezo... Dandanes, ko je ta in oni mrkoglednik že itak naježenih živcev, ga le vprašajte, kako se počuti, če ga kdo vsako jutro zbudi s telefonom iz spanja. Ali pa, kako mu je pri duši, če mora pri večerji sedeč nene-homa vstajati, ker venomer zvoni hišni zvonec. Da je v Ljubljani dosti nagajivosti da je 3.000 din. Na partituri in orkestralnih glasovih je treba zapisati geslo in posebej poslati v dvojni kuverti skladateljev naslov, obenem z geslom. Vpošlje naj se ministrstvu vojske in mornarice, referentu za muziko, do 1. januarja 1941. * Opozorilo vojnim v poklica ncem in nji hovim svojcem. Ker pripada po uredbi o podpiranju družin vojnih obveznikov, ki so vpoklicani na vojaške vaje, predvidena podpora za ženo in otroke le od dneva vložene prošnje, za nazaj od dneva vpoklica pa se more izplačati le v izrednih primerih »velike stiske«, opozarjamo še enkrat in da znajo nagajati tudi dekleta, je stara s vse upravičence, da ne odlašajo, marveč reč. Vzgojitelj sem in dobro poznam mla- j vosa/0 invest. 92 — 93.50, 7% Seligman 100.50 den., 7% Blair 84 den. (84.50), 8% Blair 94.50 den. PAB 175 den. Borze 31. maja Na jugoslovenskih borzah notira jo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 28.50 v Beogradu pa po Blagovna tržišča ŽITO + Chrjoge, 3i. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 83.50. za sept. 83.50, za dec 84.50; koruza: za julij 62.75, za sept. 61.625. 4- N°vosadska blagovna borza (31. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: baška okolica Novi Sad 245 — 247; sremska 245 — 247; slav. 245 — 247; ban. 245 — 247; baška ladja Tisa 247 — 249. Rž: baška 208 — 210. Oves: sremski 200 — 202; slavonski 202 — 204. Ječmen; baški in sremski 64/S5 kg 205 — 207.50. Koruza: baška 195 — 197; par. Indjija 196 — 197. Moka: baška in ban. »0g« in »Ogg« 360 — 370; »2« 340 — 350; »5« 320 — 330: »6« 300 — 310; »7« 270 — 280; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. Čudno naključje je razkrinkalo tatico Hči okradenega Je pri postajni blagajni spoznala V Škofji I več tatvin. 1 sestnik in b Ivan na Spo ložil svojo obeskom in 2 trenutek odst ristil neznane« Kmalu za t nju mesarja l ulici. Nekdo j< strop je in vze vrečico s 340 ključ od mizr bila izvršena 1 zornika Iv. K Neka starejša dare. V treno hinji. je mor? ki je tedai iz kesa voza de je potem dog na Spodnjem Vse te tat< dolgo nepoja galo izredno naključje, frav je hotela žena mesarja Bogataia Anica v Ljubljano, je hotela potovati tudi 671etna Marija Druškovičeva iz Zirov. Na železniški postaji pred blagajno sta obe potnici kupovali vsaka svoj vozni litek. Druga druge seveda nista poznali, kar je morda bilo dobro. Druškovičeva ie namreč potegnila iz žepa Bogatajevo vrečico in začela naštevati denar Bogataieva ie vrečico spoznala, a se ni izdala, temveč ie takoj hitela k enemu izmed domačinov in ga prosila, nai obvesti o odkritju orožnike. Kaplar Nijemčič Alojzij se je nato z vso naglico pripeljal na postajo. Druškovičeva je morala namesto v Kranj nazaj v Skofjo Loko. kjer so prišle še druge reči na dan. V vrečici so dobili še za 185 din gotovine, ostalo je tatica zapravila. Našli pa so pri njej tudi Šcbrovo uro z monogramam J. S. Značilno pa ie. da Druškovičeva tatvine pri Sobru ne prizna. Oblastvom hoče natveziti bajko, da se je v času. ko je šla na postaio. pripeljal za njo voz z vojaki. Enemu vojaku da je tedai padla z voza na tla S ob rova zlata ura in ona da jo je pobrala. Kako preprosto! Druškovičeva sedi zdai v zaporu škofjeloškega sodišča. Druškovičevo poznajo, da hitro vse proda, da je kai za pijačo in kajenje. Opisujejo jo kot staro, pretkano grešnieo. Ukradeni dežnik so orožniki do- >«... u.. — ji* jc na kar improvizirati shod. Napovedali so mu aretacijo in nasilni Lončar zdaj sedi. V zapore so privedli tudi odpuščenega delavca Djordja Samardžijo iz vrbaske banovine, ker je delavskemu tovarišu Tomi Draženoviču ukradel dan pred odhodom iz sl';žbe dobro ohranjene gojzerice. Jovan Dučič — član madžarske akademije Budimpešta, 31. maja. p. Tukajšnja akademija znanosti je izvolila za svojega častnega člana bivšega jugoslovanskega poslanika v Sofiji Jovana Dučiča. Spremembe v občinah Beograd, 31. maja. p. Po odredbi notranjega ministra se Bukova vas izloči iz občine žreče v konjiškem srezu in priključi občini Vitanje. Vas Staro apno v občini Sv. Jurij pri Grosupljem pa se prekrsti v škocijan pri Turjaku. Iz poštne službe Beograd, 31. maja. p. Upokojena sta višji poštni kontrolorki Marija Mesojedec na pošti Ljubljana n. in Ana Burger na pošti Ljubljana I. Pristanišče Ostende Telesna velikost in hrana ===== Sobota, 1. VI. 1940. Preko razdejanih cest Ena najvažnejših belgijskih Ink, ki je zdaj v oblasti nemške vojske Napadalno orožje ima prednost Kaj pravi danski profesor k dogodkom na zapadu Danski vseučiliški profesor Gudmund-Hatt je objavil zanimiv članek o nadaljnjem razvoju vojnega položaja na zapadu. V tem članku pravi uvodoma, da sta imeli zapadni velesili po vojni napovedi v lanskem septembru dovolj časa, da se pripravita na nemški napad, a da uspeva slednji navzlic temu hitreje nego 1. 1914. Vzrok je tudi v tem, da so Francozi vse preveč verjeli v premoč defenzivnega orožja, v nepremagljivost utrjenih obrambnih črt. V teku desetih dni, pravi Gudmund-Hatt, je to prepričanje dobilo uničujoč udarec. Dogodki v maju 1940. nam kažejo razločno, da se je zavoljo tehničnega napredka razmerje sil med defenzivo in ofenzivo vtprimeri s svetovno vojno spremenilo. Napadalno orožje je dobilo prednost in ker je nemška vojna tehnika izvedla ta razvoj, žanje pač Nemčija uspehe. Bombno letalo je premagalo oklopno utrdbo. Letalske bombe ne uničujejo samo tega, kar zadenejo, temveč uničujejo pretresi razpokov tudi instrumente in pripra- ne rjavi Zaščitna plast rje, ki je ne uničijo niti jedki plini Med tem ko postanejo mlajši železni izdelki kaj kmalu žrtev rje, so se najdbe železnega orožja iz hallstatske in latenske dobe, dalje podkve, žeblji, britve i. t. d. iz rimske dobe, orodje iz srednjega veka in tudi stari indijski železni stebri deloma prav dobro ohranili skozi stoletja in tisočletja. Ta pojav so skušali pojasniti z ne-dostajanjem ali prisotnostjo določenih primesi v železu, toda dokazov ni bilo pravih. V novejšem času so raziskali železne dele iz kolnske katedrale, ki so stari 400 do 600 let in ne kažejo praktično nobene rje, čeprav so bili izpostavljeni vsem vremenskim vplivom. V kemični sestavi, to je v primesi kakšnega fosforja, mangana ali bakra ne more biti vzrok, razlagati se da ta pojav le s tem, da se je staro železo prevleklo z zaščitno plastjo rje, ki je ne morejo predreti niti jedki plini, kakršni se pojavljajo zlasti pri kurjavi s premogom. V prvih 10 ali 20 letih se rja zaje v železo vsako leto približno 0.01 mm glo- boko, po šestdesetih letih pa gre letno komaj za 0.00025 mm globlje. Prvotna plast rje na železju kolnske katedrale ga ščiti tako dobro, da zadržuje tudi vplive plinov iz kurjave s premogom v sosedni glavni železniški postaji. Leteča vrata Meščani Epsona na Angleškem so zagledali pred nekoliko tedni ob belem dnevu, kako je švignil bleščeč se predmet skozi zrak in pristal na zadnje s precejšnjim treskom na neki strehi, ki jo je tudi nekoliko poškodoval. Ta predmet izpod neba niso bila nič drugega nego oblazinjena, aluminijasta vrata, kakršna imajo letala. Ker pa nikjer ni bilo videti letala, so si ljudje belili glave, kako so mogla prileteti na streho, šele te dni se je skrivnost pojasnila. Poizvedbe so dognale, da je neko letalo izgubilo ta vrata kakšnih 50 km od Epsona. In vrata so to 50kilo-metrsko razdaljo opravila — v drsalnem poletu... Nelahko delo V skandinavskih deželah so v zadnjih letih proučevali telesno velikost povprečno 201etnih vojnih obveznikov. Telesna višina obveznikov je po statistikah iz 1. 1915 do 1938 stalno naraščala, in sicer na švedskem od 1718 do 1742 mm, na Norveškem od 1706 do 1736 mm, na Danskem od 1688 do 1712 mm. V tem času je bilo opaziti zastoj le v letih od 1930 do 1933, torej v dobi gospodarske krize, med tem ko se je krivulja v naslednjih letih spet strmo dvigala. Iz številk je razvidno, da je telesna višina neposredno v zvezi z načinom prehrane. Razlika je največja na Norveškem, kjer je bila prehrana zavoljo majhnega poljedelstva prej težavna, v poznejših letih pa se je z olajšanim uvozom zelo izboljšala. ve v bližini zadetka, tako da strelno orožje v utrdbi ne more več delovati. Zato je Liege tako hitro padel in zato tudi ni nobenega razloga več za nazlranje, da bi se mogla kakršna koli oklopna obramba črta držati proti vojski, ki razpolaga s tako modernim orožjem, kakršno imajo Nemci. Tako pravi Gudmund-Hatt, ki ne verjame, da bi mogli zavezniki nemško napredovanje zadržati. Seveda pa ne govori o tem ca so imeli Nemci poleg prednosti do popolnosti razvitega napadalnega orožja v rokah tudi prednost številčne premoči in prednost presenetljivega nastopa. Zavezniki s te strani, od koder je napad prišel, pravega napada sploh niso pričakovali in njihove utrjene črte tu sploh niso bile tako zasedene in pripravljene, kakor bi morale biti. Saj niso utegnili v premnogih primerih podreti niti mostov, ki so omogočali prehod čez reke. Na Maginotovo črto samo pa so se Nemci napada do danes izognili, tako da ni mogoče nič reči o tem, ali bi takšen napad zdržala ali ne. Kraji iz zadnjih vojnih poročil M e n i n, po flamsko Meenen, leži ob reki Leye v belgijski provinci Zapadni Flandriji blizu francoske meje. Je važno železniško križišče in ima okrog 20.000 prebivalcev, večinoma Flamcev. Y p r e s, po flamsko Yper ali Jeper, leži isto tako v Zapadni Flandriji ob reki Yperlee in ob Yperskem prekopu. Mesto, ki šteje okrog 16.000 prebivalcev, je bilo v svetovni vojni prizorišče strašnih bojev, ki so ga popolnoma razdejali, še danes spominja na to ime vojnega plina iperita Pozneje so mesto obnovili v starem slogu. L e n s je kantonsko mesto v francoskem okrožju Pas-de-Calais in šteje nad 30.000 prebivalcev. Med svetovno vojno je bilo trajno v bojni črti in so ga popolnoma razdejali. Mesto je eno izmed središč francoske rudniške in druge industrije, štiri kilometre jugozapadno od njega se dviga višina Loretto. kjer so bili tako v svetovni, kakor v sedanji vojni hudi boji. Ranjenec pripoveduje Belgijski ranjenec pripoveduje bolničarki, kako mu je izstrelek preluknjal čelado že še ne veš, zdaj izveš? da je bil brat belgijskega kralja po poročilu rumunskega radia hudo ranjen in so mu morali odrezati nogo; da je rumimska vlad£ JSZvala vse in-ženjerje v voja?£> šiužbo; da napovetvonličar Ford tip lete- Avtomobila; da so tudi španski listi skrčili obseg na dve strani dnevno; da se odpravlja vdova ubitega avstrijskega kancelarja Dolfussa z otroki iz Anglije v Kanado; da je bil belgijski kralj Leopold po vesteh iz Berlina poslan na začasni oddih v neki dvorec v zapadni Belgiji, kjer mu je dodeljen kot adjutant neki nemški polkovnik, ki je bil že pred vojno vojaški ataše pri nemškem poslaništvu v Bruslju; da v Italiji formirajo prostovoljne formacije padalcev; da se je švicarska vlada odločila za uvedbo smrtne kazni za primer sabotaže, ki naj bi oslabila moč njene vojske; da je inozemcem na angleških tleh prepovedano vzdrževati kolesa, motocikle, čolne in letala da morajo imeti v Ameriki tudi psi svoje legitimacije. Nemško protitankovsko topništvo pritiska za umikajočimi se oddelki po razdejanih cestah Strašilo za neredne plačnike Uspešna metoda ravnatelja vodovoda Ravnatelj vodovoda v Lakevie\vu v Ore-gonu si je izmislil nenavadno strašilo za zamudne plačnike, če nekdo svojega računa za vodo ne poravna, mu na vodovodno napeljavo pritrdijo majhno pripravo. Posledica je, da iz odprte pipe sicer priteka voda. toda po kapljicah, tako da mora človek, ki si hoče natočiti kozarec vode, čakati celih deset minut. Da napolniš kopalno kad. potrebuješ po novem sistemu omenjenega ravnatelja približno štiri dni. »Ideja je imela naravnost sijajen uspeh,« je izjavil ravnatelj z nasmehom. »Le malo je ljudi, ki vzdrže tako dolgo. Račune nam plačujejo sedaj z največjo točnostjo. Ko so prej vodo enostavno zapirali, ni to napravilo na zamudnike nobenega posebnega vtisa. Samo strah, da bi morali za malenkost vode porabiti neskončen čas, je povzročil, aa so ljudje izgubili živce.« Mnogostranski izumi Predmeti za univerzaltso rabo Prevejani izumitelji skušajo že oddav-na ustvarjati zlasti »predmete za univerzalno rabo«. Posebno daleč ie prišla v tem pogledu Amerika. Palica, ki rabi istočasno kot miza za kvartanje. se sicer ni toliko uveljavila, kolikor palica, ki rabi lahko tudi kot stol. Za dame je praktična Avto je bil hitrejši od aeropl&na Do L 1920. sta za brzinski rekord medsebojno tekmovala avtomobil in letalo in do tega leta so največje brzine dosegali na tleh, ne v zraku. 2e 1. 1909. je avtomobil dosegel brzino 200 km na uro. med tem ko se je moralo letalo zadovoljevati s 50 do kvečjemu 100 km. A še 1. 1913. je bila največja brzina za letalo 200 km, za avtomobil pa tedaj še večja. Ko je letalo 1. 1920. doseglo 275 862 km na uro, je avtomobil dokončno premagalo. Roža, ki menja barvo Japonci, ki slovijo kot najboljši vzgojitelji cvetja, so vzgojili rožo, ki je v senci bela, na soncu postane rdeča, ponoči pa dobi voščeno barvo. Vse te metamorfoze si sledijo v zelo kratkih presledkih. Demonstracije v Italiji ročna torbica, ki se da isto t-k? spremeniti v sedež. Pritisneš na majhsn vzvod in iz torbice pomoli ogrodje ki predstavlja noge stola. Sedež sam je blazina, ki se napihne z zrakom. Spalno pohištvo daje posebne priložnosti za ustvarjanje univerzalnih reči. Tako poznamo pohištvo, ki se da spreminjati v ležalnik, mizo. posteljo in celo v lestev. Posebno originalen pa je gugalnik. ki spravi s svojim nihanjem v gibanje pahljačo nad glavo človeka, ki na njem sedi, tako da teaa hladi Svetlikajoči se hišni ključ ie izum. ki prihaja v poštev zlasti za sedanje čase zatemnitev. V tem kliuču je majhna električna žarnica, k' takoj zažari. kadar hočeš knuč uporabiti. Rekord med mnogostranskimi izumi pa imajo bržkone majhne škarie. ki se daio upoic.t3.iati kot rezilo za steklo kladivo, preščipalo za žico. odvijač. žepni nož. pila za nohte, odpirač za konservne škatle in brisalni nož. To pa ni vse. kajti te čudovite škarie so tudi ravnilo z merilom in čeprav so samo 12 cm dolge, vsebujejo še stereoskop. kolesce za pikčanje in ključ za plinomer... Italijanski dijaki demonstrirajo v Rimu proti angleški pomorski kontroli v Sredozemskem morju Slovitemu raziskovalcu Afrike Wiss-mannu je neka dama v družbi pokazala baje dragoceno ogrlico iz slonovine. Učenjak naj bi določil njeno vrednost. Ogledal si jo je natančno, potem je dejal prisotnim, ki so z napetostjo čakali njegove besede: »čudno je to! Vedno sem mislil, da Afriko in njene skrivnosti temeljito poznam. A iCuliC" vuL>\ sem S motil. Pravkar sem namreč ugotovil, da so tam tudi sio-ni, ki imajo umetne zobe!« VSAK DAN ENA »Kako pravite — da bi radi dobili moj denar? Listnico imam v notranjem žepu telovnika ...« (»Dansk Familie Blad«) ttOMAN. In donu Juanu je smehljaj na obrazu zamrl. Lo-raydan se je potuhnil globlje v senco in pridušeno zaklel. Preplašene razbojnike je pograbi brezumen strah, dva izmed njih sta se zgrudila, smrtno zadeta od bodala, dva druga sta odletela daleč v stran, na pol ubita s težkim glavičem Ponthuso-vega meča — in Klotar je bil tu, plameneč od strašnega srda! Njegovo bodalo, konica in ostrina njegovega rapirja so delili smrt in rane na vse strani. Padel je bil po tolpi kakor volk po čredi. Gnev in ljubezen sta ga delala nedosegljivega, neranljivega, nepremagljivega. Klotar se je boril kakor veliki junaki davnih viteških dni... X Tu počiva Agncza de Sennecour Dve minuti žvenketanja, udarcev, kletvic, bolestnih vzkrikov, smrtnih jekov in razjarjenega tuljenja, dve minuti viharja... in bojišče je bilo zavzeto. Klotar Ponthuški je obstal, razmršen, moker od znoja, obrizgan s krvjo, s telovnikom razcefranim od sovražnih jekel; obstal je in pogledal Leonoro de Ulloa ... Smehljala se mu je ... V boju, kadar je smrt blizu, najde človek zme- : ne povedo in vendar pomenijo li tu? ...« je vprašala Leonora. al. Srce mu je drhtelo ... _ „ je zaronnel glas, žolčen od togote. »Naprej! Naskok! Ubijte ga! Sekaj! Kolji! Reži!...« »Ubijte ga!« so zatulil rokovnjači. »Bij! Kolji...« »Naprej! Naprej!« Klotar se je zdrznil; zdelo se mu je, da pozna ta glas, ki terja njegovo smrt. Toda hiter pogled mu je odkril vso tolpo, ki se je bila na trideset korakov zdaj vnovič zbrala in se je zdaj vračala nadenj, ojačena s peščico pretepačev, očitno pri-klicanih od vodje. Spet jih je bilo dvanajst, ne vštevši poveljnika, ki je stopal z njimi in si držal plašč na obraz. Dona Juana Ponthus ni videl.. »V kapelico!« je rekel Klotar. Leonora je takoj ubogala in krenila proti vrat-cem, ki jih je bil pustil Klotar v trenutku svojega pojavljenja na stežaj odprta. Ponthus je stopal za Leonoro. toda zadenski, da bi ji varoval umik; z obrazom je gledal proti napadalcem. Lopovi to pot niso tekli; odločili so se bili za premišljen napad, kakor bi se borili s sebi enako tolpo. Nasprotnik je bil samo eden, toda predobro so vedeli, koliko zaleže. Leonora je brez zadržka prispela do kapelice in stopila vanjo. Tedajci je Klotar videl, kako sta se dva izmed napadalcev pod vodstvom neznanega zapovednika odtrgala od krdela ter naglo planila v dvorec. Nato je stopil tudi sam v kapelico, zaklenil vrata, jih zapahnil in hitro pogledal okrog sebe, rekoč: »Ta vrata so iz debele hrastovine in okovana z j železjem; vzdržala bodo deset minut.« »Deset minut ne bova čakala,« je dejala Leonora. »Ta čas. ko bodo napadali mala vrata, odi-deva skozi velika in ...« Beseda ji je zamrla na ustnicah. Izpred velikih vrat. ki je kazala nanje in ki so vodila v notranjščino dvorca, se je bil oglasil zamolkel hrup. Klotar je skočil, da bi jih odprl. Prepozno! Zaklepali so jih od zunaj! In Klotar je zaeul glas . . . zdaj ga je spoznal... Lorayaanov glas, ki je naročal: »Ne ganite se odtod in ubijte ga, če bi hotel uiti po tej poti!« »Kaj pomeni to?« je mirno vprašala Leonora. »To pomeni, da sva ujetnika,« je rekel Ponthus. »Čujte!« Po vratih so bili zabobneli udarci s kladivom: radi varnosti so zabijali velika vrata, da bi mogli z vsemi silami udariti na mali izhod. »Branil vas bom do smrti,« je rekel Ponthus. »Umrla bova skupaj,« je dejala Leonora. Zunaj je bila globoka tihota zimske noči... Klotar je videl obrakraj oltarja nekaj prostora, tako da si mogel iti naokrog. Ko si je naglo ogledal položaj, je jel zadelavati tistega izmed obeh prehodov, ki je bil najbolj oddaljen od malih vrat. V kapelici je bilo nekaj klopi ter stolov in nasla-njačev. V dveh, treh minutah je zgradil iz njih dovoljšen zaslon. Leonora je napeto opazovala njegovo početje. »Vrata bodo razbili,« je rekel Ponthus. »Ko planejo noter, se zatecite za oltar. Ta bo najina poslednja trdnjava. Zaradi nagrmadenih sedežev naju ne bodo mogli obiti in bodo morali naskočiti edini prosti prehod. Glejte, kako je tesen; zlepa ne pridejo skozi. Vsekako pa ...« Zgrabil je dvoje velikih hrastovih klopi, ju zavlekel za oltar in ju postavil pokonci, tako da sta sloneli prav ob oltarju. Ogledal si je svoje delo in se zadovoljno nasmehnil... Tedaj so se vrata stresla od silovitega udarca, ki mu je sledila ploha psovk in kletvic. In čudno: prav ta mah se je oblikovalo v Leo-norinem duhu vprašanje, ki ga je neutegoma izrekla. »Slišali ste moj klic, gospod de Ponthus,« je dejala s ponosom, a skoraj malce pikrim glasom. »Kolikšna sreča, da ste bili blizu! A kako ste mogli priti sredi noči v Arronški dvorec?« Klotar se je zdrznil. »Gospodična,« je preprosto dejal, »splezal sem čez okrajo.« Zunaj se je ta čas razlegalo: »Odpri! Tak odpri že, pasji sin!« »Boji se! Kaj šele bo, ko mu odprem prsi, da mu izrujem srce?« »Jaz pa dobim njegov drob, da ga odnesem na Dvor čudežev ...« »Ubil je Renoda Šepca, najboljšega med nami!«, Nemci v boju z blokado Tudi vsa nemška znanost se Je postavila v službo po vojni povzročenih dnevnih potreb Berlin, 28. maja Vkljub razumljivemu veselju nad uspehi nemškega orožja nemškega naroda ni zapustila resnost, s katero se vsak posameznik žrtvuje za novo idejo narodne skupnosti, idejo, ki bo po mnenju nemškega človeka udarila mednarodnemu življenju nove temelje. Tudi oni, ki iz kakršnegakoli razloga ne služijo v vojski, po svojih močeh doprinašajo h gigantski borbi, ki se v današnjih časih bije tudi v globokem zaledju. Vsi predpisi se izvajajo z resno točnostjo, brez pomislekov in celo z zavestnim zadoščenjem. Ves sklop teh pojavov, ki jih nenemški človek težko razume in si jih še težje usvoji, se imenuje nemški red, na katerega je vsak sodobni Nemec ponosen. Glavno prizadevanje v zaledju je naperjeno v pravec, da se onemogočijo posledice blokade, ki jo smatrajo sovražniki za svoje glavno in najbolj učinkovito orožje. Na tej fronti delujejo vsi sloji naroda, vse panoge narodnega gospodarstva so usmerjene v ta pravec in smotrna organizacija, koje orjaški motor je poleg ideologije tudi živa potreba, je odkrila mnoge vire za pridobivanje življenjskih potrebščin, ki jih je vsakdanje življenje doslej preziralo ali pa sploh nihče ni vedel zanje. Na čelu te fronte koraka nemška znanost, ki je vse svoje sposobnosti podredila v službo perečih dnevnih potreb. Nedavno se je v Berlinu vršilo zborovanje strokovnjakov za proučevanje maščob. Ministrstvo za prehrano je organiziralo anketo med najuglednejšimi znanstveniki te stroke in na zborovanju je imel prof. Kaufmann predavanje o racionalni izrabi masti in olj, pri čemer je poudaril, da marsikatera izmed teh redilnih snovi čisto po krivici med ljudstvom ni priljubljena, Predsodki glede okusa in duha ter barve se morajo premagati ter s tem izločiti nepotrebna rafinada, ki gre za tem. da vzame maščobam njih značilni duh, okus in barvo, s tem pa jim močno zniža tudi redilnost. Pri rafinadi se v znatni meri ugonobe hormoni in vitamini, osobi-to pa fostatidi. Nemški znanstveniki so izumili nekoliko načinov rafinade, pri katerih te dragocene snovi ostanejo nepoškodovane in obdrže svojo redilno vrednost. Odkrili so tudi način, da pri preči-ščevanju maščob v industrijske potrebe izločijo redilne snovi. V zvezi s tem je gotovo zanimivo, da je mestna klavnica v Stuttgartu posvetila svojo polno pozornost odpadkom pri klanju živine, ki jih je obrat doslej često smatral za smeti brez vrednosti. Ko pa so se kemiki lotili preiskave teh odpadkov, so dognali, da vsebujejo še vedno mnogo dragocenih snovi, ki se dado koristno izrabiti. Posebna naprava, ki predeluje te odpadke, dobavlja nemškemu kmetijstvu izvrstno krmivo vsebujoče do 60o/0 proteina, dalje maščob za industrijske potrebe, zlasti za izdelovanje mila, kajti milovitost teh predelanih snovi doseže 98 do 99%. Ciste masti dado ti odpadki do 8»/o, krmilne moke pa do 19«/o. Te naprave si bodo brez dvoma omislile tudi druge klavnice in je verjetno, da se bodo obdržale tudi po vojni. Kako iznajdljivi so Nemci pri iškanju virov za ljudsko prehrano, dokazuje tudi dejstvo, da oblast priporoča javnosti, naj se v večji meri posveča obdelovanju malih vrtičkov, kojih donos je važna postavka v nemški ljudski prehrani. V Nemčiji, brez novo zasedenih krajev, je do poldrugi milijon malih vrtičkov in pri polovici njih je ugotovljena skupna letina 350 milijonov kg sadja ter 290 milijonov kg zelenjave in sočivja. Donos njih je tedaj vsekakor izdaten ter zasluži veliko skrt), ki mu jo je posvetilo ministrstvo za prehrano. Iz ugotovljenih podatkov je razvidno, da približno 100.000 berlinskih vrtov dobavlja zelenjavo in sočivje kakim 600.000 osebam, kar je vsekakor velika razbremenitev državne preskrbe. Doslej so v teh vrtovih večinoma pridelovali zelenjavo, zdaj pa se je pokazala potreba, da bi se morala obdelovana ploskev še bolj racionalno izrabiti. Javnost bo morala posvetiti večjo pažnjo pridelovanju oljnatih rastlin m sočivja, kar ima večjo hranilno vrednost nego zelenjava. Kar se slednje tiče, priporočajo merodajni krogi, naj ljudstvo v večji meri posega po »divji« zelenjavi m časopisi vedno poročajo, kaka zelenjava se dobi po travnikih v posameznih mescih ali letnih časih. Za potrebe v zimskem času skrbi javna preskrba, ki konservira zelenjavo, jo suši in hrani v nalašč za to urejenih silosih. Posušena zelenjava in sočivje je namenjeno v prvi vrsti vojski. Pri totalnem značaju, ki ga je zadobila sedanja vojna, je morala Nemčija že pravočasno misliti na to, kako bi se Izognila posledicam blokade, ki so se bile pokazale že v svetovni vojni. Nemško vodstvo je skrbno proučilo to stran vojne ter je tudi v tem pogledu uporabilo najnovejše metode in pridobitve znanosti, kakor si je v strateškem in taktičnem pogledu usvojilo ves napredek moderne tehnike. 2 K E Konferenca v predsedstvu vlade V ministrskem predsedstvu so imeli včeraj daljšo konferenco ministrski predsednik Dragiša Cvetkcvič. podpredsednik dr. Maček, finančni minister dr. šutej, minister brez portfelja dr. Konstantinovič. Minister za socialno politiko in narodno .zdravje dr. Budisavljevič je odpotoval v Zagreb. Muslimana © koncentraciji »Narodna pravda«, ki zastopa politiko šefa muslimanov in podpredsednika JRZ ministra dr. Kuienoviča, razpravlja o političnem položaju. List priznava, da »se opaža v vseh političnih strankah težnja, da se z ničemer ne onemogoči zbiranje vseh narodnih sii za splošno moralno mobilizacijo naroda. S tem zbiranjem narodnih sil se postavlja samo po sebi kot najbolj pereče vprašanje sestava take vladne kombinacije. ki bi lahko še bolj uspešno izvajala politiko sporazuma Mi stojimo na stališču. da je mogoča koncentracijska vlada samo na temelju nadaljnjega izvajanja narodnega sporazuma, kar zahtevata tudi Hrvatska seljačka stranka in Samostojna demokratska stranka Po našem mnenju sedaj niso časi za razne poskuse Narod je že p-onovno dokazal, kako politiko želi. Predvsem pa je proti vsakemu odlaganju njegovih upravičenih zahtev. Zaradi tega bi bila vsaka kombinacija, ki bi pomenila odložitev ali celo prekinitev pollitike narodnega sporazuma, nevarnost za državo in narod.« Polemika o hrvatskih volitvah se nadaljuje Glavno glasilo samostojnih demokratov »Nova riječ«, ki ga ureja senator Večeslav Vilder, nadaljuje svojo ostro polemiko z vodstvom JRZ in njegovim glasilom »Samoupravo« o poteku občinskih volitev v banovini Hrvatski. »Nova riječ« trdi, da je bila JRZ pri občinskih volitvah poražena, in pravi dalje: »Njen poraz sta ugotovila tako ban dr. šubašič z objavo uradnih rezultatov občinskih volitev, kakor pozneje tudi podpredsednik vlade dr. Maček s svojo znano izjavo. Oba sta tudi potrdila, da je edina prava predstavnica v banovini Hrvatski prebivajočih Srbov samo SDS. Drugega mnenja je samo anonimni akcijski odbor za občinske volitve v Hrvatski, ki preko »Samouprave« še dalje dokazuje, da ima pravico govoriti v imenu Srbov v Hrvatski samo JRZ. G. Cvetkovič se osebno v celi zadevi še ni oglasil.« Končno trdi glasilo SDS, da se JRZ ni borila pri zadnjih občinskih volitvah na Hrvatskem »samo proti Kmetsko demokratski koaliciji, nego tudi proti samemu podpredsedniku JRZ, ministru dr. Džafer-ju Kulenoviču. Postavljala in podpirala je ivimreč povsod liste prijateljev bivšega mi-msira dr. Behmena. ki ruši pozicije sedanjega šefa muslimanov.« Pritožbe proti občinskim volitvam na Hrvatskem Hrvatsko upravno sodišče je, kakor nam poročajo iz Zagreba, prejelo v zvezi z zadnjimi občinskimi volitvami nad 70 protestov. Gre skoro izključno za srbske in mešane hrvatsko-srbeke občine, kjer je imela volilna borba politično ozadje. Nad polovico vseh pritožb je iz Like in Srema. Kagrebški mestni proračun Zagrebška občina je razgrnila svoj proračun za leto 1940-41 Načrt bo razgrnjen pet dni, nakar bo proračunska seja noveg* zagrebškega mestnega sveta, ki mu kot župan predseduje Mate Starčevič, dosedanji vladni komisar mestne občine. Izdatki novega proračuna znašajo skupaj 315 milijonov dinarjev. Od tega odpade za izdatke administracije in mestne občine 166, za izdatke mestnih podjetij 143 in za izdatke mestnega vodovoda ki ie povsem samostojno podjetje, pa 6 milijonov dinarjev. „Obzorova" nepoboljšljivost Zagrebški »Obzor« se izmotava na zelo nespreten način, ker smo mu dokazali, da je grdo lagal, ko je objavil beležko »Kako je JNS agitirala za občinske volitve na Hrvatskem« in v njej akcijo senatorja dr. Petra Zeca pripisal Jugosilovenski nacionalni stranki, iz katere je g. dr. Zec ravno zato, izstopil, ker se je odločila podpreti politiko sporazuma s svojim sodelovanjem na listi dr. Mačka. Gospodom pri »Obzoru« je to seveda dobro znano, saj so takrat z nemalim veseljem objavljali vesti o ;zstopih gg. Demetro-viča, dr. Zeca in še nekaterih drugih članov s Hrvatskega Kljub temu pa še danes prepredeno pišejo, da samo »Jutro« trdi, da je izstopil dr Zec iz JNS, kar pa, tako med vrstami rečeno, seveda ni res. kolikor so oni informirani. V podkrepitev tega navajajo, da se je dr. Zec obrnili v svojem letaku na jugoslovanske nacionaliste in* jih pozval, naj sodelujejo v borbi proti SDS in HSS. Pri tem pa ve stari zagrebški pokva-renjak. da je pojem jugoslovenskih nacionalistov zelo širok in da še daleč ne predstavlja samo pristašev Jugosloverske nacionalne stranke Tako n pr se smatrajo tudi vsi člani srbskega ddla JRZ za jugosloven-ske nacionaliste Likvidiran spor V Pančevu so te dni likvidirali nekaj lest trajajoči spor med apostolsko administra-turo za Banat in rimsko katoliškim cerkvenim svetom v Pančevu. Spor je nastal, ko je pred leti najel takratni nadškof Rodič 500.000 dinarjev posojila pri Srbski banki v Beogradu in ga porabil za zidanje kon-vikta v Zagrebu. Za plačilo posojila je jamčil pančevski rimsko-katoliški cerkveni svet. Ko je zašla uprava konvikta v Zagrebu v plačillne težave, je pričela Srbska banka pritiskati na pančevski cerkveni svet, naj izpolni dana jamstva Vložena je bila tožba ter je bil končno februarja letos pančevski cerkveni svet obsojen na plačilo 559.510 dinarjev Srbski banki. Zaradi tega je zahteval eden od članov pančevskega 1 cerkvenega *reta» naj se ta vknjiži za Srbski banki izplačano jamstvo na poslopje konvikta v Zagrebu, ki je lastnina apostolske administrature za Banat. Po posredovanju visokih cerkvenih funkcionarjev pa je sedaj umaknil svoj predlog. »Jugovzhodni teden44 na Dunaju leta 1941« Po nemških listih posnemamo, da so končane priprave za prvo večie posvetovanje interesiranih krogov za prireditev takozvanega »jugovzhodnega tedna«, ki bo na Dunaju v dneh od 17. do 25. maja 1941. Inozemska odposlanstva so program tega tedna ne le odobrila, temveč so tudi s svoje strani stavila več zanimivih predlogov in pobud. Pa načrtu bosta mrvi m zadnji dan boli splošnega in propagandnega značaja, vmesni dnevi pa bodo do vrsti posvečeni vsem stvaritvam naslednjih držav: Rumunije, Madžarske. Grčije. Slovaške, Jugoslavije in Bolgarije. Na programu so poleg raznih posebnih razstav iz teh držav tudi gledališke in literarne tekme. Tako ie razpisana nagrada za najboljšo sceneriio prve scene opere »Faust«. medtem ko je na literarnem področju zamišljena posebna razstava vse literature o jugovzhodnem evropskem področju in je v ta namen predvideno tudi izdajanje posebnega časopisa »Zeit-sehrift der Siidostvvoche«. ki bo kot organ tega tedna izhajal vsake tri mesce. »Odločilne ure41 Pod tem naslovom piše v »Neue Ziircher Zeitung« Armin Meili na uvodnem mestu med drugim: »Nastopile so odločilne ure v švicarski zgodovini. Od dnevov naših osvobodilnih vojn niso več pretile švicarskemu življenju tako velike nevarnosti kakor sedaj. Nekdanje vojne so služile odstranitvi sovražnih vlad. odnosno političnih oblik sovražne države. Danes gre »za vse« Totalna vojna ne pozna nobenih pridržkov več. polovičarstvo in kompromisi so ji tuji. Usoda edin ca ie pred usodo kolektiva stopila v ozadje. Usodo kolektiva pa določa jakost poedinca. Ako se vsak zaveda pomena. ki mu gre. in kot poedinec. kjerkoli zahteva to od njega dolžnost, da iz sebe več kakor ie mislil, da lahko da. tedai se iz vsote pogumnih miselnosti ustvari ogromna skupnost. Na tem ne moreta ničesar spremeniti niti smrtonosna tehnika, niti sodobna razkrajajoča propaganda. Neuklonljiva borbena volja poedinca odloča o usodi naroda in s tem o usodi vseh. ki ostanejo. Zgodovina uči. da ie največja dinamika vseh časov dinamika junaštva.. V velikih urah se moramo navaditi 1 i ubiti smrt!« Švicarske domneve o ruski politiki »Neue Ziircher Zeitung« objavlja iz peresa svojega strokovnjaka za ruska vprašanja članek o sovjetski politiki. Najprej poudarja. da je politika sovjetske Rusije že nekaj dni v ospredju mednarodnega zanimanja in da je Moskva postavljena pred zelo važne odločitve Pisec sodi da bo mogoče šelle po uspehu Crippsove misije v Moskvi pretehtati, aili je Rusija naklonjena sporazumu z zavezniki aH ne. Očitno je vsekakor Churchiilovo prizadevanje, da se glede Rusije opusti dosedanja Chamberlai-nova taktika in da se Moskvi ponudijo vsa jamstva glede zavezniških namer v sovjetski soseščini. Veliko pozornost — izvaja dalje pisec — posveča medtem Rusija jugovzhodni Evropi, kjer razvija izredno diplomatsko delavnost. Ne pojavlja se samo kot zaščitni-ca te ali one države, temveč z namero, da bi pomagala ustvariti pravo balkansko skupnost pod svojim vodstvom. Po tej poti bi mogla Rusija naiti stik t zapadnima velesilama. Seveda pa bi bilo napačno po tem zaključiti, da bi bila Rusija pripravljena stopiti z zavezniki tudi v vojaško zvezo, kajti doslej se še ni oddaljila od svojega osnovnega stališča, ki jo postavlja v nasprotje z vsemi velesilami brez razlike in zaradi katerega se zdi, da ni v njenem interesu zmaga nobenega izmed vojnih taborov. Nemške domneve o Hoarovi španski misiji Poročali smo že. da je angleška vlada pred dnevi določila za svojega novega diplomatskega zastopnika pri španski vladi bivšega angleškega zunanjega in vojnega ministra sira Samuela Hoarea. ki je že na potu v Španijo. »Frankfurter Zeitung« piše v zvezi s tem imenovanjem v svojem madridskem poročilu med drugim: »Gre za zelo znano ime. s katerim hoče London napraviti poseben vtis v Madridu, kakor poprej Pariz z imenovanjem maršala Petaina. Kot diplomatsko priporočilo prinaša Hoare v Madrid svoja nekdanja prizadevanja z Lavalom za mirno rešitev abesinskega spora. Ali mu bo to priporo-! čilo v sedanjih, spremenjenih razmerah kaj pomagalo, se lahko dvomi Ni pa se mogoče ubraniti vtisu, da skuša Velika j Britanija z imenovanjem Hoarea izipolniti I diplomatsko praznino, ki je nastala po j Petainovem odhodu iz Madrida, Maršalu Petainu se je z njegovim korektnim vedenjem in popolnim razumevanjem posrečilo vzpostaviti s špansko vlado vsaj dobre stike, čeprav mu ni uspelo spraviti medsebojnih diplomatskih odnošajev. odnosno interesov na skupni imenovalec. Iz Hoareovega imenovanja na ie razvidno, kako velik pomen pripisujeta zapadni velesili SpanijL« Zaključek gospodarskih pogajanj z Nemčijo Protokol je bil včeraj podpisan — Zunanji minister Cincar-Markovič o naši trgovini z Nemčijo Francoska sodba o stikih Anglije z Rusijo Znana francoska novinarka Gene vi č ve Tabouis razpravlja v svojem običajnem uvodniku v listu «Oeuvre« o angleško-ru-skih pogajanjih in piše med drugim: »Vesti iz Londona o angleško-ruskih razgovorih so dovolj zadovoljive, saj je sir Stafford Cripps že odpotoval v Moskvo. Moskva je že nekaj časa čakala na obnovo pogajanj in na prihod britanskega pooblaščenca. Sir Stafford Cripps bo, kakor izgleda, naletel na tole razpoloženje v Moskvi: Moskva ne bo nudila nobene koncesije v pogledu nadzorstva svoje zunanje trgovine. Sklicevala se bo na svoio nevtralnost in na potrebo, da ohrani neodvisnost svoje trgovine. Vendar pa bo na tej osnovi sklenjen nekak džentlmenski sporazum Tikal se bo angleških dobav Rusiji s pristavkom, da se Rusija teh dobav v nobenem primeru ne bo smela posluževati za zopetni izvoz drugam. Rusija želi absolutno oddvojitev blokadnih vprašanj od vprašanj svoje trgovine z Veliko Britanijo. Po mnenju Kremlja bi bilo treba najti pametno rešitev, ki bi dovolila: 1. da bi se razvijala sovjetska trgovina brez tujega vmešavanja in nadzorstva, 2. da bi se našla prevozna sredstva, s katerimi bi Rusija lahko brez ovir dobavljala svoje proizvode Angliji, ako se doseže sporazum glede plačil z ene in druge strani. Glede prikritih političnih misli, ki so za temi pogajanji, se lahko ugotovi, da obstoje, težko pa jih je natančneje označiti. Znano je, da je državni pod tajnik Buttler odgovoril na vprašanje nekega poslanca, ali želj vlada izboljšati svoje odnošaje z Rusijo, suho in kratko, toda pritrdilno: Da!« i Beograd, 31. maja p. V zunanjem ministrstvu je bila danes opoldne zaključena plenarna seja stalnega jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora. Na njej je bil podpisan protokol o tem zasedanju. Podpisali so ga nemški poslanik von Hee-ren, višji svetnik nemškega gospodarskega ministrstva dr. Bergman ter pomočnik zunanjega ministra dr. Milivoj Pilja Nemška delegacija se nocoj vrne v Berlin. Beograd, 31. maja. AA. Zunanji minister Cincar-Markovič je po podpisu protokola o zasedanju jugoslovensko-nem-škega gospodarskega odbora dal naslednjo izjavo: »Jugoslovensko-nemška trgovinska pogajanja imajo za našo trgovinsko politiko velik pomen. Znano je namreč, da zavzema Nemčija pri našem izvozu in uvozu ne samo prvo mesto po obsegu ln vrednosti, ampak tudi najvažnejše mesto. Skoraj polovica (45.8 odstotka) našega iz-veza gre v Nemčijo in češkomoravski protektorat, več ko polovica (54 odstotkov) vsega našega uvoza pa dobivamo iz tega gospodarskega področja. Tako je bilo vsaj leta 1939. V številkah se to pravi, da je od 5 in pol milijarde našega lanskega izvoza prišlo samo na Nemčijo in protektorat dve m pol milijarde din. Lahko je torej izprevideti, da sta od načina in obsega naše trgovine z Nemčijo v marsičem odvisni velikost in vrsta produkcije naše države. Zato nas morajo tudi rezultati trgovinskih pogajanj z Nemčijo kar najbolj zanimati. Tako je bilo to v normalnih razmerah, danes, v času splošne gospodarske razrva-nosti na vsem svetu, nam pa to še mnogo več pomeni. Zato ni izraz običajne običajne mednarodne frazeologije, ampak ugotovitev, ki ima danes svoj poseben pomen, če rečem, da so pogajanja na desetem zasedanju jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki so M vršila zadnje tri tedne r Beogradu, potekala v docela prijateljskem ozračju; to J» tudi omogočilo naporno in neutrudljivo delo obeh delegacij. Izpremenjene razmere na vsem svetu so izpremenile tudi pogoje, če ne tudi naloge njunega dela in vplivale na medsebojne potrebe in na možnosti za njih ureditev, možnosti, pri katerih Je predvsem treba imeti zaupanje drug v drugega. Jugoslovensko-nemški stalni gospodarski odbor je danes končal svoje deseto zasedanje $ podpisom protokola, ki določa temelje bodoče trgovine med našo državo in Nemčijo. Zadosti je. i* rw»"e bil le formalnega značaja. Zaradi tega v Moskvi sodijo, da so bili sovjetfk' vojaki iz litvan-skih garnizij ugrabljeni z vednostio ali celo s pomočjo litovskih oblasti Spričo tega je pričakovati, da bo v kratkem v Litvi izvršena sprememba vlade, ni pa verjetno, da bi sovjetska Rusija Litvo okup'ra'a. Stockholm, 31 maja. z. V tukajšnjih krogih je izzvala protestna nota, ki jo je izročila sovjetska vlada litovfki vladi zaradi dogodkov s sovjetskimi vojaki v Litvi, veliko pozornost. Listi poročajo, da so litovski vladni krogi zaradi nastopa sovjetske vlade zelo vznemirjeni. Molotov je pozval v četrtek k sebi litovskega poslanika ter mu osebno izročil noto sovjetske vlade s pripombo, da bo sovjetska vlada izvajala represalije, če ne bo dobila zadovoljivega odgovora. Litovski poslanik je takoj z letalom odpotoval v Kovno in obvestil vlado. Litovska vlada je takoj pristala na najstrožjo preiskavo in ponudila sovjetski vladi, da poveri preiskavo mešani komisiji. Molotov pa je ta predlog odklonil, češ da preiskava sploh ni potrebna, ker so krjvci že znani V svoji noti navaja sovjetska vlada, da so v zadnjem času kar po vrsti izginjali vojaki sovjetskih posadk na Litovskem. Bili so ponoč' napadeni in odveden: neznano-kam, tam so jih imeli zaprte v kleteh ter so z raznimi mukami skušali od njih izsiliti vojaške tajnosti Nekater' vojaki so se čez par dni vrnili drugi pa so izginili. V litovskih vladnih krog:h sc prepričani, da je na delu neka -»črna reka« ki hoče za vsako ceno skaliti dobre odnošaje med Litvo in sovjetsko Rus;jo. Litovska vlada opozarja v svojem odgovoru na ?o, da je doslej vselej storila vse. da tako početje prepreči in je zaradi tega izgnala vse tujce in ostro nastopila zlasti proti poljskim beguncem, ki so skušaii hujskati proti Moskvi. Četniki zraka Z odlokom angleškega letalskega ministrstva imajo angleški letalci, ki so sestrelili najmanj 20 sovražnih letal, pravico voditi zračno borbo na svojo roko Ti »asi« lahko operirajo na poljubnih odsekih po svoji uvidevnosti in na lastno pest ter ne sodelujejo več v običajnih letalskih formacijah. Angleški letalci, ki so sestrelili najmanj 20 sovražnih letal so ustanovili klub »Zračnih hudičev«. Predsednik kluba je novozelandski letalec Cobber Kain, ki je baje sestrelil žc 40 sovražnih letal. Mladi rod na dramskem odru Za Finžgarjevo »Našo krite, t katero bo naša Drama zaključila sezono, je režiser Skrbinšek izbral nekaj sodelavcev izmed mlajših in najmlajših igralcev Risba nam jih kaže po vrsti: Presetmk, Tiran, Kau-kler, Raztresen, Novak. Fran Lipah, ki je mojster v živi in pisani besedi, je ob tel priliki napisal za Gledališki list kratek, spoštovanja vreden stavek, ki r zgoščeni obliki podaja pregfed delat kar ga Je Drama opravila v tej sezoni: »,Kacijanar* je le koi »Hudičev učenec« spoznal na »št. 72« pti »Kozarcu vode* »Antigono«. »Striček Vanja« in »George« Dandin« pa sta mu po vseh »Treh komedijah« nasvetovala še »Županovo Micko«, toda njen »Varh« mu je prepovedal to »Kupčijo s smrtjo«, nakar mu je »Profesor Kle-pec« na »Prisojni strani« prav po ljubljansko pokadil: »A smo dej« res tak »Strahopetec«? — Bodimo pretkani kakor »Severna lisica«, in če igra »Partijo šaha« sam »Revizorc s »Hamletom«, si recimo Se mi: »Danes bomo tiči« in pokažimo po čem je »Naša kri«l R Ponovitev posnetka »JUTRO« št. 126. Sobota, 1. VL 1940. Nemci v boju z blokado Tudi vsa nemška znanost se je postavila v službo po vojni povzročenih dnevnih potreb Berlin, 28. maja Vkljub razumljivemu veselju nad uspehi nemškega orožja nemškega naroda ni zapustila resnost, s katero se vsak posameznik žrtvuje za novo idejo narodne skupnosti, idejo, ki bo po mnenju nemškega človeka udarila mednarodnemu življenju nove temelje. Tudi oni, ki iz kakršnegakoli razloga ne služijo v vojski, po svojih močeh doprinašajo h gigantski borbi, ki se v današnjih časih bije tudi v globokem zaledju. Vsi predpisi se izvajajo z resno točnostjo, brez pomislekov in celo z zavestnim zadoščenjem. Ves sklop teh pojavov, ki jih nenemški človek težko razume in si jih še težje usvoji, se imenuje nemški red. na katerega je vsak sodobni Nemec ponosen. Glavno prizadevanje v zaledju je naperjeno v pravec, da se onemogočijo posledice blokade, ki jo smatrajo sovražniki za svoje glavno in najbolj učinkovito orožje. Na tej fronti delujejo vsi sloji naroda, vse panoge narodnega gospodarstva so usmerjene v ta pravec in smotrna organizacija, koje orjaški motor je poleg ideologije tudi živa potreba, je odkrila mnoge \ire za pridobivanje življenjskih potrebščin, ki jih je vsakdanje življenje doslej preziralo ali pa sploh nihče ni vedel zanje. Na čelu te fronte koraka nemška znanost, ki je vse svoje sposobnosti podredila v službo perečih dnevnih potreb. Nedavno se je v Berlinu vršilo zbor oranje strokovnjakov za proučevanje maščob. Ministrstvo za prehrano je organiziralo anketo med najuglednejšimi znanstveniki te stroke in na zborovanju je imel prcf. Kaufmann predavanje o racionalni izrabi masti in olj, pri čemer je poudaril, da marsikatera izmed teh redilnih snovi čisto po krivici med ljudstvom ni priljubljena, Predsodki glede okusa in duha ter barve se morajo premagati ter s tem izločiti nepotrebna, rafinada, ki gre za tem-da vzame maščobam njih značilni duh, okus in barvo, s tem pa jim močno zniža tudi redilnost. Pri rafinadi se v znatni meri ugonobe hormoni in vitamini, osobi-to pa fostatidi. Nemški znanstveniki so izumili nekoliko načinov rafinade, pri katerih te dragocene snovi ostanejo nepoškodovane in obdrže svoio redilno vrednost. Odkrili so tudi način, da pri preči-ščevanju maščob v industrijske potrebe izločijo redilne snovi. V zvezi s tem je gotovo zanimivo, da je mestna klavnica v Stuttgartu posvetila svojo polno pozornost odpadkom pri klanju živine, ki jih je obrat doslej često smatral za smeti brez vrednosti. Ko pa so se kemiki lotili preiskave teh odpadkov, so dognali, da vsebujejo še vedno mnogo dragocenih snovi, ki se dado koristno izrabiti. Posebna naprava, ki predeluje te odpadke, dobavlja nemškemu kmetijstvu izvrstno krmivo, vsebujoče do 60«/0 proteina, dalje maščob za industrijstke potrebe, zlasti za izdelovanje mila, kajti milovitost teh predelanih snovi doseže 98 do 99%. čiste masti dado ti odpadki do 8o/0l krmilne moke pa do 19%. Te naprave si bodo brez dvoma omislile tudi druge klavnice in je verjetno, da se bodo obdržale tudi po vojni. Kako iznajdljivi so Nemci pri iskanju virov za ljudsko prehrano, dokazuje tudi dejstvo, da oblast priporoča javnosti, naj se v večji meri posveča obdelovanju malih vrtičkov, kojih donos je važna postavka v nemški ljudski prehrani. V Nemčiji, brez novo zasedenih krajev, je do poldrugi milijon malih vrtičkov in pri polovici njih je ugotovljena skupna letina 350 milijonov kg sadja ter 290 milijonov kg zelenjave in sočivja. Donos njih je tedaj vsekakor izdaten ter zasluži veliko skrb, ki mu jo je posvetilo ministrstvo za prehrano. Iz ugotovljenih podatkov je razvidno, da približno 100.000 berlinskih vrtov dobavlja zelenjavo in sočivje kakim 600.000 osebam, kar je vsekakor velika razbremenitev državne preskrbe. Doslej so v teh vrtovih večinoma pridelovali zelenjavo, zdaj pa se je pokazala potreba, da bi se morala obdelovana ploskev še bolj racionalno izrabiti. Javnost bo morala posvetiti večjo pažnjo pridelovanju oljnatih rastlin in sočivja, kar ima večjo hranilno vrednost nego zelenjava. Kar se slednje tiče, priporočajo merodajni krogi, naj ljudstvo v večji meri posega po »divji« zelenjavi in časopisi vedno poročajo, kaka zelenjava se dobi po travnikih v posameznih mescih ali letnih časih. Za potrebe v zimskem času skrbi javna preskrba, ki konservira zelenjavo, jo suši in hrani v nalašč za to urejenih silosih. Posušena zelenjava in sočivje je namenjeno v prvi vrsti vojski. Pri totalnem značaju, ki ga je zadobila sedanja vojna, je morala Nemčija že pravočasno misliti na to, kako bi se izognila posledicam blokade, ki so se bile pokazale že v svetovni vojni. Nemško vodstvo je skrbno proučilo to stran vojne ter je tudi v tem pogledu uporabilo najnovejše metode in pridobitve znanosti, kakor si je v strateškem in taktičnem pogledu usvojilo ves napredek moderne tehnike. Konferenca v pr sosedstvu vlade V ministrskem predsedstvu so imeli včeraj daljšo konferenco ministrski preds«d-nik Dragiša Cvetkcvič, podpredsednik dr. Mrček. finančni minister dr. šutej, minister brez portfelja dr. Konstantinovič. Minister za socialno politiko in narodno .zdravje dr. Budisavljevič je odpotoval v Zagreb. Mislima nI s koncentraciji »Narodna pravda«, ki zastopa politiko šefa muslimanov in podpredsednika JRZ ministra dr. Kuienoviča, razpravlja o političnem položaju. List priznava, da »se opa-ža v vseh političnih strankah težnja, da se z ničemer ne onemogoči zbiranje vseh narodnih sii za splošno moralno mobilizacijo naroda. S tem zbiranjem narodnih sil se postavlja samo po sebi kot najbolj pereče vprašanje sestava take vladne kombinacije. ki bi lahko še bolj uspe.:no izvajala politiko sporazuma Mi stojimo na stališču, tla je mogoča koncentracijska vlada samo na temelju nadaljnjega izvajanja narodnega sporazuma, kar zahtevata tudi Hrvatska seljačka st-anka in Samostojna demokratska stranka Po našem mnenju sedaj niso časi za razne poskuse Narod je že ponovno dokaza!, kako politiko želi. Predvsem pa jc proti vsakemu odlaganju njegovih upravičenih zahtev. Zaradi tega bi bila vsaka kombinacija, ki bi pomenila odložitev ali celo prekinitev politike narodnega sporazuma, nevarnost za državo in narod.« Polemika o hrvatskih volitvah se nadaljuje Glavno glasilo samostojnih demokratov s>Nova riječ«, ki ga ureja senator Večeslav Vilder, nadaljuje svojo ostro polemiko z vodstvom JRZ in njegovim glasilom »Samoupravo« o poteku občinskih volitev v banovini Hrvatski. »Nova riječ« trdi, da je bila JRZ pri občinskih volitvah poražena, in pravi dalje: »Njen poraz sta ugotovila tako ban dr. fiubašič z objavo uradnih rezultatov občinskih volitev, kakor pozneje tudi podpredsednik vlade dr. Maček s svojo znano izjavo. Oba sta tudi potrdila, da je edina prava predstavnica v banovini Hrvatski prebivajočih Srbov samo SDS. Drugega mnenja je samo anonimni akcijski odbor za občinske volitve v Hrvatski, ki preko »Samouprave« še dalje dokazuje, da ima pravico govoriti v imenu Srbov v Hrvatski samo JRZ. G. Cvetkovič se osebno v celi zadevi še ni oglasil.« Končno trdi glasilo SDS, da se JRZ ni borila pri zadnjih občinskih volitvah na Hrvatskem »samo proti Kmetsko demokratski koaliciji, nego tudi proti samemu podpredsedniku JRZ, ministru dr. Džafer-ju Kulenoviču. Postavljala in podpirala je iv.mreč povsod liste prijateljev bivšega mi-msira dr. Behmena. ki ruši pozicije sedanjega šefa muslimanov.« Pritožbe proti občinskim voliIvzm na Hrvatskem Hrvatsko upravno sodišče je, Kakor nam poročajo iz Zagreba, prejelo v zvezi z zadnjimi občinskimi volitvami nad 70 protestov. Gre skoro izključno za srbske in mešane hrvatsko-srb-ke občine, kjer je imela volilna borba politično ozadje. Nad polovico vseh pritožb je Lz Like in Srema. Cagrebški me-stni proračun Zagrebška občina je razgrnila svoj proračun za leto 1940-41 Načrt bo razgrnjen pet dni, nakar bo proračunska seja noveg" zagrebškega mestnega sveta, ki mu kot župan predseduje Mate Starčevič, dosedanji vladni komisar mestne občine. Izdatki novega proračuna znašajo skupai 315 milijonov dinarjev. Od tega odpade za izdatke ! administracije in mestne občine 166, za iz-. datke mestnih podjetij 143 in za izdatke j mestnega vodovoda ki ie povsem samostojno podjetje, pa 6 milijonov dinarjev. „©bzorova" nepoboljšljivost Zagrebški »Obzor« se izmotava na zelo nespreten način, ker smo mu dokazali, da je grdo lagal, ko je objavil beležko »Kako je JNS agitirala za občinske volitve na Hr-: vatskem« in v njej akcijo senatorja dr. Petra Zeca pripisal Jugoslovenski nacionalni | stranki, iz katere je g. dr Zec ravno zato, izstopil, ker se je odločila podpreti politiko sporazuma s svojim sodelovanjem na listi dr. Mačka. Gospodom pri »Obzoru« je to seveda dobro znano, saj so takrat z nemalim veseljem objavljali vesti o ;zstopih gg Dcmetro-viča, dr. Zcca in še nekaterih drugih članov s Hrvatskega Kljub temu pa še danes prepredeno pišejo, da samo »Jutro« trdi, da je izstopil dr Zec iz JNS, kar pa, tako med vrstami rečeno, seveda ni res. kolikor so oni informirani. V podkrepitev tega navajajo, da se je dr. Zec obrnil v svojem letaku na jugoslovenske nacionaliste in" jih pozval, naj sodelujejo v borbi proti SDS in HSS. Pri tem pa ve stari zagrebški jx>kva- : renjak. da je pojem jugoslovenskih nacio- i nalistov zelo širok in da še daleč ne predstavlja samo pristašev Jugoslovenske nacionalne stranke Tako n pr se smatrajo tu- i di vsi člani srbskega dela JRZ za jugosloven-ske nacionaliste Likvidiran spor V Pančevu so te dni likvidirali nekaj det trajajoči spor med apostolsko administra-turo za Banat in rimsko katoliškim cerkvenim svetom v Pančevu. Spor je nastal, ko je pred leti najel takratni nadškof Rodic 500.000 dinarjev posojila pri Srbski banki v Beogradu in ga porabil za zidanje kon- j vikta v Zagrebu. Za plačilo posojila je jamčil pančevski rimskc-katoliški cerkveni i svet. Ko jc zašla uprava konvikta v Zagre- j bu v plačilne težave, je pričela Srbska banka pritiskati na pančevski cerkveni svet, i naj izpolni dana jamstva Vložena je bila : tožba ter je bil končno februarja letos pančevski cerkveni svet obsojen na plačilo 559.510 dinarjev Srbski banki. Zaradi tega je zahteval eden od članov pančevskega cerkvenega sveta, naj se ta vknjiži za Srbski banki izplačano jamstvo na poslopje konvikta v Zagrebu, ki je lastnina apostolske administrature za Banat. Po posredovanju visokih cerkvenih funkcionarjev pa je sedaj umaknil svoj predlog »Jugovzhodni teden" na Dunaju leta 1941* Po nemških listih posnemamo, da so končane priprave za prvo večie posvetovanje interesiranih krogov za prireditev takozvanesa »jugovzhodnega tedna«, ki bo na Dunaju v dneh od 17. do 25. maia 1941. Inozemska odposlanstva so program tega tedna ne le odobrila, temveč so tudi s svoje strani stavila več zanimivih predlogov in pobud. Pa načrtu bosta prvi in zadnji dan boli splošnega in propagandnega značaja, vmesni dnevi pa bodo po vrsti posvečeni vsem stvaritvam naslednjih držav: Rumunije. Madžarske. Grčije. Slovaške, Jugoslavije in Bolgarije. Na programu so poleg raznih posebnih razstav iz teh držav tudi gledališke in literarne tekme. Tako ie razpisana nagrada za najboljšo scenerijo prve scene opere »Faust«. medtem, ko je na literarnem področju zamišljena posebna razstava vse literature o jugovzhodnem evropskem področju in je v ta namen predvideno tudi izdajanje posebnega časopisa »Zeit-sehrift der Sudostvvoche«. ki bo kot organ tega tedna izhajal vsake tri mesce. »Odločilne ure" Pod tem naslovom piše v »Neue Ziircher Zeitung« Armin Meili na uvodnem mestu med drugim: »Nastopile so odločilne ure v švicarski zgodovini. Od dnevov naših osvobodilnih vojn niso več pretile švicarskemu življenju tako velike nevarnosti kakor sedaj Nekdanje vojne so služile odstranitvi sovražnih vlad. odnosno političnih oblik sovražne države. Danes gre »za vse« Totalna vojna ne pozna nobenih pridržkov več. polovičarstvo in kompromisi so ji tuji. Usoda edinca ie pred usodo kolektiva stopila v ozadje. Usodo kolektiva oa določa jakost poedinca. Ako se vsak zaveda Pomena. ki mu gre. in kot poedinec. kjerkoli zahteva to od njega dolžnost, da iz sebe več kakor ie mislil, da lahko da. tedai se iz vsote pogumnih miselnosti ustvari ogromna skupnost Na tem ne moreta ničesar spremeniti niti smrtonosna tehnika, niti sodobna razkrajajoča propaganda. Neuklonljiva borbena volia poedinca odloča o usodi naroda in s tem o usodi vseh. ki ostanejo. Zgodovina uči. da ie naivečja dinamika vseh časov dinamika junaštva.. V velikih urah se moramo navaditi ljubiti smrt!« švicarske domneve o ruski politiki »Neue Ziircher Zeitung« objavlja iz peresa svojega strokovnjaka za ruska vprašanja članek o sovjetski politiki. Najprej poudarja. da je politika sovjetske Rusije že nekaj dni v ospredju mednarodnega zanimanja in da je Moskva postavljena pred zelo važne odločitve Pisec sodi da bo mogoče šelle po uspehu Cripjjsove misije v Moskvi pretehtati, ali je Rusija naklonjena sporazumu z zavezniki ali ne. Očitno je vsekakor Churchillovo prizadevanje, da se glede Rusije opusti dosedanja Chamberlai-nova taktika in da se Moskvi ponudijo vsa jamstva glede zavezniških namer v sovjetski soseščini. Veliko pozornost — izvaja dalje pisec — posveča medtem Rusija jugovzhodni Evropi, kjer razvija izredno diplomatsko delavnost. Ne pojavlja se same kot zaščitni-ca te ali one države, temveč z namero, da bi pomagala ustvariti pravo balkansko skupnost jxxl svojim vodstvom. Po tej poti bi mogla Rusija naiti stik ? zapadnima velesilama. Seveda pa b' bilo napačno po tem zaključiti, da bi bila Rusija pripravljena stopiti z zavezniki tudi v vojaško zvezo, kajti doslej se še ni oddaljila od svojega osnovnega stališča ki jo postavlja v nasprotje z vsemi velesilami brez razlike in zaradi katerega se zdi, da ni v njenem interesu zmaga nobenega izmed vojnih taborov. Nemške domneve o Hoarovi španski misiji Poročali smo že, da je angleška vlada pred dnevi določila za svojega novega diplomatskega zastopnika pri španski vladi bivšega angleškega zunanjega in vojnega ministra sira Samuela Hoarea. ki je že na potu v Španijo. »Frankfurter Zeitung« piše v zvezi s tem imenovanjem v svojem madridskem poročilu med drugim: »Gre za zelo znano ime. s katerim hoče London napraviti poseben vtis v Madridu, kakor poprej Pariz z imenovanjem maršala Petaina. Kot diplomatsko priporočilo prinaša Hoare v Madrid svoja nekdanja prizadevanja z Lavalom za mirno rešitev abesinskega spora. Ali mu bo to priporočilo v sedanjih, spremenjenih razmerah kaj pomagalo, se lahko dvomi Ni pa se mogoče ubraniti vtisu, da skuša Velika Britanija z imenovanjem Hoarea izpolniti diplomatsko praznino, ki je nastala po Petainovem odhodu iz Madrida. Maršalu Petainu se je z njegovim korektnim vedenjem in popolnim razumevanjem posrečilo vzpostaviti s špansko vlado vsaj dobre stike, čeprav mu ni uspelo spraviti medsebojnih diplomatskih odnošajev. odnosno interesov na skupni imenovalec. Iz Hoareovega imenovanja oa ie razvidno, kako velik pomen pripisujeta zapadni velesili Španiji« Zaključek gospodarskih pogajanj z Nemčijo Protokol je bil včeraj podpisan — Zunanji minister Cincar-Markovič o naši trgovini z Nemčijo i 5 Francoska sodba o stikih Anglije z Rusijo Znana francoska novinarka Genevičve Tabouis razpravlja v svojem običajnem uvodniku v listu «Oeuvre« o angleško-ru-skih pogajanjih in piše med drugim: »Vesti iz Londona o angleško-ruskih razgovorih so dovoilj zadovoljive, saj je sir Stafford Cripps že odpotoval v Moskvo. Moskva je že nekaj časa čakala na obnovo pogajanj in na prihod britanskega pooblaščenca. Sir Stafford Cripps bo, kakor izgleda. naletel na tole razpoloženje v Moskvi: Moskva ne bo nudila nobene koncesije v pogledu nadzorstva svoje zunanje trgovine. Sklicevala se bo na svoio nevtralnost in na potrebo, da ohrani neodvisnost svoje trgovine. Vendar pa bo na tej osnovi sklenjen nekak džentlmenski sporazum Tikal se bo angleških dobav Rusiji s pristavkom, da se Rusija teh dobav v nobenem primeru ne bo smela posluževati za zopetni izvoz drugam. Rusija želi absolutno oddvojitev blokadnih vprašanj od vprašanj svoje trgovine z Veliko Britanijo. Po mnenju Kremlja bi bilo treba najti pametno rešitev, ki bi dovolila: 1. da bi se razvijala sovjetska trgovina brez tujega vmešavanja in nadzorstva, 2. da bi se našla prevozna sredstva, s katerimi bi Rusija lahko brez ovir dobavljala svoje proizvode Angliji, ako se d"»m, Ja smo kljub bistvenim izpremembam > mednarodnem gospodarskem razmerju mogli ostati na dosedanjih temeljih, ki jih nismo na nobenem področju naše medsebojne trgovine bistveno izpremenili. Tudi v načinu plačevanja v blagovnem prometu ni izprememb. Obseg naše medsebojne trgovine se ni povečal, ampak se ravna po obojestranskih možnostih. Stre-mili smo torej samo za tem, da se olajšajo in prilagode današnjim razmeram pogoji pri izvozu med Jugoslavijo in Nemči-i jo Tako lahko rečemo, da so se gospodar-i ska pogajanja z Nemčijo končala tako, da smemo biti z njihovim rezultatom zadovoljni. To nas navdaja z upanjem, da bosta obe državi v bodoče znali najti način, da se bosta s popolnim uspehom sporazumeli na področju gospodarskega sodelovanja in medsebojnega izpopolnjevanja, za kar imamo toliko ugodnih pogojev v njunem gospodarstvu.« Resen spor med Litvo in Sovjetsko tisi J o Energičen nastop Molotova zaradi izginjanja sovjetskih vojakov v Litvi Berlin, 31. maja. z Nenadn spor, ki je nastal med Litvo in sovjetske Rusijo, je berlinske kroge zelo iznenadil V merodajnih krogih izjavljajo, da incidei tu sicer ni treba pripisovati prevePke važnosti, kljub temu pa se opaža, da ie nenadna akcija sovjetske Rusije v tem delu Evrope izzvala v Berlinu neprijeten vtis. NemšKi tisk samo na kratko beleži ta dogodek Stockholm. 31 ma'a. p »After>bladed« poroča, da je spor, ki je pasta' med Sovjetsko zvezo in Litvo resnejšega značaja, kakor pa je spočetka kazalo Odgovor litovske vlade na sovjetski protest črna roka« ki hoče za vsako ceno skaliti dobre odnošaje med Litvo in sovjetsko Rus:jo. Litovska vlada opozarja v svojem odgovoru na :o, da je doslej vselej storila vse. da tak<« početje prepreči in je zaradi tega izgnala vse tujce in ostro nastopila zlasti proti poljskim beguncem, ki so skušaii hujskati proti Moskvi. četniki zraka Z odlokom angleškega letalskega ministrstva imajo angleški letalci, ki so sestrelili najmanj 20 sovražnih letal, pravico voditi zračno borbo na svojo roko Ti »asi« lahko operirajo na poljubnih odsekih po svoji uvidevnosti in na lastno pest ter nc sodelujejo več v običajnih letalskih formacijah. Angleški letalci, ki so sestrelili najmanj 20 sovražnih letal so ustanovili klub »Zračnih hudičev«. Predsednik kluba je novozelandski letalec Cobber Kain, ki je baje sestrelil že 40 sovražnih letal. Mladi rod na dramskem siru Za Finžgarjevo »Našo kri«, s katero bo naša Drama zaključila sezono, je režiser Skrbinšek izbral nekaj sodelavcev izmed mlajših in najmlajših igralcev Risba nam jih kaže po vrsti: Presetmk, Tiran, Kau-kler, Raztresen, Novak. Fran Lipah, ki je mojster v živi in pisani besedi, je ob tej priliki napisal za Gledališki list kratek, spoštovanja vreden stavek, ki v zgoščeni obliki podaja pregled dela, kar ga je Drama opravila v tej sezoni: *Kacijanar« je že kot »Hudičev učenec« spoznal na »Št. 72« pii »Kozarcu vode« »Antigono«. »Striček Vanja« in »Georges Dandin« pa sta mu po vseh »Treh komedijah« nasvetovala še »Županovo Micko«, toda njen »Varh« mu je prepovedal to »Kupčijo s smrtjo«, nakar mu je »Profesor Kle-pec« na »Prisojni strani« prav po ljubljansko pokadil: »A smo dej« res tak »Strahopetec«? — Bodimo pretkani kakor »Severna lisica«, in če igra »Partijo šaha« sam »Revizor« s »Hamletom«, si recimo še mi: »Danes bomo tiči« in pokažimo po čem je »Naša kri«! MALI OGLASI Pri Putrichu Danes in Jutri ples. Vsi vabljeni. 14135-18 Službo dobi Beseda 1 dm, davek i dm, za šifro ali daianie aaslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Monterja za postavitev tvornice ko-ščičnega olja in hidravlične preše išče Šimun Horvat, Križevci, banovina Hrvatska 13942-1 Štedilnik namizni (Tischiierd) — kupim takoj. Ponudbe Milkovič Einspielerjeva— 23. 14044-7 Kupimo večjo množino sodov vseh velikosti. Produkta Ljubljana Tyrševa c. 14050-7 Beseda 1 din, davek } din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Trgovska hiša v mestu na deželi išče samostojno dobro snažno kuharico, ki vlaga tudi sočivje in sadje.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8 oseb« 14040-1 Večje število zidarjev in tesarjev — sprejme tvrdka Emil To mažiž pri gradnji vojašnice Slovenj Gradec. 14103-1 ^MMmMSr Beseda oai, davek ? din. tei S din za šifre »li -laja nje naslova - Maimaniši znesek dni M. Blagajničarka z malo maturo in trg. šolo zmožna pisarniškega dela, strojepisja, išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoi ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »De-vetnajstletna«. 1400S-2 B BB B*JB«WBB»BKM! Vafessci(ke) n-R^s^meBe-aBTOBB Natakarskega vajenca z meščansko šolo ali odgovarjajočimi razredi srednje šole, spre;mem takoj. Sprejmem isotako razna";alko močnate Hotel kavarna, restavracija Orel, Maribor. 14022-44 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie aaslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Avto »Morris« model 1938 iimuzina s premakljivo streho Schie bedach, zelo dobro ohra njen poceni prodam. — Poraba bencina na 100 km 8 litrov, davek za te koče leto plačan. Naslov v vseh posl. Jutra 14149-10 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifre ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na slov pustiti v ogl odd. Jutra. 14052-3 Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaii, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaii od 1 do 4 mesce. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 3. junija. šolnina najnižja. Največja strojepis-nica s 40. pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 13907-4 Sobo odda Vsaka ■>e»eda i din daven } din ii daianjt aaslova } din NaimaniS coeseK 2C din. Sobo sončno s posebnim vhodom takoj" oddam Boho ričeva cesta 16-1. levo. 14126-23 Opremljeno sobo lepo, zračno z ali brez hrane oddam takoj go spodu ali gospodični. Me Uvedova cesta 5-III levo. 14124-4 Soba za 2 aH 1 osebo s posebnim vhodom in kopalnico se odda. Pred škofijo 16-1. 14079-23 Beseda 1 din, davek 5 din, za šifro ali daianie nasi' • ' 5 din Najmaniši znesek 17 din. Hišo z vrtom enodružinsko v okolici Ljubltaoc prodam. Vižmar-jc 10. pod klancem. 13969-20 Stavbno parcelo prodam po ugodni ceni cb Celovški cesti v Zg. šiški. Poizve se Miškec Medvedova 38 šiška. 14115-20 Hišo enonadstropno v lepem kraju blizu Novega me sta zamenjam za hišo v Ljubljani ali v okolici do št. Vida. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Zamenjava« 14161-20 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifre ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje središče oddam takoj— Podatke na ogl. odd. Ju tra pod »Lepo« 14165-21 Stanovanja Opremljeno sobo strogo ločeno za eno aH dve osebi in malo sobico oddam. Nebotičnik V. nadstr. 14032-23 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu v Maistrovi ul. i4. 14128-23 Opremljeno sobo v strogem centru s po sebnim vhodom in uporabo kopalnice in klavirja z balkonom na ce sto takoj ali pozneje od dam Naslov v vseh poslov. Jutra. 14130-23 Sobo lepo opremljeno sončno zračno, mirno s kopalni co v vili za 1 ali 2 ose bi oddam takoj. Bežigrad 7-1. 14145-23 Opremljeno sobo lepo, sončno s posebnim vhodom oddam s 1. juni jem. Naslov v vseh po slov. Jutra. 14147-23 Malo sobico novo opremljeno kopal niča oddam boljši osebi Cigaletova 3-n. des. 14164-23 Sobe išče Beseda 50 par, davek s din, tei 3 din za šifro ali daianie naslova. — Najmanjši znesek dni 13. Svoji dve hčerki 2 ln 8 gimn. dam v po po.no oskrbo ugledni družini po možnosti s konverzacijo v tujih je zikih in glasovirjem. Po nUKJbe na >i,i. Jed Ju tra pod »Dobro vzgojeni« 14039-23a m Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za daianie naslova 5 din. Naimanjši znesek 20 din. ŠPORT Štiri tekme — štiri odločitve Jutri bomo vedeli za štiri semifinaliste v prvenstvenem tekmovanju SNZ Rembrandt. Tako naj gre pomlad mimo? Kaj pomeni? Po ljub Lisca. 14154-24 rleseda 1 din, davek ? din. ta šifro ali daianie aaslova i din. Naimanjši znesek 17 din. Moko najboljše kvalitete in vseh vrst, proda na veliko pod najugodnejšimi pogoji — Osrednja kmet. zadruga v Murski Soboti. 13989-33 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Enosobno stanovanje za dve osebi ves dan odsotni iščem. Naslov v vseh pos!. Jutra. 14148-21a LJUBLJANA — SV. PETRA C. 7. Novo preurejena — svečana otvoritev daiaes zvečer ob 6. Prvorazredna domača kuhinja, morske in sladkovodne ribe, pečenje na žaru, janjci, in piške na ražnju. KVALITETNA VINA! Nizke cene! Hitra postrežba! Sprejemajo se abonenti. - Za obilen obisk se priporoča NAZOR VLADO Spored jutrišnjega drugega dela prvih odločitev v finalnem tekmovanju za prvenstvo SNZ je razdeljen takole: v čakovcu: CSK—Mars ob 16. na Igrišču CSK, v Mariboru: Maribor—Olimp ob 15.30 na igrišču železničarja, v Kranju: Kranj—Amater ob 16. na igrišču Kranja in na Jesenicah: Bratstvo—železničar ob 16. na igrišču Bratstva. To so suhi podatki o jutrišnjih štirih važnih tekmah, ki bodo pomenile za polovico nastopajočih obenem tudi konec nadaljnjega sodelovanja v tej konkurenci. Ze prihodnjo nedeljo bo šlo to tekmovanje dalje, toda v ožjo izbiro bodo prišli samo še štirje klubi, igrali pa bodo zmagovalec med Marsom- in CSK proti zmagovalcu med Olimpom in Mariborom v kraju prvega ter zmagovalec med Amaterjem in Kranjem proti zmagovalcu med železničarjem in Bratstvom, prav tako v kraju prvega. Ce bi hoteli biti nekoliko proroški, bi lahko zapisali še prognozo, da bo sta prihodnjo nedeljo ti dve tekmi v Cakovcu in Kranju, in sicer med CSK in Mariborom ter Kranjem in Železničarjem. To pa so seveda že samo zelo smele napovedi in bo vsaka morebitna drugačna odločitev samo potrdila pravilo, da pri nogometu nikoli ne gre delati računov v naprej ... Celjski nogomet. Jutri ob 16.30 se bo pričela na celjski Glaziji zanimiva prijateljska tekma med SK Grafiko iz Ljubljane in SK Jugoslavijo. Ob 15. se bo pričela predtekma mladina SK Celja in SK Jugoslavije. Športne naprave v današnji Rusiji Samo v Moskvi so zgradili stadion za nad 100.000 gledalcev Podatki o športnih napravah in športnih stadionih v današnji Rusiji niso popolni in si po raznih virih medsebojno zelo nasprotujejo. Poznavalci razmer so mnenja, da so še najbolj verodostojni podatki, ki jih je objavil moskovski list »Izvestja« v svoji športni rubriki in po katerih ima današnja Rusija 700 športnih stadionov, 8.000 športnih igrišč, 400 smučarskih postojank, 400 tako zvanih vodnih postaj, 150 naprav za manjše kolesarske nastope in 10 velikih kolesarskih dirkališč, 8 zimskih bazenov za plavanje, 3.000 telovadnih dvoran in na tisoče manjših športnih igrišč ter terenov za telesne vežbe. Pred nekaj podrobnejšim pregledom, kje so vse te največje športne naprave v Rusiji, je treba na kratko pojasniti kaj imenujejo Rusi stadione, majhne stadione in ostale športne naprave, o katerih smo prej navedli nekatere številčne podatke. Stadion je po teh pojmih ograjen športni teren z vsemi potrebnimi napravami za treninge in tekmovanja v lahki atletiki in ostalih športnih panogah. Stadione so Rusi razdelili v tri skupine, majhne, srednje in velike po njihovi obliki. Majhni stadion zavzema ploskev okoli treh hektarjev in ima tribune, na katerih je prostora za največ 3.000 gledalcev. Srednji stadion meri okoli 4 hektarje ter ima tribune z do 10.000 mesti. Veliki stadioni zavzemajo površino 5 hektarjev ali več in so na njih zgrajene tribune, na katerih je za več kakor 10.000 gledalcev prostora. Športne terene imenujejo tamkaj naprave, ki služijo samo za treninge v posameznih panogah in športnih igrah, ne pa tudi za javne tekme. Smučarske postojanke so zgradbe, v katerih je pripravljeno vse najnujnejše za potrebe smučarjev in od koder delajo smučarji Izlete ter tam tudi počivajo in dobivajo pomoč v prvi sili. Vodne postaje so športne naprave na re- Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Večja količina odrezkov bombažastih m volnenih, naprodaj. — M. Ogorevc, Grosuplje. 13990-6 Beseda t din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Električni hladilnik za gospodinjstvo 110 volt v dobrem stanju kupim. Ponudbe z opisom in ceno na Pubiicl tas Zagreb, Ilica 9 pod br. 56217. 14093-7 Privlailiivi vrt Zvezda la po dolgotrašni zimi en Blagodejno donijo zvoki domačega orkestra izbrane koncertne točke in domače šlagerje. Nastop poznanih in nepoznanih domačih komikov bo danes v soboto in jutr! v nedeljo izpopolnil otvoritev z naslednjim vzporedom: 1. Pozdravni nagovor; 2. komični nastop — »Odpovedani Ottelo«; 3. Nastop klovna s šaljivimi in zabavnimi dovtipi; 4. nastop čarodeja z zelo zanimivim programom. Gosp. Šilovič bo nudil svojim gostom najboljša okrrpčiia, prvovrstna vina, priznano odlično kuhinjo, ra/.ne kuhinjske specijaiitete in sp ecijalštete pečene na ražnju. Za veliko zabave, domače udobnosti, za dobro postrežbo in za veselo razpoloženje bo skrbel M. ŠILOVIČ Veliko industrijsko podjetje išče za svojo centralo v Beogradu KOMERCIJALNO OSEBJE za prodajni oddelek in knjigovodstvo. Gre za stalno nameščenje pod ugodnimi pogoji. — V poštev pridejo osebe obeh spolov, ki razpolagajo s primerno šolsko izobrazbo, ki so jugoslovenski državljani ter perfektni v nemškem, srbohrvaškem in po možnosti tudi francoskem jeziku in ne nad 30 let stari. — Reflektanti naj naslovijo svoje ponudbe na Publicitas, Beograd, poštni pretinac 60 pod »ST-331«. l ES Ve!i!:o industrijsko podjetje na deželi IŠČE za svoj tehnični oddelok fetalfeega koresp©ž23enta s primerno šolsko izobrazbo, ki ima že daljšo prakso v sličnih p podjetjih. Pogoji so, da je jugoslovenski državljan, perfekten v srbohi vaškem in nemškem in po možnor.ti francoskem S jeziku, ne preko 35 let star — Gre za stalno nameščenje »jj pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe nasloviti na Publicitas, g Beograd, poštni pretinac 60, pod ;>ST-331«. sssm&BBmtsasEaai Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod ALOJZIJ ZAMAN PISMONOŠA dne 31. t. m., po kratki težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 2. junija 1940, ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, št. Rupert, dne 31. maja 1940. Globoko žalujoči: ANTONIJA, soproga; MARIJA, JOSIP, ANTON, STANISLAVA, MARJAN, SILVA, otroci. ZAHVALA V imenu sinčka Mitja, sorodnikov ter v svojem lastnem imenu se tem potom zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami ob nenadni smrti mojega moža. gospoda inž. Zlatka Naižerja ter ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala predvsem lastniku tvrdke Ehrlich gosp. Ehrlichu, nadalje tovarišem inženerjem, Ehrli-chovi godbi, uradništvu ter delavcem in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomm. MARIBOR, dne 30. maja 1940. Inž. ANI NAJ2ER kah ali ob morju, kjer so izvedljivi treningi in tudi tekmovanja v plavanju in skokih. Nekatere od njih so namenjene samo jadralnemu in veslaškemu športu. Kolesarji imajo na razpolago majhne športne naprave za prvo pomoč in odmor, na dirkališčih samih pa so odlično urejene proge za kolesarske prireditve vseh vrst. Ostale športne naprave se nazivajo tamkaj kakor pri nas in so tako znane vsem športnikom. V vseh teh športnih napravah lahko nastopa dnevno do 3 milijone aktivnih športnikov. To ni veliko in mnogo premalo za vedno naraščajoče gibanja za telesno vzgojo, v katerem sodelujejo predvsem velike delavske množice. Največje športne naprave so seveda v velikih mestih. Največ od teh jih je v Moskvi sami, kjer je nič manj kakor 42 stadionov in 57 nogometnih terenov na njih, s 50 tekališči za atlete, 221 športnimi tereni, 191 tereni za igranje odbojke, 90 telovadnimi dvoranami, 39 smučarskimi postojankami in povrhu še dvema zimskima bazenoma za plavanje. V Moskvi so poleg stadiona »Dinama«, na katerem je udobno prostora za 75.000 gledalcev, zgradili še nov, še večji stadion, v katerega gre 108.000 gledalcev in lahko v njem na enkrat nastopi 40.000 sodelujočih. Slednjič imajo tamkaj še manjši stadion »Stalinec« s 30.000 prostori. Ostali večji stadioni so še v Harkovu, kjer imajo tudi moderen zimski bazen za plavanje, v Kijevu, kjer je v največjem prostora za 50.000 gledalcev, v Leningradu, kjer so posebno vzorne naprave za jadralce in veslače, dalje v Odesi, Tiflisu, itd. Vsi ostali stadioni po manjših mestih in mestecih so seveda prilago-deni krajevnim potrebam. V večini so to običajna ograjena igrišča, kakor jih imamo z majhnimi izjemami večinoma tudi pri nas. V nekaterih velikih poljedelskih kolektivih imajo zgrajene še posebne športne terene in razne športne naprave za panoge, za katere je pač vselej največ zanimanja, toda število teh ni posebno veliko. V splošnem pa je gotovo, da se vzporedno s širjenjem telesne vzgoje dviga tudi število modernih športnih naprav v Rusiji, ki so za takšen razvoj neobhodno potrebne. (Iz knjižice »Sportske biblioteke« — »Drugovi na stadionu«.) Prihodnjo soboto — boksarska tekma Pred 14 dnevi je množica športne Ljubljane v prepričanju, da ima boksarska sekcija ŽSK Hermesa svoj veliki medmestni boksarski turnir, čakala pred Delavsko zbornico na pričetek te prireditve, dasi je bila pravočasno odpovedana. Da se v bodoče ne bo ponovilo kaj podobnega, opozarjajo prireditelji, da bo ta preložena prireditev, na kateri bodo nastopili najboljši boksarji Jugoslavije, — v soboto dne 8. junija ob 20.30 v istih prostorih. SK Slavija. Jutri ob 10. igrajo juniorji II. prijateljsko tekmo z juniorji Svobode. Juniorji I. bodo igrali z Mostami ob pol 17; kraj bo še objavljen. Vse gg. odbornike pozivam na redno sejo, ki bo jutri ob 10. v našem lokalu. Prosim vse sigurno — zaradi pokalnega turnirja. G. Kravos posebej! Načelnik. Slovenska kolesarska zveza Ljubljana (službeno). Jutri trening tekma za juniorje na progi Ljualjana Krasna—Ljubljana. Start in cilj pri gostilni Kačič na Tyr-ševi c. Odhod ob 7.30 Opozarjajo se vsi klubi, da je ta trening strogo obvezen za vse one juniorje, ki nameravajo nastopiti na državnem prvenstvu juniorjev, dne 9. junija t. 1. v Zagrebu. Obenem se pozivajo vsi oni klubi, ki še do danes niso verificirali svojih vozačev, da to nemudoma nadoknadijo. ker sicer vozači — juniorji ne bedo imeli pravice nastopa na državnem prvenstvu. Vozači-juniorji sc morajo javiti na startu jutri ob 7., kjer bodo prejeli potrebna navodila. Trening-dirka bo seveda ob vsakem vremenu! Sli Ilirija (plavalna sekcija). Danes ob 18. cbvezen članski sestanek plavalcev v klubovem tajništvu nad kavarno Evropo«. Načelstvo. Herniežanoni-motoristom! Jutri ob 13. izpred nebotičnika izlet članstva in prijateljev na Gorenjsko. Udeležite se ga v čim večjem številu! Tajnik. .SK Grafika. I. moštvo naj dvigne opremo danes od 17. do 18. pri Martinčiču na igrišču SK Ilirije. V nedeljo ob 7.30 vsi na glav. kolodvoru. i n e m a t o g r a f i Bled. Danes in jutri bo predvajal zvočni kino revijalni velefilm »Demonska simfonija« in običajen dodatek. Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri ob pol 21. (jutri tudi ob 15. uri) veseli film »Beg na Jadran«. V gl. vlogah Rolf VVanka. Film se godi v Dubrovniku in v Pragi. Med dodatki domač tednik »Zora« in zvočni žurnal. Sledi »Aljaska«. Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal v nedeljo 2. junija ob 15.15 in 20.30 film »Carica se zabava«. Dodatek Foxov zvočni tednik. Kinematografska predstava danes v soboto odpade zaradi koncerta, ki ga priredi vojaška godba. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana UL praznuje desetletnico in priredi danes in jutri proslavo na svojem letnem telovadišču ob Tyrševi cesti za Bežigradom Drevi ob 20. bo telovadna akademija v počastitev ku-mice sestre Zupanove Justine in kurna brata Maj en a Cirila. Jutri ob 9. bodo tekme v odbojki, ob pol 14. pa skušnje vseh oddelkov. Ob pol 16. bo jubilejni telovadni nastop z razvitjem naraščajskega prapora. Telovadijo vsi oddelki dece, naraščaja in članov. Po nastopu prosta zabava in srečolov. Sodeluje godba Sokola I. Tabor in domači jazz. Vsa sokolska Ljubljana se udeleži te proslave. SoKoi Ljubl.jana-Zgorn.ja šiška brate in sestre da se po Ln »številno udeleže jubilejnega javnega nastopa Sokola m, ki slavi letos enako kakor mi svojo desetletnico. Zbor članstva in naraščaja ob pol 15. v Sokolskem demu v Zg. Šiški. Kdor ima kroj. naj pride v kroju. Obenem poziva brate in sestre, ki se še niso zgla-sili v društveni pisarni v svrho overovlje-nja legitimacij za leto 1940., da to store takoj. Sokol v Rajhenburgu. Na 2. junija določena proslava 30;etnice obstoja društva se preloži na poznejši čas. Mesca julija pa bo svečana akademija. Naše gledališče DRAMA Sobota. 1.: Naša kri. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 2.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 3.: zaprto. Torek, 4.: zaprto. Zadnja premiera v tekoči sezoni bo Pinž-garjeva ljudska igra »Naša kri« v režiji Milana Skrbinška. Igrali ,jo bodo drevi za premierski abonma. Igra predstavlja kos zgodovine iz življenja našega kmeta in slika težke preizkušnje, ki so ga zadele za časa Napoleonove vlade v Iliriji. V igri bo nastopil v važnejših vlogah naš igralski naraščaj Presetnik, Sever, Kaukler, Brezi-gar, Raztresen. Tiran in Novak. Glavne vloge igrata Mileva Boltar-Ukmarjeva in Dre novec. Resni in zabavni, duhoviti in učinkoviti prizori so značilnosti Herczegove komedije »Severna lisic a«. Blesteče pisani dialogi in preobrati v dejanju, daje,jo delu povsem francoski čar. Opozarjamo na to igro, ki si jo velja ogledati. Igrajo Mira Danilova. Kralj, Vida Juvanova, Gre-gorin in Drenovec. Režija je prof. šestova. Veljajo znižane cene od 20 din navzdoL OPEKA Sobota, 1. junija: Kleopatra. Rer B. Nedelja. 2.: Tosca. Izven. Gostovanje Teje Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova. Znižane cene. Ponedeljek. 3.: zaprto. Torek, 4.: zaprto. Zaradi nenadne obolelosti g. V i kole Cvejiča odpade' njegovo nocojšnje gostovanje v »Evgeniju Onjeginu«, ter se bo namesto tega uprizorila švarovaizvir-na zgodovinska opera »Kleopatra« za red B. Švarovo delo je po originalnosti glasbene koncepcije in pestrosti sižeja nedvomno najpomembnejše naše operno delo, ki po širokopoteznosti celotne zasnove sploh nima primere v naši literaturi. Našo odlično uprizoritev je zrežiral C. Debevec, glasbeno naštudiral avtor, načrte za izvrstno inscenacijo pa je izdelal inž. Franz. V naslovni partiji se je zlasti lepo uveljavila naša odlična mlada so~ pranistka V. Heybalova skupno z Jankom, Franclom, Betettom in ostalimi prvimi solisti našega ansambla. Baritonist Boris Popov in dramatska sopranistka Tea Laboševa bosta v nedeljo zvečer ponovno gostovala v odlično uprizorjeni Puccinijevi »T o s c is", kjer sla žela pri zadnjem skupnem nastopu impo-zanten uspeh. Tea Laboševa je pevka zelo toplega glasovnega materiala in izvrstne izšolanosti in živega smisla za pristno igralsko doživetje. V njeni kreaciji naslovne partije »T o s c e« so te njene odlike še posebno lepo prišle do izraza. Tudi Popova lik Searpie je igralsko in pevsko vseskozi odličen, dočim je Franzlov Cavaradossi sploh ena najboljših njegovih partij. Dirigent dr. švara. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 1. junija: Ples v maskah. Red C. Nedelja. 2.: Baletni večer ljubljanske opere. Red B. R D Sobota, 1. junija Ljubljana 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05; Napovedi in poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 12.00: Druga za drugo se plošče vrtijo, pa za oddih in zabavo skrbijo. — 12.30: Poročila in objave. — 13.00c Napovedi. — 13.02: Druga za drugo sc plošče vrtijo, pa za oddih in zabavo skrbijo. — 14.00: Poročila. — 17.00: Otroška ura (lutkovna igra »Paviihova srečka«). — 17.30: Udovičeva in Lavšetova pojeta (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za de-lopust igra radijski orkester. — 18.40: De-kanija Kozje v šmarskem okraju (predava-nje prof. dr V. Tiillerja). — 19.00: Napo-vedi in poročila. — 19 20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Zunanjepolitični pregled. — 20.30: Vombergarjcva vesela zvočna igra »Nazaj k naravi«. — 22.00: Napovedi in poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Beograd 17.45: Narodna glasba na harmoniki. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Violinski koncert. — 21.10: Operne arije. — 22.00: Prenos glasbe iz kavarne. — 22.50: Plesna glasba (plošče). — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20.00: Moški zbor poje narodne pesmi. — 20.30: Komorni koncert. — 22 35: Plesna glasba. — Sofija 14.00: Narodna glasba. — 16.30: Glasba za ples in zabavo. — 18.00: Narodna glasba. — 18.30: Man dolinski kvartet. — 19.00: Bariton. — 20 00: Radijski orkester. — 20.45: Sopran — 22.00: Plesna glasba. — Praga 19.20: Pisan glasben spored. — 21.20: Plošče. — 21.30: Odlomki iz operet — 22.30: Plesna glasba (plošče). — London 21.35: Lahka glasba. — 23.05: Plesna glasba. — Pariz 20.25: »Madame Butterflv«. — 21.05: Plošče. — 21.50: Lahka glasba iit pesmice. — 23.15: Jazz. — Rim 17.15: Najnovejše plošče. — 2045: Pesmi s plošč. — 21.00: Simfonični koncert. — 23.15: Plesi* glasba. — Berlin 19.15: Orkester ki solisti —21.15: Glasba s plošč. — 21.30: »Meio dija in ritem« — 23.00: Nočni koncert. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno 4» d. kot tiakamarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.