-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--Glattilo Jitgottlovanske Socialistične Zveze - - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. jT. — NO. 1540. «nier*d aa •mM-du. Mii«r, lieremtee, s. imtT. .i m« effi«s ♦ . « *>«««». Ili.. nwl»r Ifce Ir. »f UBfr*u el Marct ar«. CHICAGO, ILL., 17. MARCA (March 17), 1937. Publinhed W?«k)y at 2301 8. Uvvnilsle Ave. LETO—VOL. XXXII. CIVILNA VOJNA MED SPORNIMI UNIJAMI V TEKU NAD 20,000,000 DELAVCEV V ZED. DRŽAVAH ŠE VEDNO IZVEN VSAKE ORGANIZACIJE J. L. Lewis zatrjuje, da uganja Ameriška delavska federacija skebsko taktiko Wm. Green v boju za ohranitev strokovnih unij. Delavci navdušeni za industrialno organizacijo DELAVSKI department zvezne vlade je nedavno objavil statistiko, iz katere je za opazovalce socialnih trenj razvidno, da Ameriška delavska federacija ni bila v stanju israbiti sedanjega položaja za ojačanje svojih unij. Znatno napredovale so v povojni dobi, nato pa spet nazadovale toliko, da so leta 1933 imele le še okostje. Nikoli niso imele več kot do 5,000,000 članov. Sele po predsedniških volitvah imenovanega leta je prišlo spet nekoliko več življenja, ki pa vzlic temu ni lasJužilo te označbe. A. F. of L. se je vsled te in s pomočjo zunanjih vplivov le ohranila na površju, drugega ni zmogla. Iz dremavice jo je spravil šele "new deal", ki je veliko obetal, z unijami federacije mnogo sodeloval, rezultat pa je takf da je unijsko delavstvo po številu približno kjer je bilo pred nekaj leti. Le majhen odstotek delavcev v unijah Iz podatkov delavskega departmenta zvezne vlade je razvidno, da so pričele unije naraščati v članstvu šele ko je nastalo gibanje za industrialne unije pod vodstvom John L. Leviš« in CIO, katerega je ustanovil. Na par konvencijah Ameriške dela vtke federacije so pristaši organiziranja delavcev v masne ali industrialne unije skušali uveljaviti svoje predloge. Bili so sprejeti v "omiljeni obliki", toda ostali so le na papirju. Organizatorično delo so morali pristaši industrialnih unij vršiti sami, s svojimi sredstvi, na stroške svojih unij, in proti volji konservativnega vodstva starih strokovnih unij Ameriške delavske federacije. Naravno, da je moralo priti do preloma. Ta je zdaj tu in ni prav nikakega izgleda, da pride do sporazuma ali pomirje-nj4 med pristaši starih cehovskih zvez in onimi unijskimi voditelji ter agitatorji, ki smatrajo da spadajo, oziroma, da bi morali spadati vsi delavci v unije. A. F. of L. ima le par milijonov članov Ameriška delavska federacija je dosegla svoje najvišje število članov tik po vojni. Narasla pa ni nikoli preko pet milijonov članov, kar je za tako veliko industrialno deželo jako majhno število. Sele po uvel javi jenju NRA je zavalovelo v AFL malo več živahnosti. Kljub temu pa ni mogla dobiti zaupanja — niti si ga ni »skala — med milijoni tistih delavcev, ki delajo v tako-ivani masni industriji. Ameriška delavska federacija ima zdaj na podlagi podatkov delavskega departmenta zvezne vlade 2,750,000 članov, kar je po tolikih letih njenega udejstvovanja jako klaverno število. Vzrok je, ker se je ogibala "navadnih delavcev". Unije, pripadajoče k CIO, jih imajo na podlagi istega vira 2,000,000. Bratovščine železničarjev, ki ne pripadajo ne k AFL, ne k CIO, jih imajo 650,000. Iz podatkov delavskega departmenta je razvidno, da je v tej deželi okrog sedemindvajset milijonov delavcev, ki se jih bi lahko organiziralo v unije. Komaj pet milijonov je resnično organiziranih. Okrog 1,600,000 jih je v kompanijskih unijah, ki pa po našem tolmačenju nikakor ne morejo biti pristevani k organiziranim delavcem, ker so jih organizirale družbe sebi, pa svojim delavcem v korist. (Nadaljevanje na 3. strani.) "Sedeče" stavke na vseh koncih in krajih I! Neopra vič ljiv nad špansko zločin evropskih sil repu blikansko vlado Nemške in italijanske vojne ladje ob pristaniščih, ki jih kontrolira loja-listična vlada. — Zavratna vloga torijske Anglije Vojne ladje Anglije, Francije, Italije in Nemčije so pričele prošli teden z blokado španskega obrežja in vojaški zastopniki istih dežel s struženjem meje med Francijo in Španijo ter med Portugalsko in Španijo Pravijo, da bodo s tem preprečili dovažanje "prostovoljcev" in municije na španska bojišča iz drugih dežel. Na ta način bo civilne vojne na iberskem polotoku kmalu konec, ker si bosta morala nasprotujoča se toka meriti moč le po svojih sredstvih, kaj- z blokado sledi, rada ali nerada, kar se češ, da ne Španije tiče angleški politiki. kratično Španijo njenih pristanišč - bo m<,Kla dobivati v svojo ar-| Zanegljivi poz„aVa!ci politi-mado prostovoljcev iz drugih dežel in da se ji prepreči dovoz municije. Enako nalogo sta si vzeli Francija in Anglija ob tistem španskem obrežju, ki ga kontrolirajo fašisti. Taktika torijske Anglije Bolj in bolj očividno je, da tudi angleška vlada želi — ne samo Mussolini in Hitler — zmago španskemu fašitzmu. čilih trenj v Angliji pravijo, da angleška vlada ni pristašinja generala Franca in bi mu ne I pomagala, če ne bi bilo pred njo vprašanje: kaj je boljše za angleški in evropski kapitalizem: zma^a lojalistov v Španiji, ali zmaga fašizma? Toriji so se odločili za generala Franca in mu s tega stališča pomagajo, četudi zelo pre-! vidno in le neposredno. vi namen intervencije I Sedanja španska vlada je izraz večine — velike večine španskega ljudstva. V občevanju med državami je običaj, da druge dežele ne podpirajo rebelnih gibanj, ako so izraz manjšine, toda glede Španije Sedeče stavke v tovarnah, če zakurjene, pomenijo lahko odpočitek je bila storjena izjema. DvC delavce. N« pa stavke v hladilnicah, v podzemskih železnicah itd. V CM- najbolj agresivni evropski dr- žavi današnjih dni — Italija in Kajti danes ni nikomur več ti z blokado inozemska podpo-; tajnost, da bi bil španski faši- Umik sovjetske Unije |ra °(,Padl'- stični vodja general Franco po-; Sovjetska Rusija, ki je bila razen v prvih treh mesecih ci- nekaj časa zelo odločno na vilne vojne, ako bi mu ne po- strani lojalistov, se je umakni-magale Italija in Nemčija ak- |a v svoje meje in se dela, da tivno, ter Anglija "pasivno" jj je čisto vseeno, kako se kon- Pra tagu .nimamo podzemskih železnic za osebni promet, pač pa z« tovorni. Njih skupna dolžina je blizu 70 milj. Uposlujejo povprečno med 450 do 500 delavcev, ki dovažajo in odvažajo tovor s postaj i« na postaje, blago v velike trgovine v "downtownu", premog velikim zgradbam in odvažajo pepel, odpadke iz velikih hotelov itd. Ti predori »o 35 čevljev pod zemljo, merjeno od stropa navzgor. Stale so nad $30,000,000. Plača teh delavcev, ki imajo z nakladanjem in izkladanjem tovora jako naporna dela, je bila zelo nizka. Tudi po poravnavi bo se zmerom nezadostni, ker ne znaža po* vprečno niti 60 centov na uro. DVOJEVRSTNE DIVIDENDE V Loganu, W. Va., je izgu-i V Zedinjenih državah bo v bilo življenje v eksploziji, ki letošnjih davčnih izkazih več Nemčija — sta odkrito izjavile, da bosta storile vse v svoji moči za preprečenje zrnate vladi republikanske Španije. Demokratični pokreti so njima trn v peti. Svojo taktiko opravičujeta z "vojno proti komunizmu". V resnici zasledujeta Italija in Nemčija, v Španiji zgolj in edino svoje imperialistične fašistične cilje. Fiasko lige narodov Španija je članica lige naro- priznanih držav, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morale vse druge države priskv)- se je dogodila prošli teden, 18 ljudi kot kdaj prej od premogarjev. V istem premo- 1928, ki imajo od pol milijona govniku je bilo uničenih sep- do milijon dolarjev čistih do-tembra lansko leto deset živ- hod kov na leto. 1jenj\ . , . t # To so "milijonarji". Oni ne Oblast preiskuje , kot obi- delajo, a vendarle žanjejo, čajno. Dne 13. marca se je udrla klavci pa umirajo v maj-plast zemlje v premogovniku v nah 111 hirajo v tovarnah, do-Fukuoki na Japonskem in de- k,er družbe ne smatrajo za pomenijo po ustanovitvi leta dov. Liga je bila ustanovljena, j drugi kapitalistični sloj, ki tu-da protektira nedotakljivo^ di ni za vojno — toda je odlo- Vsi objektivni opazovalci %ča španska civilna vojna. Ne-Spaniji priznavajo, da je veli- kateri to spremembo tolmači-ka večina ljudstva zoper faši- j0, da se je Rusija nehala na-zem. Vsi pritrjujejo dejstvu, vduševati za pomoč lojalistom, da general Franco civilne voj- ker je uvidela, da niso za dik-ne niti pričeti ne bi mogel brez jtaturo po ruskem vzorcu; dru-vnanje pomoči. In danes — g[t da je Stalina razjezilo tro-kljub vsem tem očitnim doka- ckijevsko gibanje v Španiji; in zom, da špansko ljudstvo noče tretji, da je Kremlin sklenil dr-fašizma — so pričele štiri ev-^ati prste proč od vsega kar se ropske dežele z blokado ^an-^odi v inozemstvu, ako se diskih mej — zagradile pa so jih šele ko so nemške in italijanske vojne ladje navozile v Španijo j lojalisti -navezani v vojni proti nad sto tisoč svojih vojakov z fašizmu v glavnem na svoje si-vso mogočo vojno opremo. \e ,n pa na prijateljsko nagne- r . ... nje francoske vlade. Najizdat- rrancija navezana na Anglijo .. , nejse pa jim pomaga mednarodni delavski pokret. Ta je odločno za nadaljevanje borbe in bo storil kolikor v teh okolšči-nah, ki so polne ovir — more, da Španija ne postane fašistična dežela. rektno ne tiče Sovjetske Unije. V teh okolščinah so španski Francija je razdeljena na dvoje. Na eni strani ljudska fronta, ki se boji vojne in zahteva mirovno politiko. Na čno proti zvezi s sovjetsko Unijo, zagovarja predloge za pomirjen je s Hitlerjem in ob e- čiti na pomoč napadeni deželi, j nem podpira francosko fašisti-V slučaju Etiopije se je iz-;čno gibanje, ki je že jako mo-kazalo, da lepe besede v kapi- čno. tsIMMnl svetovni uredbi ne, Francija v takem položaju |dustriji 550,000 delavcev. set delavcev je bilo živih pokopanih. Iz davčnih poročil zvezne vlade je razvidno, da se število milijonarjev v tej deželi veča. Dobički so visoki vzlic davkom. Kapitalisti na Japonskem imajo istotako bogato žetev. V Angliji je število milijonarjev naraslo na 824. V Angliji se prišteje v milijonarski razred vsakega, ki ima od $375,000 do $500,000 čistega dobička na letos zavržene. Kaj se godi delavcem potem, le malokoga briga. ne more biti odločna, pa če ima narodov* prav nič več kakor tako liberalno in demokrati- Koliko je delavcev v jeklarski industriji Iz raznih verodostojnih podatkov je razvidno, da je uposlenih v ameriški jeklarski in- Iz- Uslužni sodniki poprej, Španija je drug dokaz. Ko hitro si je izvolila tako večino poslancev, ki so za temeljne spremembe v gospodarskem redu, pa si je nakopala jezo Kakor pred nekaj trdni korpora cija General Motors, tako je tudi | kapitalizma vsega sveta in ka-....... ... ...... ,tolivške cerkve. Italija ima v zlahka dobila sodnika, ki je izdal po*1 Chrjrsler avtna družba v Detroitu zlahka dobila sodnika, ki je izdal po- , .... , 0/\ v~ • i velje, da morajo sedeči stavkarji dojSpamjl kakih 80,000 V0jak0V, Nemčija 40,000, obe zalagata fašiste v Španiji tudi z municijo in drugimi vojnimi potrebščinami, a ob enem njune ladje hinavsko izzivajo demo- določenega roka zapustiti Chrjrsler-jeve tovarne, ali pa bodo izgnani šiloma in strovo kaznovani. Naloga ameriških sodnikov je pač varovati svetost privatne lastnine, ne pa interese delavcev. 'Nesreča' je sreča za Italijo Slika Mussolinijeve "civilizacije" v Etiopiji Musaolinijev list "Popolo d' Italia" v Milanu je nedavno Priobčil oster kritičen članek, v katerem priznava, da se vladna kampanja za zvi&anje odstotka rojstev ni obnesla. Nadini minister Giuseppe Bottai je dobil od "dučeja" nalogo proučiti vzroke in o svojih raziskovanjih in ugotovitvah podati vrhovnemu svetu fašistične stranke. Mussolini hoče v'eliko otrok, da bo več vojakov. Italijanke pa ga nočejo u*>ogati čeprav jim ponuja mikavne nagrade in smeši samce tiste družine, ki so brez otrok, ali pa imajo samo enega *li."VgT PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. laJaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. t i o; ZH GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah tu m-pom ob asistenci kardinalov in drugih svečenikov ter dvorne gospode. Vse to stane. Verniki, ki prispevajo v papeževo blagajno, da more vzdrževati razkošje v Vatikanu in dajati taka darila, si pritrgavajo od ust, misleč, da s tem pomagajo božjemu delu. V resnici podpirajo vatikansko diplomacijo in njeno propagando proti "komunizmu", kakor cerkev zakriva svoj boj z a fašizem. * Jolietski salunar Anton Grohar je dobil precej "publicite-te" radi sedeče stavke v njegovi gostilni, še več pa jo je dobi' Frank Peteri in iz istega mesta. Cesta mimo njegovega doma je netlakovana. V deževju mora gaziti blato do členkov. Ker apeli na cestnega komisarja niso izdali, se je Peterlin razjezil, zapeljal svoj avto sredi ceste in pričel s "sedečo stavko" v avtu. Kolesa so mu za lezla globoko v blato. Medtem je pritisnil mraz in avto se mu je primrznil. Reporterji so se norčevali, da bo moral zdaj sedeti do pomladi, sorodniki pa so mu prinesli odej in električno peč. Cestni komisar je izjavil, da bo dal cesito popravi-protektiranje tj, kadar pride na vrsto, kar se | morda zgodi prihodnjo jesen. ~ --------— "Sedeče stavke" so torej neka- sebno uveljaviti. Vsled tega lišča zgolj trgovskega znača- tcrjm ljudem le šala in sede pričakujemo na konferenco v ja. To je vzrok, čemu ne mo-;racjj jn cenene reklame. •o stopili šoferji čikaškega oddelka Yellow Cab kompa-nije e stavko in a njimi vred tudi šoferji Ckecker Cab komponijo... Skupno število šoferjev obeh družb je okrog 8,000. Nad 4.000 jih je sastavkalo. Skebskim šoferjem so prevračali avte, kot predstavlja ta slika. Dasi jo bilo policija od prvega dne stavke stoodstotno s komponijo, so povsročili stavkarji sjiebom precej strah«. Več sto stavkarjev j« bilo aretiranih.Par sodnikov se jo vsled tega sgražalo nad policijo toliko, da je kilo očividno, da imajo v mislih podkupnine, katere prejemajo odgovorni policijski uradniki skohstva. Moon Runu v nedeljo 28. marca zelo velike udeležbe. John Terčelj, organizator. . ■■■ ■■■■■■■■I sodrugi somišljeniki storili strani brezdelni posedujoči sloj, ki se koplje v razkošju, na j največ mogoče, da bo ta drugi strani delavska raja, ki živi iz dneva v dan — zmerom lna$a publikacija dosegla večji uspeh kot katerakoli, kar smo v skrbeh, kaj ji prinese naslednji dan. To stanje se v sistemu, v katerem je profit temeljni cilj, ne more spremeniti. Noben še tako dobrohoten predsednik ga ne bo predrugačil. Storila pa bo to šele tista družba, ki bo načelo profita zavrgla in ustvarila ekonomski red, ki bo služil potrebam vsega ljudstva. Ta red navadno označujemo z besedo "socializem", a ga lahko imenujemo tudi drugače, ako je tistim, ki so zanj, tako bolj prav in so pripravljeni delati za kooperativno uredbo človeške družbe. jih izdali doslej. Chas. Pogorelec. Silovit kreg s pametjo Velika Britanija bo potrošila za oboroževanje nad sedem milijard. Nemčija si je zategnila pasove, da je dovolj za kano-ne. Francija noče zaostati v oboroževanju. Sovjetska Unija svari sovražnike, da če jo napadejo, bo vojna odločena na njihovem, ne na sovjetskem ozemlju. Japonska spreminja vse kovine, še celo tiste, ki jih ima na vratih, v orožje. Mussolini se baha z armado, kakršni po njegovem mnenju ni para na svetu. Poljska hoče postati militaristična velesila. Komu vse to koristi? Angležem? Ne! Nemcem? Baš nasprotno. Francozom? Tudi njim ne, ker so baš zaradi preobilih izdatkov za militarizem zagazili v težko gospodarsko krizo. čemu torej svet tiači v ogenj, kakor ponoči kokoš? Hm, zato, ker ni še dozorel za zgraditev socialistične družbe. Veščaki v narodnem gospodarstvu Zed. države imajo težke gospodarske probleme. Državni proračun gazi iz enega primanjkljaja v drugega. "Kako se bo to nehalo?" vprašuje eden ali drugi. Profesorji politične ekonomije (narodnega gospodarstva) tolmačijo to zmedo vsaki po svoje. "Dežela je na robu propada," pravijo eni. "Bankrot je neizogiben," trdijo drugi. "Vae sedanje krpanje vodi v še večjo katastrofo, kot je bila ta, ki smo jo prav kar prestali," modrujejo tretji. Nihče teh ekonomskih vtsčakov pa ne raztolmači, da imamo zmedo v gospodarstvu radi kaotičnega sistema, ki mu pravimo kapitalizem. Tu je bogastev vseh vrst — vsega dovolj za vse prebivalce! čemu bi torej morali znova zagaziti v krizo! Spremenimo sistem iz kapitalizma v socializem, in problem bo rešen ter z njim vred ljudstvo. Delo za socializem je kaj vredno le, če je res nesebično delo za socializem. Terčelj o pripravah za konferenco v Moon Runu, Pa. Strabane, Pa. — Kakor Že iz nekaterih prejšnjih naznanil znano, so klubi JSZ in dru štva Prosvetne matice v zapadli i Pa. sklenila obdržavati svojo prihodnjo konferenco v nedeljo 28. marca v Moon Runu. Pričela se bo ob 10. dop. Važnost tega zborovanja je največ v tem, da izvršimo delo, ki nam ga je poveril prošli zbor JSZ. če ne pridemo večkrat skupaj, se na take naloge kaj lahko po.o mlaiši in tajni V kluba 1 I. S. Z, sem se čestokrat čudil raznim izgovorom članov, ki so izstopili iz naše organizacije. Nisem jih vzel resno, ne- remo naprej. Vse udejstvova-nje smatrajo Amerikanci zgolj s trgovskega stališča. Beseda "idealizem" jim je neznana. e Če mi sodrug urednik ne bo zameril, bom tu izrazil, da se mi zdita dve povesti hkrati za list takega obsega kot je Proletarec preveč. e članek na prvi strani v prejšnji številki z naslovom "Francija pod Leon Blumom' se mi je zelo dopadel, glasi se na koncu Članka na 1. strani, da so nadaljuje na 4. strani, a, bo-gami, zamanj sem ga iskal! Ko le za opravičevanje kakor x „e je z im kot s tisti. «e opravičuje človek, k, «a za- m| rpkami „a Kra«u. ki so ir,.- ginile brez sledu, tipam, da bo imel dotični članek nadaljevanje v prihodnji številki Proletarca. (Op. u.—Konec članka, ki ga omenja S. Podlipec, je bil končan na 4. strani, toda pod lotiš golega, pa pojasnuje, da je temu vzrok to in to. Nedavno sem bil na obisku pri nekemu našemu bivšemu članu in ga -vprašal za ponovitev naročnine. Cel bušel izgovorov mi je naštel. Pa sem si mislil, vse zato, da zakrije tisto, kar že preje omenjam. Ta|naPačnim nas,ovom- Ravno ta-moj znanec ni v slabem polo- ko Je nadaljevan članek s prve žaju. Ampak je 'amerikanizi-|strani na 5- strani ° no z na~ ran". To mislim takole: "čemu naslovom. Pomota bi trosil kaj za delavski časopis, ko se mi itak dobro godi. Boljše je, da ves denar obrnem sebi v privatno korist, drugi pa si naj pomagajo kakor si pač morejo. Jaz bom pri tem le na dobičku, ker sem preskrbljen." Ta moj "ex" član zveze in naročnik mi je odprl oči kakor še malokdo, da sem spoznal, čemu je delavskemu gibanju v tej deželi tako teško naprej. Kakor člani unij, tako so tudi mnogi takozvani simpatičarji soc. tftranke prežeti zffolj z idejo, "pomagaj si, z drugimi k vragu!" Ameriška delavsko gibanje je s tega sta- pacnim naslovom, romota se je primerila v tiskarni. Radi velike distance med našim u-radom in tiskarno je nam take nered nosti težko popolnoma preprečiti.) 11 koncu nai še omenim, da Moskovski listi pišejo, da u-radniki nekaterih vremenskih birojev v Sibiriji pošiljajo pilotom na poletih sabotažna vremenska poročila. Namesto da jih bi obvestili o bližajoči se nevihti, jim zatrjujejo, da bo vreme lepo in varno za polet. Vsled te sabotaže sta padla na tla dva aeroplana. Izgleda, da pripisujejo v Rusiji vsako nesrečo sabotaži. V Zed. državah imamo zelo mnogo aeroplanskih nesreč. Vzrok marsikatere je neugodno vreme. V vremenskih birojih se v napovedovanju dostikrat zmotijo. Obljubljajo snežno nevihto, pa pride lepo vreme, ali pa se dogodi obratno. Skoro gotovo tudi vremenski biroji v sovjetski Uniji niso nezmotljivi. O Črnogorcih se v tej deieli redkokdaj čuje ali piše. V New Yorku se vrši obravnava proti izsiljevalcem in "politikom" ki so v zvezi z zloč;nsk!mi kar' teli. Med prizadetimi je na *a-tožni klopi tudi Paul N. (>4j. cher, o katerem časopisi pfc. jo, da je Črnogorec. Peča se * re sta v rac i js k i m "k še f t om". * Zakonca George Lazar v Aurori blizu Chicaga sta dobila že štirinajstega obroka. George jc rtar 46 let in njegova žena 42. George zasluži $22.50 na teden, kar je za tolikšno družino pač jako majhen dohodek. V Italiji in v Nemčiji bi mu dali nagrado in i?a slavili v časopisju, Mrs. Lazar pa bi dobila kolajno v priznanje za zvesto izvrševanje svoje patri- otične dolžnosti. * V Alamedi v Californiji so policaji v navalu na pikete zmetali vanje toliko plinskih bomb, da so oblaki plina napolnili vso soseščino in celo stanovanja. Matere so pograbile svoje otroke in bežale z njimi iz zastrupijenega kraja. Policija je kajpada zmagala in pregnala pikete, da so šli skebi lahko nemoteno v tovarno. * V kapitalistični družbi je naloga policijskih in sodnih oblasti podpirati in protektira-ti skebe, nikdar pa ne poštene delavce na stavki, pa če je njihova stavka še tako upravičena. Ampak če bi delavci hoteli izvoliti v urade svoje ljudi namesto služabnike korporacij, bi policijska oblast spremenila svojo vlogo v korist delavcev in stavke bi bile potem hitrejše in veliko laglje poravnane. * Boris Smolar, zastopnik židovske časniške agencije v Berlinu, je dobil ukaz, da mora zapustiti tretji raj h najpozneje v treh dneh. Smolar, ki je ameriški državljan, se je pritožil ameriškemu poslaniku in ga vprašal za protekcijo. Izjavil je, da so bila njegova poročila, ki jih je pisal iz Nemčije, resnična in vsled tega ni ničesar zakrivil. Ampak naeiji nočejo resničnih poročil. Smolar je sedemnajsti časniški poročevalec, ki je bil izgnan iz Nemčije od kar je Hitler na krmilu. KONFERENCA JSZ ZA ILLINOIS IN WISC0NSIN SE VRŠI V WAUKEGANU V NEDELJO 25. APRILA V S. N. D. Prihodnja konferenca klubov JftZ in društev Prosvetne matice za Illinois in VViscon-sin, ki se vrši v nedeljo 25. a-prila v VVaukeganu, bo naj- je dobro včasi i po delavcih u-1 važnejša v zgodovini konfe dariti "z uma svitlim bičem". I Včasi smo rekli "z mečem". Le z ostro besedo bo ta ali oni delavec, dostopen razumnemu pojmovanju, zapopadel kritiko, ne pa enostavno mehkužno modrovanje. Torej je takih člankov, kakor je bil v "Proletarcu" z dne 10. marca, treba še mnogo več. Frank Podlipec. KAPITAL, KI NE DONASA OBRESTI Na sliki so taksiji tikaika Yello* Cab kompanije, ki so morali vsled stavka "počivati". Poseduj* Jih nad tisoč najmod*rne jie*a imdolka. Njeni šoferji so s« pritoilli, da je dohodek, c napitninami vr*d. ki v« prejemajo, prenisek sa dostojno preživljanja. renčne organizacije tega okrožja. Važna zaradi stavk, v katerih se udejstvujejo naši delavci v teh krajih, važna vsled dela Prosvetne matice, in važna vsled posebnih poročil, ki bodo na dnevnem redu. Vrh tega bo to prva na*a konferenca po konvenciji socialistične stranke, ki se prične koncem marca v Chicagu. O nji in o njenih sklepih se bomo na tem zborovanju obširno pečali. Eksekutiva JSZ je z ozirom na vse te |>ojave v smislu mojih prejšnjih sklepov in po navodilu prošlega zbora naše zveze določila dva .svoja posebna zastopnika, ki prideta na to zborovanje v Waukegan, da referirata o predmetu "Naše delo v unijah, v podpornih društvih in na kulturnem polju". Ta mandat sta dobila Frank Alesh in Frank Zaitz. Glavna naša skrb zdaj je, kako upotrebiti naše skušnje čimboljše v korist unij v tistih pod vzet jih, kjer so delavci najbolj izkoriščani, dalje, kako preprečiti nazadovanje našim aktivnostim na prosvetnem jmlju, in kako uveljaviti sklep prošlega zbora JSZ za naAe aktivnosti v delavskih podpornih organizacijah. Nedvomno pride na to zborovanje v nedeljo 25. aprila v VVaukegan ne samo obilno zastopstvo društev, klubov in kulturnih organizacij, ampak tudi mnogo drugih članov teh organizacij, kateri se zanimajo za nase skupno delo in sc udejstvujejo v njemu. Zborovanje se prične ob 9. dopoldne v Slovenskem narodnem domu. Za postrežbo, zabavo in za dober spored na popoldanski prireditvi bodo skrbeli naši vvaukeganski sodrufi in somišljeniki. To pomeni seveda tudi naše člane in somišljenike v sosednem North Chicagu. Vsa društva, in vsi klubi, naj skrbe, da bodo izvolili na wau-kegansko zborovanje, ki bo v nedeljo 25. aprila, čimveč zastopnikov. Za vsa nadaljna pojasnila ae obrnite na tajnico konferenčne orgaizacije Kristino Podjavoršek, 1439 VV. Madison St., Milvvaukee, VVis. Njej sporočite tudi imena izvoljenih zastopnikov in zastopnic, da jih objavi v Proletarcu. Prepozen domislek Nekatere strokovne unije »o se hipoma domislile, da je treba organizirati delavce v ostalih obratih njih strok, toda to so storile šele ko so to delo uspešno začele unije CIO. Kompanijam je tako nasprotovanje zelo všeč, ne pa delavcem. se hočejo organizirati. VALERIJ AN PIDMOG YLNYJ: MESTO n o iT! i \ X Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR Konec "odprte delavnice'' v avtni industriji (Nadaljevanje.) Nato je sedel na bregu pod solnce, ki se je ie nagnilo k jugozapadu. Tukaj, v svetli ti-aini poslednjih poletnih dni ga je zajelo čuv-stvo oaamelosti. Vendar pa ni vedel ne za izvor ne za ime tega razpoloženja. Nobena misel se mu ni hotela prav sprostiti in sleherna se mu je prazna razblinila. Prvič v življenju je preživljal tako težko občutje. Kakor da oi se smrt dotaknila duše. S pogledom je potoval ob reki vse do tja, kjer je rasel, hrepenel in se boril. Peščeni bregovi pred njim in top.a sapa so spominjali tišine njgove vasi in naskočilo ga je domotožje. Za seboj je zaslutil mesto in če je samega sebe videl med to ogromno množico ljudi mu je bilo kakor da je izgubljeno peščeno zrnje med kamenjem. Stal je na pragu svojih želja, pa se je vendar čutil izgnanca, ki je pustil v rodni zemlji pomlad in cvetoča polja. .Tedaj se je spomnil Nadijke. Kakor da se je bil ta spomin v njem pritajil in se je zdaj ob njegovi onemogli zapuščenosti nanovo razcvel. Kakor da se je bila pošalila, zdaj pa naenkrat planila izza pregraje vsa dišeča in radostna. Dotik njene roke je zagorel kakor živ ogenj, ki mu je šel skozi kri. Predal se je slikam na krovu ladje, zazvenele so mu spet njene besede in poželjivo je iskal odgovora. Vsak njen pogled in nasmeh mu je razpalil dušo in tkal po nji stezico ljubezni. — Tako ste nadarjeni. Prav gotovo vam bodo dali štipendijo! Da, da! Zmožen je, močan in vztrajen zna biti. Kjer ne bo mogel zaprek premagati s pleči, se bo boril z mečem. Dneve, mesece in leta. Lahko se nasloni nanj in kakor zmagovalca bosta oba stopila skozi mestna vrata! — Nadijka . . ., je šepetal. Že njeno ime pomeni nado in ponavljal si ga je nenehoma kakor simbol zmage. Ves predan misli na svojo ljubico, ki jo je tako nenadno srečal na ladji, se je naglo vračal domov. Zbrisala mu je vse skrbi kakor čarodejka in postala mu je največja želja. Hrepenenje po nji je bilo tako silno, da jo je hotel čimprej videti. - Ko pa si je doma sprašil svoj suknjič in si očistil škornje z vrečico, se je pričel obotavljati. že res, da je bila Nadijka na ladji z njim ljubezniva, res pa je tudi, da je bila tako vesela, kakor da že ima svojega dragega. To misel pa je naglo zavrgel — Nadijka je prav tako novinka v mestu kakor on sam. Morda pa je v teh dveh dneh srečala koga in se zaljubila vanj? Ljubezen se hitro vname. Morda pa ji je le Stepan všeč? Toda ali ima takšen nemanič pravico razplamteti v nji to čuvstvo? Kako naj stopi sredi tega »umnega mesta prednjo tak kmetavz —? Kaj ji naj pove, kaj ji naj prinese? Kakor da bi hotel pri nji iskati zaslombe, ženske pa so vendarle šibke in same rabijo oporo! Dolgo je tako sedeč na klopi o tem razmišljal, potem pa je sklenil, obiskati jo šele po izpitu. Prišel bo k ljubici kakor študent, ne kakor kmetavz in ji bo dejal: No, zdaj vidiš, kaj sem in kaj zmorem! Umiril se je. Doma se mu ni ljubilo ostati in se je zato napotil k Levku. Našel ga je. Zelo ga je presenetil okoren red v njegovi skromni študentovski sobi. Pohištvo je bilo zelo preprosto: majhna, poslikana škrinja, skromna miza, zložljiva postelja, dva stola in polica za knjige, ki jo je sam napravil. Toda miza je bila pokrita s čistim, 8»vim papirjem, knjige na nji lepo zložene, skrinja je bila pogrnjena z rdečkastočrnim pregrinjalom, okna zastrta s čipkasto zaveso in postelja lepo postlana. Nad posteljo je visela dvocevka in usnjena torba za naboje — največji in najdražji njegov ponos. Tu je gospodarila skrbna roka, to je bil pravi dom zatišja in pokoja. Stene pa so bile okrašene s portreti ševčenka, Franka in Lenina. Zavist Je zajela Stepana, ko je opazoval to prijetno bivališče. Levko je študiral. Ljubeznjivo je pozdravi gosta, ponudil mu je stol in ga zasul z vprašanji o njegovem stanovanju in kako da si ga je uredil. Kar sram ga je postalo. Prav na kratko mu je povedal, da je našel prijetno sobo toda le začasno. Jeseni se bo preselil, ker se bo vselil vanjo gospodarjev sorodnik. Ko pa bo dobil štipendijo, si bo najel sobo v dijaškem domu. Izpit pa da bo polagal jutri in da se ga prav nič ne boji. — Kako pa z vami? Sobo imate zelo čedno! je dejal Stepan. Občutil je do tega znanca veliko spoštovanje in ga je vikal. Levko se je nasmehnil. Saj je dobil to sobo le z veliko težavo. Pred poldrugim letom šele je dobil nakaznico za to stanovanje in gospodarja sta ga sprejela zelo neljubo. Niti vode mu nista dajala in kopalnico sta zaklepala pred njim. Oba sta stara. Mož je bil profesor. Nekoč je poučeval latinščino v gimnaziji, pa so ga odslovili. Zdaj opravlja službo arhivarja za tri červonce. V poslednjih tednih se je z njimi pobližje spoznal in zdaj prijateljsko žive drug poleg drugega. Skupaj pijejo čaj in tudi skuhajo mu karkoli, če želi. Prav dobra človeka sta, če prav se ne moreta znebiti starih nazorov. — Sicer pa jih boš lahko takoj spoznal, je dejal. Oaj bomo pili. Stepan se je otepal, češ, da ni lačen, toda Levko ga ni poslušal. Oblekel je rubaško in stopil iz sobe ne da bi jo prepasal. — Caj je že pripravljen, mu je dejal ko se je vrnil. Pojdiva! Kar za roko ga je moral povleči za seboj, četudi se je Stepan na vso moč branil, si je na dnu srca le zaželel videti prave mestne ljudi in se z njimi seznaniti. Levko zanj ni bil meščan. Kajti čez dve, tri leta se bo moral prav tako kakor on sam vrniti nazaj na deželo. Malce se je sramoval novih ljudi in je sklenil, da bo bolj poslušal kakor govoril. In tako je stopil v stanovanje resničnih mestnih ljudi in povrhu je gospodar celo gimnazijski profesor. Soba pa je bila zatlačena z raznovrstnim pohištvom kakor kakšno skladišče, prav tako, kot da bi vse te omare zaradi nekega strahu semkaj pribežale in okamenele. Pohištvo je stalo ob steni in sploh po vsej sobi. Široka zakonska postelja je štrlela izza prekratkega zaslona in se je opirala z vzglav-jem ob knjižno omaro, kateri so šipo na vratih nadomestili z rujavo lepenko. Poleg te omare, ki se seveda ni dala odpirati, je stal velik, fino rezljan bufet z vrhom prislonjen k zidu, kakor da bo zdaj zdaj omahnil. Pod ok no m desne stene se je tiščala polica zvrhana not, čeprav ni bilo videti klavirja. To okno pa je napol zastirala zastavna omara z velik im ogledalom za obleko — edina reč, ki je bila čista in lepa. Vzdolž postelje je stal visok, že močno obrabljen turški divan, na plošči njegovega naslonjala pa je turobno dvigal pod strop svoje trobilo gramofon okoli in okoli založen s ploščami. V kotu poleg vrat je črno strmela predse buržujka— železna peč, ki je pozimi sobo ogrevala, poleti pa je služila za štedilnik, široka, na strop pripeta cev se je krivenčila preko pol sobe in se je končavala v zidu za knjižno omaro. Soba je bila prostorna, zdaj pa je bila založena s pohištvom, da je v nji komaj stala majhna mizica, ki je bila napram ostalemu pohištvu kakor pritlikavec. Na mizi je stal plav, zakajen čajnik, štiri skodelice, sladkor in na krožniku nekaj koščkov kruha. Levko ga je predstavil hišnemu gospodarju. Andrej Venedovič je bil veder dedek poraščen s sivimi kocinami po vsem obrazu. V vseh njegovih gibih je bila neka prazničnost. Njegova žena pa je bila že brez zob, in jo je Stepan prav težko razumel. Ta zgrbljena starka z ovenelim licem in s tresočimi se rokami mu je ponudila stol in pričela nalivati čaja. Andrej Venedovič je pohvalil Stepana, ker se je nameril študirati. Toda bil je nezadovoljen s sedanjim učnim sistemom in obžaloval je, da so odslovili stare, preizkušene pedagoge. Potem mu je naglo zastavil vprašanje : — Ali znate latinski? (Dalje prihodnjič.) OGLAŠAJTE v PROLETARCU Poravnava zadnje stavke pri General Motor« ni bila zmaga sa delavce, kakršne ti bi unija želela, a je bila zmaga vsaj v tem, da j« najmogočnejša avtomobilska družba priznala "zunanjo unijo" za zastopnico "njenih čla-nov '. Druga velika stavka je sledila v Chrjrslerjevih tovarnah v Detroitu. Okrog 75,000 delavcev je bilo prizadetih. Tudi Chrysler'eva družba ni krat-komalo izjavila, da noče imeti opravka z unijo, pač pa, da jo je pripravljena priznati v kolektivnih pogajanjih za zastopnico le njenih članov, dočim unija vztraja, da se jo prizna kot edino pooblaščenko za vse delavce v avtni industriji. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Po± 'jrelec Gallup, New Mex. — John oglase v Družinski koledar je Novak pravi v pismu, v kate- vsako leto aktiven, rem je obnovil naročnino, med Springfield, IU. — Jože Ov-drugim: "Spet sem se malo za- ca je poslal dve naročnini. Pra-kasnil, pa brez zamere. Ali, vi, da je bila zabava, ki jo je brez Proletarca nikakor ne .priredil r.aš klub skupno z an-maram biti, dokler nam bo da- gleškim klubom, uobro obiska-jal tako dobro hrano za mo- na, kar je razveseljivo, žgane." Priznanje nas veseli, Aliquippa, P«. — Kdo pra-obenem pa zagotavljamo pri- vi, da se da zapadna Penna jatelja Novaka in vse druge, prekositi? Ne, dokler bodo v ki so zainteresirani v delavsko akciji sodrugi kot so Yerant, časopisje, da bo osobje pri li- Terčelj, Zornik in mnogo dru-stu storilo vse, da Proletarec gih. Yerant je zadnji teden po-ne bo samo tak kot je. pač p*t 3lal 7 naročnin, da se še izboljša. Prijem seve- Bridgeport, O. — Tudi vz-da rabimo sodelovanja vseh, j hodni Ohio noče zaostajati za ki se zaveda jo potrebe delav-1 zapadno Penno. Za to skrbi skega tiska. Ničesar nas ne^Jože Snoj in mnogi drugi. Zad-razveseli bolj kot zanimanje njj teden je poslal 4 naročnine, za list, še bolj pa bi nas vese- Cicero, III. — Zadnji teden lilo, ko bi se vsak naročnik za- se je oglasil v uradu Podlipčev vezal, da v tekočem letu dobi j France in izročil dve naročni-Proletarcu vsaj enega novega nj. Vzel je tudi še en koledar. Nad 20,000,000 delavcev v Zed. državah še vedno izven vsake organizacije (Nadaljevanje s 1. strani.) Dvajset milijonov neorganiziranih delavcev Torej je nad dvajset milijonov delavcev, nevključivši najemne farmarje, ki »o neorganizirani. Kdo jih naj pridobi v unije? Socialisti pod vodstvom Normana Thomasa so na tem polju izvršili v prošlih petih letih ogromno delo — ki pa jim kajpada zdaj in se dolgo ne bo pri-, mano. Odboru za industrialno organizacijo (CIO) so dali vse bvo.ie zmožnosti. Dosegli so mnogo. Kot bi trenil — v nekaj mesecih je zavalovelo med milijoni neorganiziranih delavcev navdušenje za unijo in za resnične akcije v korist izkoriščanih mezdnih sužnjev. Takega vala ni ta dežela videla za unije še nikoli poprej »n John L. Lewis je bil pač lahko ponosen na uspeh pokreta, katerega je pomagal "dramatizirati". Strokovne unije v zagati Ameriška delavska federacija s svojimi birokrati iz staromodnih strokovnih unij na čelu je s kraja skušala "Lewisovo gibanje" ubiti z dekreti in diktati. Pa ni šlo. Nato je začela s suspendiranji unij, ki so se izrekle za podpiranje CIO in izvolile zastopnike v njen odbor. V sedanjih stavkah pod vodstvom CIO pa se je vodstvo AFL spozabilo toliko daleč, da jih sabotira, ali pa celo odprto spletkari z delodajalci pod krinko, da zahteva priznanje in za-vtopstvo za "strokovne" unije. Čemu "prostovoljno99 zvišavanje plač? V glavnem uradu AFD nič ne vedo, da so pričele korpo-racije strahoma zviša vati plačo in marsikje priznale načelo kolektivnega pogajanja samo in edino po zaslugi CIO. Ce se ne bodo spametovali, bodo proglašeni še bolj za oviro unijskemu gibanju, kakor so že, čeprav je že zdaj znano, da jih vabijo celo kompanijske unije v svoje zavezništvo! Ameriška delavska federacija je bila ustanovljena, da pomaga izboljševati življenski standard delavstva te dežele. Organizirala jih je komaj — v najboljšem slučaju — pod svojim okriljem le par odstotkov. Zdaj, ko so se oglasile resnično agresivne sile, da izvrše nalogo, ki bi spadala nji, se pa ljuti in sabotira svojo lastno dolžnost! S tem je zadala le sebi udarec, nikakor pa ne kampanji delo, kakršno je potrebno in nujno v današnjih dneh in ga nekdo mora vršiti. Ameriško delavstvo si mora izbirati: ali za napredek, ki vodi v toke socializma, ali pa se udati topi negotovosti, iz katere se izcimi fašizem. Socialisti se nadejamo, da bo gibanje, kakor ga reprezentira CIO, fašističnemu pokretu v tej deželi najboljša protiutež. Ne le to, ampak tudi sredstvo, ki bo najbolj pripomoglo k zmagovanju delavskega razreda. naročnika. S tem bi bil list na trdni gospodarski podlagi, zraven pa bi se ga lahko povečalo zopet na osem strani. Stvar je izvedljiva. Odvisno je od nas vseh, kdaj dobimo Proletarca spet na osmih straneh. Los Angeles, Calif. — Iz tega mesta je poslal 3 naročnine naš dolgoletni zastopnik Frank Novak. Herminie, Pa. — Tone Zornik je še vedno na fronti. Zadnji teden je poslal 4 naročnine Zdaj se bo mudil nekaj časa na agitaciji v Detroitu in morda v okoliških naselbinah. So-druge in somišljenike prosimo, da mu gredo na roko pri agitaciji. Pueblo, Colo. — Iz zapadhe metropole", kot včasih nazi-vajo to mesto, je poslal France Boltezar spet dve naročnini. Pravi, da se v kratkem spet oglasi. Johnstown, Pa. — John Lan-gerholc je poslal 4 naročnine ter $1 v tiskovni fond lista. John se vedno rad spomni naših publikacij in upamo, da jim bo ohranil svojo naklonjenost, tudi ako se morda v gotovih^ vprašanjih ne strinjamo stoodstotno. Smo pač ljudje z raz-ičnimi nazori. Pullman, III. — Peter Vrhov-nik, tajnik kluba št. 224 JSZ, je naročil znamke za klub in >oleg priložil dve naročnini. Ely, Minn. — Iz daljnega severa se je oglasil John Teran ter poslal eno naročnino. Včasih smo bili navajeni videti njegovo ime bolj pogostoma v naših seznamih. Sicer pa John deluje za našo stvar kolikor mu razmere in zdravje dopušča. Posebno pri agitaciji za Chicago, III. — Razume se, da tudi v Chicagu ne spimo. Od zadnjega izkaza so pridobili naročnin sledeči sodrugi: joe Oblak 4, Frank Zaitz 2 in Chas. Pogorelec 7. Barberton, O. — Zastopništvo za Proletarca je prevzel Mike Kopaeh. Upam, da bosta z Johnom Jankovičem poskusila kar največ mogoče, da se Proletarca razširi med rojake. VVest Allis, VVis. — Iz te naselbine je Vincent Pugelj poslal 8 naročnine. Nabira tudi oglase v Majski Glas. Cleveland, Ohio. — Društvo "Naprej" št. 5 SNPJ je prispevalo $5.00 tiskovnemu fondu Proletarca. O "Napreju" moremo reči, da ni še nikdar odklonil podpore temu listu. Je tudi včlanjen v Prosvetni matici od začetka te ustanove. Malo je društev s takim rekordom napram našemu pokretu, zato naj "Naprej" še naprej razširja in podpira idejo svobode, bratstva in enakopravnosti. Živel "Naprej"! Girard, O. — Kdo pravi, da ne bo v tej koloni iz Girarda nihče zastopan? No such thing! John Kosin je poslal 2 naročnini. Cleveland, O. — Sem in tja dobimo tudi od tu kak glas o agitaciji, dasi ne pogostoma. Zadnji teden se je zglasil s. Krebel s 3. naročninami. /'Večni popotnik" je pa menda na pisca te kolone malo hud, ker je bil tudi pisec teh vrstic "malo hud" zadnjič. Sicer je pa Tone vajen kritike. Nič ne škodi, ako si včasih odprto povemo kaj mislimo. Arma, Kans. — "Tukaj delamo s polno paro, pet dni na teden, kar je nekaj izredne- ga," piše Anton šular, ki je priložil pismu tudi 6 naročnin ter $1 podpore listu, ki ga je prispeval John Cizerle iz Girarda. Tone pojasnuje, da je vzrok sedanji "prosperiteti" strah pred morebitno stavko 1. aprila, pa se hočejo operatorji založiti s premogom. Ročk Springs, Wyo. — John Jereb je zadnji teden poslal 1 naročnino in pravi, da bo v kratkem spet pisal. Milwaukee, VVis. — Lenard Aipner je poslal 2 naročnini ter vsoto še za nadaljne koledarje ter knjige Cankarjeve družbe. Poroča, da se marljivo pripravljajo za proslavo Prvega maja, ki jo priredi klub št. 37 JSZ. Sodeč po zanimanju med člani in publiko se pričakuje, da bo to ena največjih proslav, kar jih je še imel klub. Glavni govornik bo Joško Oven iz Chicaga. Central City, Pa. — Vincent Maljevac je obnovil naročnino in prevzel zastopništvo lista. Pravi, da je tam precejšnje število naprednih rojakov in storil bo kar bo mogel, da se Proletarca razširi med njimi. Prijatelju Maljevcu želimo kar največ uspeha. Sugarite, New Mex. — Za-stopnišvto za Proletarca je tu sprejel Anton Orožen, ki obeta. da bo zelo agilen pri agitaciji za list in druge naše publikacije. Zadnji teden je poslal 6 naročnin, kar je zelo lep začetek. TO IN ONO Cleveland, O. — Ohajčani smo precej pobožni ljudje. Posebno še Cleveland s svojo krivo reko Cu.vahoga. V državni zbornici v Columbusu se je spet pojavila predloga za pod piranje katoliških šol. Argument je, da katoličani plačujejo davek za javne šole, ne da se jih bi posluževali, vrh tega pa morajo še svoje vzdržavati. To je seveda njihova krivda. Ako naša ustava kaj pomeni, tedaj mora cerkev biti ločena od države. če pa bo država podpirala katoliško šolstvo, ni cerkev več ločena, ampak postane s tem magari indirektno priznana državna cerkev. "Mi", naprednjaki, proti tem poskusom in predlogi za podpiranje katoliških šol po državi nič ne protestiramo, ker je še vedno "nekoliko katoliškega duha v naših srcih." * V "naši" škofijski cerkvi sv. Janeza so gospod pridigali pred Kolumbovimi vitezi zoper komunizem in jih vzpodbujali v boj proti njenru. Rekli so, da komunisti insultirajo nune in duhovnike kar na cestah. To se dogaja baje v Bostonu in Ne\v Yorku in vrag vedi kje še. Nič pa niso rekli gospod v svoji pridigi, če se taki grešni napadi vrše tudi na cle-velandskih in čikaških ulicah. Bom vprašal za nadaljne informacije "fathra" Jagra ali pa informativne listnice uredništev tukajšnjih "naših" listov. # Najbolj priljubljen dopisnik pri "Enakopravnosti" je naš sodrug Anton Skapin. Njemu priobčijo vse, zato, ker je dosleden. V metropoli je nas nekaj rojakov, ki nismo dosledni razen takrat ko obnavljamo naročnino ali prinesemo tiskarni vsoto za kako drugo naročilo. Tedaj nam vselej rečejo, "pa še pridite!" * še zmerom se dobro spominjam nekega "šuštarskega" piknika pred par leti. Nekdo je bil pohvaljen za zelo dobrega socialista — a nisem bil jaz dotični. če bi me tak "eks" sodrug priznal za vrednega socialista, ne bi bil daleč od "Am. Domovine". Ker nočem biti na vrvici, tudi ne dopustim, da bi mi urednik tlačil v dopis svoj tobak, jaz pa naj bi ga potem "popušil". * V pomenkih z "našimi" si avtor tega dopisa vedno natakne bele rokavice, da ne bi užalil nežnih čutov tega ali o-nega in si izzval njihovo jezo. A še vseeno se dogaja, da se nekateri čutijo prizadetim. Nimajo vzroka. Glavno je, da se ogibamo pajdašenja z ljudmi v napačnem taboru in z onimi, ki se laskajo, pa niso to za kar se predstavljajo. Osvobodimo se torej vrvic, pa bo dobro za napredek v metropoli. Frank Barbič. Dobički naraščajo Bogate korporacije so z letnimi računi gotove in poročajo, da so bili njih dobički lani najvišji od leta 11)29 naprej. MILAN MEDVESEK: (iovek, ali si res blazen? kdo vpratal, zakaj jočeš, povej mu zakaj, lepo te prosim, povej mu! Toda, ti se upiraš, ti nočeš samemu sebi dobro — zakaj ne? Zato. ker si len, zato ker si brezbrižen, zato ker si strahopetec in se samega sebe bojiš. Vendar pa b! bilo velik) bolje, da bi se ojunačil in pri- Nenadoma pa je streljanje prenehalo. Felipe je zaslišal Škripajoče škornje, ko je častnik s trdim korakom stopal po iudru. Nekaj metrov od Felipa je strahotno stokal neki ranje-i nec, nakar je častnik povzdignil svoj glas in hinavsko dejal: "Ne stokaj! Vstani! V stani! Vsi oni, ki še žive, bodo avo- KONFERENCA JSZ IN PROSVETNE MATICE ZA ZAPADNO PENNO BO DNE 28. MARCA V MOON RUNU, PA. Moon Run, P«. — Konference klubov JSZ, društev Prosvetne matice in drugih orga- bodni!" .........., i . • „ ' . , . . . nizacij v našem okrožju, k» s> F»l.pe »e je tt tesneje pn- vf|aMJene v tej Ulrtanovi( Wot tun.l k tlom; oil je .me zapr- ,loverlsike dvorane in kulturn:t te, po licih mu je tekel znoj. Poleg njega se je s težavo vzdignilo nekaj mož. Felipe jih je slišal, kako so s slabotnim vrtal dejtftvu do dna, in če spo- i glasom milo prosili kapitana. Oboroževalna tekma v polnem zamahu ... Milijarde za vojno ... London: Sedem in pol miljarde v prihodnjih petih letih ... Rim: Popolna mi-litarizacija vseh moških od 18. do 55. leta in seveda več topov, več letal, več bojnih ladij; VVashington: Odsek ni-žje zbornice priporoča apropriacijsko predlogo, ki določa $526,555,-428 za mornariške svrhe v prihodnjem fiskalnem letu, vklju-čivši 130 milijonov za nove bojne ladje; Moskva: Več topov, več tankov, več letal; Base!: Lansko leto 100 milijonov (dolarjev seveda) za obmejne utrdbe, letos nadaljnih 76 milijonov dolarjev (Švica ima komaj štiri milijone prebivalcev). Francija... Nemčija.., Poljska.... itd., itd. Vojna! Vojna! Vojna! Za-boga svetega, te besede te u-darjajo od vseh strani, kakor da ne bi pomenile nekaj groznega. kakor da ne bi pomenile kri, raztrgana telesa, lakoto, beraštvo, uničenje sadu krvavih žuljev! Kam drvi svet?... Ali je res natrpan z blaznimi sadisti, ki jim ni nikoli dovolj krvi? Ali ni nikjer sile, ki bi ustavila to strašno blaznost in jo paralizirala za vselej? Kdaj bo konec mračnih teh večerov-Krtmj bo koru* groženj in prepirov konec teh noči in težkih aanj? ter za naao kri mešetarakih vozfamj? ("Kdaj?" Katka Zupančič, Am. družinski koledar 1937.) znaš, da je preveč slabiča v tebi, da nimaš dovolj moči, da bi izbrisal tiste grde in umazane črke s tvojega čela, potem ne kliči "Boga" na pomoč, saj "On" se je že zdavnaj prodal DuPontu, Mussoliniju, Hitlerju in drugim špekulantom s tvojo krvjo, ampak vzemi vrv in se obeai, kajti s tem boš vsekakor na boljšem, kakor pa če ti za "vero, dom in cecarja" razparajo trebuh, utrgajo ude in te tako bestijalno umore! Da. to nas čaka, ako pravočasno ne izpregledamo, da, taka "nebesa" se nam obetajo, če ne pričnemo z radikalnim kuriranjem svojih možgan. * Čitaj sledečo krvavo zgodbo, Človek, človek, ti "božje" stvarstvo, ali si že pozabil, kako je tekla kri v potokih pred dvajsetimi leti? In imena: Verdun, Mame, Vpres, Piava, Doberdob so ti kitajska vas?.,. Tedaj si ječal v nepopisnih bolečinah, tedaj si jokal kakor ki sem jo posnel iz londonske otrok ter se pri vseh bog n ih , "Leftist Revieu ". Zgodba je zaklinjal, da nočeš več svoje samo majčken drobec gorja, krvi, da raje pogineš doma, skozi katerega gre danes *pan-kakor pa v strelskih jarkih, sko ljudstvo, in glej, danes, ko bi lahko ži-, "Komaj se je danilo, ko je vel v sreči in izobilju, če bi ra- prišel desetnik (korporal) po bil svoj razum, danes si poza-j jetnike. bil na svoje prisege in zopet Majhen in bledikast častnik govoriš p vojni, kakor da bese- je prišel iz ječe in zadirčno društva, so najvažnejša zborovanja, kar jih imamo Slovenci v Pennsy>vaniji, z izjemo konvencij slovenskih podpornih jednot in zvez, ki se vrše v naši državi od časa do časa. , . . . . Prihodnja konferenca klu- kar je strojn.ca ponovno z.*r,)bov Jgz jn drusU.v u,r d jb naj jim prizanese, toda on se je sardonično zakrohotal, na- me la. "Joj, organizacij Prosvetne matice joj ubo.fi reveži!" je, bo vr4jl, v nedeljo ,8 mar. sam pri sebi šepetal Felipe. ^E m^k^h da ne pomeni umora sočloveka — tvojega brata! Ne, preteklost te ni nič izu- vprašal: "Koliko jih je?" Desetnik ga je strumno "Vedel sem. dobro sem vedel, da jim je nastavil zanko — seda i so mrtvi!" Felipe je previdno odprl oči, toda videl je samo z enim. čudno, skozi desno je šla krogla, a vseeno ni čutil nobenih bolečin. čez kamenje se je plazila mravlja in se urno trudila, da ga doseže. Felipe jo je začutil, ko se je plazila po čelu in nato hitela naravnost v odprto rano v očesu. Zopet je zaslišal korake in nato glas: "Tukaj je eden, ki še živi!" "Kje?" je vzhičeno vprašal častnik, kakor deček, ki wče1 ptičja gnezda ali lovi metulje. "Oh, ljubi Jezus, pomagaj mi, da s p ne bom premaknil...! Milo prosim, pomagaj mi..." je molil Felipe. "Ali je ta".'" je častnik vpra- ca v Slovenskem domu, Moon Run, Pa. Prične se točno ob 10. dopoldne. Vsi klubi JSZ, in vse druge organizacije, pridružene Prosvetni matici, so vabljene, da pošljejo zastopnike. Prav tako vabimo vse druge člane in somišljenike, da pridejo na to zborovanje. V smislu sklepa zadnjega zbora JSZ je eksekutiva v Chicagu delegirala za referenta na našem zborovanju John Terčelja, čigar predmet se glasi: "Naše delo v podpornih organizacijah, kulturnih društvih in unijah." To nam bo dalo priliko za obširno disku- zijo in s. Terčelj bo poskrbel, da bo razprava res živahna. Kar se tiče družabnosti, naj bodo udeleženci uverjeni, da bodo v Moon Runu vsi dobro došli, ne/lede na svoja osebna mnenja o vprašanjih današnjih dni. Torej ne bo naše zborovanje kak kreg, ampak zares konstruktivni sestanek, da se med seboj pomenimo, kaj in koliko lahko storimo v teh resnih časih, ne da bi se preveč obremenili. Nedvomno bomo na tej konferenci razpravljali o kampanji za organiziranje delavcev v CIO unijo v jeklarski industriji. Dalje o naši lastni U. M. \V. Naša pogodba kmalu poteče. Veselilo nas bo, če pridejo na to nase zborovanje tudi sodrugi in somišljeniki iz države Ohio in morda iz VVest Virgi-nije. Naklonjenost te vrste mi radi vračamo. Torej na svidenje na konferenci dne 28. marca v Moon Runu. Pridite že pred 10. uro, da bomo pri poročilih in razpravah vsi navzoči. Jacob Ambrozich, tajnik Konference. Klavniške družbe ao zvišale plače. Te uposlujejo v Chicagu 20,000 delavcev. Dalje VVestern Electric, ki I u posije kakih 16,000 delavcev. Nekatere družbe so dale delavcem, ki so uposleni pri njih leto in dalj, tudi "plačane" po. citnice. Z "zvišavanji" ae požurile čim so jih zdramile iz spanja "sedeče stavke" v Detroitu in v drugih mestih. Vabilo na prihodnjo sejo kluba it. 1 JSZ Chicago, III. — Na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ v petek 26. marca bo med drugim poroca-no o pripravah za klubovo prvomajsko slavje, ki ga bomo imeli v soboto 1. maja v dvorani SNPJ. dalje o pripravah za koncert "Save" v nedeljo 18. aprila in o drugih aktivnontih kluba. Po končanem dnevnem redu bo razprava o "moskovskih procesih". Uvodni referat poda Anton Garden. — P. o. IZ KANSASA Društvo "Bratstvo" št. 6 SNPJ je izvolilo zastopnika nanjo, sklenilo naročiti 25 izvodov "Majskega Glasa" in sprejelo več drugih predlogov splosne-značaja, kar znači, da Bratstvo" ne krene nikamor po- čila; še nič ne vidiš, še vedno -zdravil in nato odgovoril: si slep, še bolj blazen, še bolj krvoločen! Da, najbolj krvoločna zver je angeljček v primeri s teboj! In zakaj si tak? Zato, ker si neumen, trapast in zabit, bolj zabit kakor najbolj neumno tele! Človek, ti "razumno bitje", poglej si vendar že samemu sebi v obraz, v obraz, ki je u-st v ar j en po "božji podobi", in videl boš v njemu spačeno hudobo, ki te ubija že odkar si se rodil, :n če si hudobo natančneje ogledaš, boš videl, da ji je na čelu z velikimi črkami napisana ena sama beseda — IGNORANCA! In potem, ko si si te črke dobro ogledal, potem se zjoči nad samim seboj, in če te bo "Trideset, senor kapitan?..." "Preiskusil bom novo stroj- "Kronikar" je upal, da kak drugi Kansasčan 'prime pero v svojo desno roko" (marsikate-Aal vojaka. Felipu pa se je kr- remu tudi leva dobro služi) in ^ [čilo srce. ker je bil prepričan, opiše naše dobre in slabe novi- ... , .. da sta ga odkrila in molil je še ce, toda to upanje je zopet "šlo|* 8™A® f e-J": -bolj prisrčno: po vodi". Nič glasu, od niko- "Ljubi Jezus, ljubi Jezus! der, to je, ne v javnosti. O, do-Stori hiter konec!" si grizel ma pa doma! Tukaj po našel Anton Zornik na agi-tacijii za Proletarca v Detroitu La ni je bil v Detroitu na agitaciji za "Proletarca" John Terčelj, leto« pa se bo mudil med detroitskimi rojaki nekaj dni Anton Zornik iz Hermini- Dasi je aktivnih delavcev in j članov le malo, jih je vzlic te-; mu toliko, da gremo dalje no puško." je odgovoril kapi- ustnice in se na vso moč trudil, binah pa nismo tako mrtvi kot *v°Jim delom, tan, desetnik pa ga očitno ni da se ne bi premaknil. m ■ na m.r VELIKA V THOR PRALNIK SAMO 49 95 PREJŠNJA CENA $79.50 I* $1.50 takoj!... Ostalo r 18. meiecik. Teden dni prosta potkusnja. Velikost za 7 funtov suhega perila; jamčen proti rjavenju; lahak za čiattti; hitrejše in boljAe pranje; l>ar release Lowell ovijal-nik; motor brer. vsakega šumenja. Ne odlašajte! Ta ponudba velja samo za omejen cas Prihranite »konaj $30 pri nakupu Thor pralnjka, te i" 1ruKih knjig ter brošur iz Proletarčeve knjigarne. Upamo, da bodo sodrugi in Dobite jih v uradu "Proletarca" in pri Antonu Gardnu. Govorniki bodo, Norman Thomas, D. VV. Hoan, Victor Reuther, organizator unije avtnih delavcev, Howard Kester, voditelj unije Southern Tenant Farmers, De vere Al len iz države Connectieut in več drugih. Predsedoval bo s. May-i nard C. Krueger. Shod bo zanimiv še posebno i zaradi problemov, s katerimi j se bo pečala izredna konvenci-j ja socialistične stranke, katera se prične v dvorani omenjene- j ga hotela naslednji dan. čita-j fteljem priporočamo, da se ga I somišljeniki v Detroitu naklonili Antonu Zorniku pri njegovem agitacijskem delu vse mogoče sodelovanje. sodiščem se vrši 5 aprila.j udeleže v čimvečjem številu. * • Le /\ Iva i-\n L Hn mrvlfrol l n 7 1_ Kdo bo pa krave molzel in ži vino pasel, če bo to sprejeto?" jamrajo farmarji. "Saj otroci že sedaj nočejo delati!" Kronikar. Naša prvomajska slavja S. Kavčič za vztrajanje v aktivnostih Sygan, Pa. — Naš klub JSZ bi bil lahko še enkrat jačji v številu članstva, če bi napredni delavci hoteli priznati, da le z organizacijo se kaj doseže. Kriza je mnogim vzela veselje do aktivnosti, veliko ljudi je postalo vsled nje malodušnih, pa je za ostale •OdfUgt JMMta* Kolikor je nam doslej zna- j0 V8jed teRa dei0 težje. no, bodo imela svoja prvomaj- Resnica pa vzlic temu ostane, sfta slavja klubi JSZ v Chica- da brez Uveljavljenja našega jru, klub v Bridgeportu, O., v proRrama za delavce ne bo rešitve. Bilo bi nič več kot pra- Springfieldu, 111., in nedvomno več drugih, ki bodo to pravočasno sporočili, čikaški klubi bodo praznovali prvi maj v dvorani SNPJ. Predvajan bo dober, slavju primeren pro- vilno, da se nam pridružijo! Prejkone bi to storili, če se bi o našem delu podučili iz knjig in časopisov, a nesreča je, da neradi čitajo in vsled tega je gram, po programu v gornji njjhovo zanimanje tako neza-dvorani pa bo plesna in proeta dostno, da ne morejo soditi za/bava v spodnji dvorani. drugače kakor sodijo zdaj in Med Slovenci v Kansasu pri- kvečjemu le jeze na vse o- redi prvomajsko slavje federacija SNPJ. Čiftajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi. krog sebe, kadar jim ni kaj po volji. Kot že oznanjeno, se bo vršila v nedeljo 28. marca v Moon Runu konferenca JSZ. P. O. Višje plače Harvester kompanija, ki kontrolira izdelovanje poljedelskih strojev, je zvišala plače 5c na uro. Samo v Chicagu u-posluje 18,000 delavcev. Vseh skupaj jih ima 50,000. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—rUtion. U wa« brought over to inurt point, of the girlu, an l Leroy. America by the Lonckm co,npany Laflammc the moit po in ti of the whk..h ,ettk.d VirTinia in th, early toya. I am air« that ali thr- Falcon« 1 |>art of the 17th ct.ntulv. n/111 ♦.■«» »ik, •aid that Hitler wuh a brown- hhte i fanatic and that a statue of him •hould be plaeed in th? chamber of horror; at NVvv York's< 1939 wcrH's fair. Hitler made a fu s ar.d de-maried an arology. — \Ve beli?ve that Hitler ha? quite a bit of apob- gizing of his ovvn to do. * A fevv funnv ones: "As vve understanl it from dis-patehes, the naval aspect of th • tromble in F'->ain is most recnarkable. Tvvo unidentified fleets of unidenti-fied sh ps are trying to blast cach other out of the vvater." "It seems the average Commun-ist's ambition i« to go plače* and boo things/' # Lomt i ne Miller, why don't you write to thM column? Your letter« will be more then vvelcome. So don't fonget, we are expecting a letter from you. * We wonder vvhat vvill be done in Spain after the Civil VVar is over. The London company vvante l child labor to help develop the revoutces of its Viigina co!ony u< cheaply as possible. ln 1619 it* re.ords a.-knovv-ledge the ar.ival op 100 children, "aave euch as dyed on the vvaie," and another hundred, 12 yiar* old or over, is a-ked for. In 1027 many ships arrived, brin/ing betvveen four-teen and fifteen hunJrc 1 chiliren kidiiaped in European ports, an J a fevv years later they ssnt a request to Lon-don for anoth?r t*upply of "friendltis fcoyi and girla." By lfifil the kidnaping had in-creased to sueh proportions that the British committee for foreign plan-tations interfered and an office vvas created vvith the duty of keening a record of ali person* goin^ to America as servant*, and th • statement that they had voluntarily left Eng-land. A penalty of death vvas later provided for kidnaping, yet ten thousand persons vvere annually kidnap- ed after the passage of the act. # Next vveek vve are going to pu-blish the story of how the bow and arrovv vvas invented. * That vvill be aH for this week, more next vveek. Friendship! Falcon Editor«. Nekdo jo je čakal. Ali je mo-||it Pričakoval sem oporekanje goce. Kdaj me je mogla opa-!mojemu oglašanju Thomaso-ziti? Presneta ženska! Nič, naivega shoda, a ga ni bilo. Ti Dunaj pojdem. Verjetno je, da zborovanje je bilo 100" odstot- bo prišla domov, če mi že ne bo uspelo zvedeti nič o Fran-ceuchiniju, bom poskušal dognati, kakšne zveze ima v raznih ministrstvih. Vsaj to, da bom starega potolažil. Preglednik se je muzal. Vlak je drdral enakomerno, enozvočno. X. Hildegard je bila pridno in bistroumno dekle. Berenini ni imel z njo mnogo dela, napora pa prav nobenega. Nekaj pod-stave je imela že iz srednje šole, malce pa se je z italijanščino tudi sama ukvarjala, preden je prišel Berenini v Lužice. Poučeval jo je po eno uro, največ po dve uri na dan. Večji del dneva je prebil v gozdiču in okolici. Poskušal je priti v stik s kmečkim prebivalstvom. Kmetom se ni godilo baš no demokratsko. Bil sem prav vesel, da sem se ga udeležil, kajti na njemu sem si pridobil novih izkušenj. Ljudje, ki so se ga udeležili, so večinoma dobro misleči in res žele, da se razmere v tej deželi kako spremene, samo da ne bo socializem ali komunizem zraven. Kajti vsi liberalni govorniki demokratske stranke strašijo posebno s komunizmom. Ali kar me je veselilo je bilo to, da niso prav nič štedili s kritiko o svoji lastni stranki. Kar se tiče nas — soeiali- sem videl že na mnogih shodih inaprednih elementov. Udeležujem se jih rad, ker se človek na vsakem kaj nauči. Tudi to na primer, da je med cerkvami velika razlika. V enih se zanimajo za socialne probleme in posebna delavska vprašanja. V drugih pa — saj je vam znano! V torek 9. marca sem videl spet istega pastorja na banketu in potem na shodu,oziroma na forumu, na katerem je g> voril Norman Thomas. Na banketu je bilo precej starih so- sodelovanjem lahko izvršili toliko več dela. Seje našega kluba se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne. Na prihodnji se ji nastopi Peter Ko kot o-vič, ako ne bo med tem poslan iz tega kraja, ali pa Božo Sto-janovič. Pridite na sejo prej kot navadno, in povabite s sabo prijatelje in znance. Priprave za proslavo 1. maja so v teku. Program bo oznanjen v krktkem. Bo zelo pester in smo uverjeni, da bo udeležencem ugajal. Nadejamo se tudi, da bo poset toliko obilen, drugo v" in" ^n ek a j i ntel ektual- da b? društvena dvorana čist9 cev. Na njemu je imel Thomas le kratek govor o Španiji, o stavkovnem valu v tej debeli in vmes je povedal par šaljivih. Potem smo odšli v dvorano višje šole. Govornika Tho masa je zelo dobro predstavila soproga omenjenega pastorja. Govoril je nad eno uro o predmetu, "Ali je zadosti pogojev in zanimanja za zgraditev močne farmarske-delavske stranke?" Njegova izvajanja so bila prepričevalna" in navzoči so ga napeto poslušali. Na vprašanja je spretno odgovarjal. Navzočih je bilo kakih 300 ljudi. Pri6el je tudi John Vitez iz stov - vemo. da ne bomo do- Blaine' z njim jeR(radlJy-sejrli ničesar izdatnega, dokler Ti Je Jb'1 Peter Ko" ne bo moč v zakonodajah v de- kotovič, dalje podpisani s so- lavskih rokah. Zdaj jo imajo še zmerom zastopniki bogatinov. To smo socialisti vedno naglašali. Tudi načrt predsed-, , . . . , nika Roosevelta /.a imenova- pa Je stala 50c' kar morda n' progo in hčerjo in več drugih nam znanih ljudi. Udeležba bi bila nedvomno veliko večja, če bi bila vstopnina nizka, tako nje dodatnih članov vrhovne- slabo. Morali so sicer podpiso- j mu sodišču nam ne bo prinesel vati vojna posojila, a vse to je ničesar drugega kakor morda bila več ali manj gola formalnost. Podpisali so namreč po navadi posojilo, plačali prvi o-brok, za nadaljne obroke pa se niso več zmenili. — Ne morem, ta mesec res ne mi>rem! so se ponavadi iz- pila v vlak za Ruhr-Selztal-! Kovarjali. Pridite drugi mesec. Bruck. Ta je imel samo tri vozove. Pregledala je vsak kotiček ter se prepričala, da ji je pobeg uspel, zakaj Vondrička ni bilo v vlaku. Na nekem križišču je tik pred prihodom vlaka na križišče zdrvel čez železniško pro Agent je prihajal mesec za mesecem ter mesec za mesecem odhajal praznih rok. češki kmetje pa posojil niti podpisovali niso, marveč so na vsakem koraku, očitovali odkrito, nezatajevano sovraštvo proti vsemu, kar je bilo z voj- go avto, ne da bi se bil zmenil I no_ v zvezi, pa čeprav v še tako za nevarnost. Saj se je skoraj zaletel v lokomotivo. rahli zvezi. (Dalje prihodnjič.) Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINEITS ELIXIR OF BITTER WINE Ne bodite sužnji neprebavnosti — NAROČITI 81 PROSTI V/.ORJtC — Triner'a Bitu. Win« C* 1 544 S. W«Ua St., C hicago, III. ( ' Pofiljite mi brezplačni vsoree. i I Na«!ov ..................... i Ime •.... par tolmačenj ustave "z liberalnega stališča". Ravno ko to pišem, sem dobil predse tukajšnji lokalni časopis, kateri poroča, da se je kongresnik Imhoff premislil in bo delal v prid Rooseveltovega načrta. Donehey pa je odšel na počitnice v Florido. Koristi volilcev ga ne brigajo. V devetih izmed desetih slučajev jim na urgiranja in vprašanja niti ne odgovori. * Morda se mi boste čudili, a nič ne de. Ker sem zelo radoveden, sem šel dne 7. marca v metodistično cerkev na predavanje o zadružništvu. Naznanilo o tem mi je prinesel .sin. Dejal je, da mu je profesor v šoli priporočil, da naj se ga u-deleži, pa sem se mu še jaz pridružil. Domači pastor mi je dosti, a povprečnemu delavcu se zdi pol dolarja vstopnine na shod preveč. A prireditelji morajo plačati »stroške, in ker drugih dohodkov ni, morajo računati dovolj veliko vstopnino, da jih pokrijejo. Udeležil sem se že dveh predavanj na forumih in na obema je bil dober poset. Iz tega sklepam, da se ljudje za razna vprašanja zmerom bolj zanimajo. Dobri delavski govorniki in delavski časopisi in knjige so nam najr boljša šola. Značilno je, da se teh shodov udeležuje vedno več intelektualcev, to je, šola-nih ljudi, kateri so se za socialne probleme pred krizo najmanj zanimali, zdaj pa celo industrialne delavce v interesi-ranju za gospodarski razvoj daleč prekašajo. Iz vseh teh pojavov sem se uveril, da bodo socialistična načela prodirala dalje in dalje. Kar se socialistične stran- napolnjena, kajti na mednarodni delavski praznik se to upravičeno pričakuje. Joseph Snoy. Nov naročnik o "Proletarcu" Johnstown, Pa. — Komaj leto dni sem naročnik "Proletarca", pa se mi je že tako priljubil, da ga vsak teden z veseljem pričakujem. Nudi nam mnogo dobrega, koristnega in vzgojnega gradiva za delavce. Čitam tudi tukajšnje angleške liste in vidim, kako se prizadevajo obdržati neuko maso v temi. Ce bi jim nudili resnico, bi morali pisati o izkoriščanju in o brutalnostih, ki se uganjajo nad delavci. Namesto tega raj še hvalijo kar hvale ne zasluži, in blatijo ali pa omalovažujejo delavsko gibanje. A SONG OF SLAVES O Slave of the Wheel and Thread! O Slave of the Sewing Machine! Your erust of bread you earn vvith dread Lest hunger lurk between! O Slave of the Factory and Loom! O Slave of the Mili and Mine! Ye weave your doom, ye dig your tomb, For toil alone is thine. O Slave of the Spade and Hoe! O Slave of the IIarrow and Plough! The seed ye sovv, the grain ye grow, Another reaps than thou. O Slave of the Steam-breathing Steel! O Slave of the Truck and Engine! The demons' speed ye needs must feed, Tho' hungry ye remain. O Slaves of the Bellovvs and Fire! O Slaves of thc Furnace and Flue! Vour limbs perspire, your muscles tire, Ye forge your chains ane\v. O Slaves, is it not more than time That your servile chains ye broke? Vour brother calls from every clime! Arise, and add your stroke! Thomas C. Auld. Seje JBLA Chicago, 111. — Seje direk-torija Jugoslovanskega stav-binskega in posojilnega društva se bodo V bodoče vršile Station WWAE. Every Sunday 1 to 2 vsak drugi pondeljek v mese- 636 S. Clark St., Chicago. — Har. 3006 cu v uradu društva na 2634 S. Listen to the Yugosla'- Radio Hour of PALANOEGH'S TRAVEL BURCAU AND FOREIGN EXCHANGE La\vndale Ave. Vsak petek o-stane reden datum za vplačila na obroke. Urad društva je od- Na društvenem polju smo, prt med tednom od 1. do 5. povedal, da je zrastel v zadrti- ke same tiče, se nadejam, da žništ v u, ravno tako tudi govor- bo kos svojim nalogam in da nik. ki je še mlad človek. Idej? Im> diference usoglasila na svo- | zadružništva se je na vzel na i i izredni konvenciji, ki se pri- Škotskem. Udeležencev ni bili čne koncem tega meseca v mnogo, a izvajanjam govorni- Chicagu. ka so pazno sledili. Dalje je za delavce važno V diskuziji se je govorilo z spoznati, da svoji »t,vari ne mo-ozirom na zadružništvo o mar-;rejo dosti koristiti, če niso or- precej aktivni. V predpustu je bilo mnogo veselic, v postu pa smo prepustili ženitbene in druge zabave mačji žlahti. Ampak to ne pomeni, da smo zaspali, kar potrjuje tudi tukajšnji lovski klub, kateri je sklenil prirediti zabavo v soboto 3. aprila. Vršila se bo v slovenski dvorani na Bon Airu. Občinstvo tod in v okolici je vabljeno, da se je udeleži. Ti-ketov je že dosti prodanih. Pripravljalni odbor zagotavlja mnoga razvedrila in izborno postrežbo. Vstopnice, ki so samo po 15c, dobite pri članih, kateri vam bodo z njimi rade-volje na razpolago. Igral bo Koplerjev trio. ki je znan daleč naokrog. Igrajo valčke in polke, da je veselje. Rcvmati-zem izgine brez zdravnikove pomoči. Louis Skedel, tajnik kluba. Zvišanja plač čitajte, delavci: Zvišali so vam plače, tu deset milijonov, tam dva milijona, nekje drugod kar trideset milijonov? Ampak kaj pa zviša vanje can potrebščinam, ki jih rabite, a nimate dovolj "zvišanja", da si jih bi mogli kupiti v zadostni meri? pop. in ob večerih od 6:45 do 8. Ob sobotah je urad odprt od 10, do 12. opoldne, in pop. od 1:30 do 4. To društvo vzorno posluje in je dobilo po zadnjem občnem zboru že precej novih članov. Tajnik društva je Donald J. Lotrich. Proletarec je list, ki je vreden da ga citate. 11 '41'HiVUVua ■ M:.«;tf,pee-dom o>f discussion. Such a Socialist Purty i« the only kind that i> :o lay possible in America. It is, more »ver, a party which may svoid tht* d.rta-torial eentralization of the Commun-ist Party of which the Stalin-Ti otsky feud U one bitter fruit. But in the main I am »urpris. I at the wide area of general agrec-.ient among us Socialists—an agre mont too arideepread to afford any ex;uae for treating the Party as if it were u loose league of factions. There are very fevv differences that are the in-evitable result of difference of prin-ciple. Let me illustrate. We ali agree on work in an.l with mas« organizations. The quest on is how. VVe want every Socialist at work in the plače where he can work best and we vvant him to have ad-vantage of Socialist cooperation and direetion in that task. There is no a priori formula on this derived from Marx or evvn our own theoriticians. The Convention must tak«' account of realiti« s. A plan for Socialist League that inay work in Nevv York may not vvork in a factory town with very fevv S >cial ist in a union. Certainly small Socialist locals with little experienee with unions or cooperatlves cannot satisfactory improvise a detailed labor or cooperative line and force it on a union through some Socialist league of a couple of members. These are the realities »e must face in planning work in unions and co-operatives. We must aH agree on a greater degree of democratic eentralization and the building of a party-control-led press. Again the question how is not determined by deductions from rival theories on the precise "road to povver." Most of us agree on the three prin- ciples that should uvide us in relation to a labor party: 1. Such a party w a highly de-sirable next step in the American vvorking clasc movement and promise« to be the lociral next step in terms of itrength at the polls. It should l»e supported by Socialists. 2. Hut by its nature such a |*arty cannot take the plače of the Socialist Party which must preserve its identity not merely in a vague educational sen se but for effective ac-.tion in the face of devcloping situa-tions. There may soon include erisis born of nevv eatastrophe which will leave little opportunity for noše counting as its major solution. 3. The conditions under vvhich we must combine preservation of our identity and funetion tri tli support of a farmer-labor party (aml that is not the same as a "popular front"') are not uniform. VVe have no national movement as yct for a farmer-labor <]varty but a series of local movement very different in c ha rac-ter, strength and sincerity. These are the factors vvhich we must consi letin adoptir.g a plan of aetion at Chicago. In considering them vve may also have to adopt certain state men t s or amplifications of principle vvhich ap-ply to present problema. We shall utterly fail if on the one hand vve are fools enough to let the Communist Party write our program in terms of its very peculiar enthusiasm for a more peculiar "democracy" or if on the other hand we write our ovn program in terms of such negative« as the hate of the "poison of Stalin-iam." THE EDUCATIONAL BUREAU OF J. S. F. Altogether 170 unit« consisting of dramatic group«, c.ubs, fratarn^ lodges and singing »ocieties ar« at present mrmbrri of tha Educational Bureau JSF and are enjoying the benefit« of being affiliated with thi« important institution. New group« are joining from month to month. During the pa«t year hundred« of requests for plajra, recitation«, mu-•ical and apeaking portfolio« were an«wered in addition to the issuance of aome 3500 book« for ita affiliated units. Judging from the aetivities of the Educational Bureau in signing up new group« and in «ati«factorily ant-wering the large number of reque«t« for play«, recitation«. etc., during the pa«t few month«, thi« jrear should be a very succe««ful one for the Bu--eau and ita work among ita affil-•ate«. The coordinated effort« of the many Jugoslav group« in America bar. made it possible to accumulate a large stock of material in the port-folios of the Bureau. For the very liberal fee of 50c • minimum per month its affiliated units are en-titled to the service of any piay, recitation, declamation, etc. in addition to selected literature that is mailed to ali units each year during December and January. The only requirement for any group to become entitled to this service is the small fee per month which it used by the Bureau to purchase new meterial. We have a positive Socialist job to do. That means supporting morally and financially the Party first and not a faction. Our Doings Here and There By Joseph Drasler im: Fi Ti it i What are some of the problems scientists are vrorking on? This ls a vast subject, and I've given various outlines in the paat. The latest vvill be found in a nevv book, The Next Hundred Years, by Dr. C. C. Furnas, profeaaor of che-mistry, Yale university, in vvhich he suggests the follovving tasks for science: 1. In che*mistry: Roazens of plants tied-up vvhile most of the others are making plsns to strike. loo-k and work as -well as natural ones; fooosition. I knovv of no period in human history vvhen the masses enjoyed social security. It hasn't been lost, because we never had it. Science's job is to establish social security for the first time in history. And that, I insist, vvill have The National Convention of thi Socialist Party vvhich vvill be held in Chicago, March 26 to 20 mcUisive, vvill be opened vvith a Ma*s Meeting in the convention headquaiters at the La Salle Hotel on Thur*day evening, March 25th beginning at K p. m. Tickets vvill be 25c in advance and 35c a t the door. Speakers: No)--man Thomas, Daniel VV. Hoan, De-vere Allen, Victor Reuther, Hovvard Kester. Some of the fundamental ques-tions on vvhich the party must, through this convention, determine its position are: the C. I. O., A. F. of L., the I^abor party, Spanish events, People« Front and kind red que»tions affecting the vvorking class. Also a preliminary to the Convention vvill be the Conference on Un-emlpoyment under tb< direetion of the National Une*nployment Committee. This vvill bc an alUlay ses-sion Thur*day, -Mareh 2a. e Seve &unday. April 1K, for Sava'« Spring Concert and Dance vvhich vvill be held at the Sokol Pilsen Hali, 1X14 So. Ashland Ave. Sava's guest artist on that date vvill be Anton Shubel, noted Slovene •baritone. The original Gay Dons Orehe« t ta vvill furnish the dance music. # At the February meeting of the Social Stud.v Club, Comrade Oscar Godina made a report on the Spanish situation. The report vvas vvell made after vvhich a lengthy diaeussion en.«ueart. * The May Day Committee of Hranch 1, JSF, is busy *one vrekome. * Reports of aetivities of our Branches througbout the eountry are vveU-ome to this column a4 well as caments. * May vve remind you again that thu Conference being sponsored by the Western Pennsylvsnia Bram-hes of the JSF. and the affiliated units of the Educational Bureau, vvill be hvl 1 Sunday, March 28, at the Slovene Hali in Moon Run, Pa. Ali comrades in that territory are asked to atteml this Conference and take part in the discussions. ♦ A Conferenc*4 of JSF Branches, Fraternal and other units of the Educational Bureau JSF, for north-ern Illinois and VVisconsin vvill be held on Sunday, April 25, 1987, at the Slovene National Home, 424— lOth St., VVaukegan 111., beginning at 0 a. m. At his Conference, in addition to the reports of the delegates, com-lades Frank Zaitz and Frank Ale*h, rt presentatives of the Executive Committee, vvill report on the aetivities of the JSF among fraternal, cultural, trade and other group«. Ali organizations in that territory vvho come under the above named group« are invited to send delegates to this important gnithering. * Comrades in the Sheboygsn area are asked to attend the card party being sponsored b.v Branch 235, Sun-day, March 2Ist beginning at 7:30 p. m. at Fluderniok'* Hali. # Total contributions to the *ustain-ing fund of "Proletarec" to date amount to $62.84. * The Executive Board of the Jugoslav Socialist Federation and the B >ard of Directors of the Jugoslav VVorkmen's Publishing Company met at the Slovene Ijfcbor Center, Friday, Ma»<-h 5, to diseuss problems in re-gards to its pi>bljeations, IVoletsrec and its agitational woik, and the vvork being- carried on by the JSF Branches. It vvas de<'id«Hl that one of our aetive comrades vvill be dispat.^h-ed into the Detroit area as soon as poaseble to do agitational vvork for Proletarec. SecretaiT Charles Pogorelec re-|K)rted that at the present time there are more units affiliated vvith the Educational Bureau of the JSF than at any previous time during the his-tory of the Bureau. Peter Bernik vvas elected dramatical direetor of the Bureau. Frank Zaitz and Frank Alesh vvere elected to represent the JSF aml the Educational Bureau at the VVaukegan Conference vvhich vvill be held April 25. John Tercel vvas delegated by the Exccutive Committee to report on the aetivities of the JSF among fraternal, cultural, trade and other grr>up< at the VVestern Pennsylvania Conference uhich uill be held in Moon Run, Pa., on March 28. Do Vou Care to Have This Repeated? The following is a part of the ca-• ualtie« of the VVorld war: Known dead, about 10,000 000. Presumed dead, about 3,000,000. Seriou«ly wounded, over 6,000.* 000. Otherwi«e wounded, over 14,000,» 000. Direct cost of the vvar in money, over $1 86,000,000,000. Lo«« of property de«troyed, about $30.000,000,000. A« if the«« figure« were not ap-palling enough, moat of them can «afely be doubled or trebled, end •till be within the fact«. For, if there were approximately 13,000.000 killed or died of ditease, there were also at least that many non-combatants who have died of disease, worry and slow starvation because of the vvar. Also if the direct cost of war vvas 186 billions, it is safe to say that the indirect cost has been several tinves that much. And the bili is by no means ali paid yet and won't be for meny year« to come. Neither i« the bili yet paid in life and health. Death« occur every d«y which, if they could be traced, would undoubtedly dete back to ceuses rooted in the war. Is it any wondrr that the Socialists, the world over, are vvorking ear> nestly to abolish wer forever? The wonder is that the common people of many countries. vvho suffer the most from war, allow the imper* ialists, particularly the Fascists, to remain in povver, menacing the world vvith another disastrous vvar. This might be set down as a part of the high cost of ignorance. The Socialists favor ali possible minor measures vvhich vvill decrease the probebility of vvar. They under-stand, hovvever, the economic and nationalUtic causes of vvar, and they knovv that the vvorld vvill be menaced by the threat of vvar until the na-tiors are socialized. A vvorld of so-cialized nations vvill be a brother. Food of nations, cooperating instead of competing. That is the way to abolish vvar forever. -The Milvvaukee Leader. Join The I nion You should join for a fevv of the follovving reasons: 1. In union there is strength. 2. It i>ays to be a union man. 3. It tends to raisc vvages. 4. It resists a reduetion in vvages; organized labor sometinies suffers a reduetion in vvages, but seldom does so, as compared with unorganized ki bor. 5. It gains shorter hours. 6. It makes labor respeeted. 7. It makes a shop a better plače to vvork in and the vvorld a better plače to live in. 8. It help* the family; more mo-ney means a better home, better clothes, better foods and more com-forts. t>. Your duty to yourself and your family demand« it. Just a Reminder We knovv novv that spring is just around the corner. More dependable than the groundhog or the first ro-bin as a harbinger of spring i« the boy and his. marbles. Then too," the feel of «pring comes as the sun climbs higher in the sky and the days begin to get longer. Soon the grass vvill began creeping from under its vvinter coat of ice. Nature lovers vvho enjoy making early spring trips into the snovv-clad mourtains are going to miss the beautiful sight that comes vvith the first warm sunshine and the melting of the snovv off the mountains, because there if no snovv in most parts. The melting of the snovv and then the first signs of life as the grass be-gins to spring up, the trees and plants begin to bud and the insect life begins to appear from apparent-ly novvhere. This is the tonic that makes men feel young again.—J. D. ARCHLICHT llliiiii..... Donald Lotrich illlllllht.....,.il Above aH, Fascism believe« neither U) be aohieved onl.v through a sj-stem in the pos«ibility nor in the utility of of socialized industr>'. The job can perpetual peace. A doctrine which is be done, but it'« going to take a lot . . , ... of sound thinking aml planning. founded upon thus hannful postula'.e E. Haldeman-Julius, in The Amer- of peace is hostile to Fa.^ism. ican Freeman. —Benito Mussolini. More and more Building and I^oan Assoeiations are coming under control of the Federal government as is jevidenced by the recent ruling of the Internal Revenue Collector who j rulcsl that emplo.vees of Building and Loan Associations which are affiliated vvith the Federal Home Loan Bank are exempt from the Social Se-curity tax. The reason for this ruling vvas, that members of the Federal Home I»an Bank are instrumentali-ties of the government and government err»ployees are exempt from the Social Secunty tax. Our Jugoslav Building and I»an Association is affiliated vvith the Federal Home Loan Bank so that ruling affects us, too. The signifieance of this ruling is that the government oonsiders our Association an instrument of the government system. And that is a gool thing because our people have con-fidence in the Federal government and their money vvill be that much snfer. * The monthly meeting of the Boar 1 of I>irectors of the Jugo lav Building and Ijoan Association has been changcd to the second Monda.v of each month at the Associations Office, 2634 S. Lavvmiale Ave. Frida.v vvill be continued as the day on vvhith payments are due. During the vveek, the office is open from 1:00 to 5:00 P. M. every da.v, and evenings, from 6:46 to S :00 P. M. and Saturdays from 10:00 to 12:00 A. M. and 1:30 to 4:00 P. M. * Branch No. 1 JSF vvas fully rc-presented at the special meeting of the County Central Committee, Mon-day, Maivh 8 at the Brevort Hotel. The coming convention, May Day, finances, Socialist press, the Debs Column, organization and Spanish Civil vvar aid, trad<. union vvork, the unen>ployed vvork and announcement of a transportation hearing in vvhich the Socialists vvill present the solution to the proble'. The eleetions in London aren't at ali in line vvith vvhat the English government is doing. Or should I say that the vvork of the British cabinet and their policies, both foreign and domestic, are not in line vvith the trends in England as disclosed by the London eleetions? Yes, I gue®s that vvouId be the better way to put it. The British cabinet manages to hang on despite the in-ward moves antl vvishes of the people. VVe hope this polic.v may soon b1 | reetified vvith and b.v a Labor Government for England. * A special effort Ls being made by Cook County Socialists to fill the large hali of the Salle Hotel on Thursday, Mareh 25th as the open-ing meeting for the national Convention of the Socialist Part.v of America. Ali of our comrades are request-| od to attend. Tickets for this meeting are 25c in advance aml 35c at the door and can be seicured from I Justine Zaje, Branch Secretary, Anton Garden, The Slovene Labor Center or the vvriter. Branch No. 1 is ex-lv. Ud to turn out at least 100 people for this meeting. Speaker* vvill include Norman Thomas, Mayor D. | VV. Hoan, Devete Allen and others. This vvill be the only public meeting of the convention. Ali others vvill be closed. Onl.v Part.v memlbers vvill be cligible to attend. The convention vvill make some very important de-cisions vvhich should bring thi' Party back to life again. It vvill clarify the | Part.v sta ml on ali vital is.