Iztiajn v mi k i relrlth in velja a |itiïïLniuu vred in v Mariboru i pošiljanj«» na dom mfl celo leto . S H, . ifoI lota . tfl.SOk. \ il. 80 k. Brez jioiiljKujo tsn o um ia celo leto . 1 fl, J5U k. „ pol let« . 1 il.aok. „ . — il. Oik. t listi se dobijo ¡m ..'.jiiîaru Jinvaku nn \elikt!E trgu «a k. SLOVENSKI Naročnino »prej o in a vredni« tvo v Mariboru, Rokopiii te ne vračajo, neplačani liati ne prijemajo. Podučiven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v guepodarstvn bogati datalo.* O* nantis so prijfliriâjip, pïaia zîi vrstico je 10 k. in /a Itnliîk SO k. Stv. 3. V Mariboru 16, januarja 1868. Teèaj II. Gospodarska stvari. E O lirii■ decembra lS67*em «vctoval želod saditi, ta sieer želod od „doba" kol na] boljše Icme hrastovih plemen, ali pa od takega hrastja se naj že-od zaaeinje, koje je. gladko, ravno in visoko ter ima velik debel želod, žir, kajti tak les je ne le kakor sploh brastje za nekaj slahejo kurjavo od bukovega lesa ali vendar dohro, marveč za splošno prekoredno izvrstno rabo k^košne koli potrebe, kakor: Udje, blanje, deske, dîle, sobe, iaflte, raglje, obroče, stavbe, odre, podboje, podsekc, stržajnike, strehe, bleve, kopanje, razno orodje, stiskavuike. krnice, gantnarje, doge, kolje, pohištvo, mize, stole, postelje, klopi, pode, treslo itd, itd- K temu &c daja izvrstnega listja zn stoli o vsako leto, ker h rastje bi d j globoko korenine poganja, iu toraj ue potrebuje neobhodno lastuega gnojenja z listjem, ak oprem mu tudi ne Škoduje, marveč j ¡j ko koristi. Potom Air. ki tudi kaj zalega svinjam, in jim je dobra hrana; toda pravijo, da je masi, salo bolj trdo od tako podrejene svinje, kar vendar ne overa s žirom svinje krmiti. Tudi .se suho veje lahko odžaga ali oklesti in daja drva za kurjavo tako, da še hrast dobro raste nad let, in slarost 30 solonih našteti, kot jim le trohice poštene reči izročili. To si naj vflak reden iu posten posestnik zapomni! Zato je dobro, ako bi kmetovalci in posestniki svojim sinom iu hčeram sami o vsaki priložnosti razsojevuti in spoznavati pre puščal i. kako nek mislijo in Bedijo sinovi iu hčere o ti ai i uni reči. Iz njih razsodeb i)o vsak pumelen gospodar brž sprevidel in spoznal, kamo jih nagnjenje cika iu vleče; ali so zakaj boljšega, koristnejšega navdušeni ali ne — in toraj sposobni to ali uuo enkrat sami umno voditi in gospodariti. — Da sinovi samo na janjke, hčere pa na hlače gledajo in prežijo; zato je vsak bedak goden. O neki sin ne ve Se uaojč motike ali sekire nasaditi, konjev počesati, niti gnoja hasnovito ua kap gnojniščin spraviti, ga z zemljo pokriti In z gnojnico polivati: So manj pa ve, koliko gre zrnja sejali raznega na njivo enega orala, in kaka s setvijo bol obari ti ali pre menjava t i, kako njive razne zemlje, travnike, vinograde, sadtinoeno drevje gnojiti, kako a sadouosnim drevjem, goricami, gozdom, domačo živino in ji potrebno primerno klnju, krmo ravnati itd.; a vendar zc Visoko glavo nosi, in nič bo!j ne želi, kot žc sam svoj biti. — Gotove: Neki malopridnež bi željno rad s strupenim srcem svojemu očeta ali materi že mrtviti ko pesem za popotnico zapel, nuj hi pred na njih mesto dospel; —nkoprem se še njegovi možgani popolnoma prazni naj manjših čednosti in vedenja o samcata [nem gosporiarenju itd. O neka hčerka se malo briga za žensko hišno delo, posti lj™ je, predenjc, snago, hišo pomesti, klopi o miti ali obrisati, živini prijavno pastregati in jo čedno snažno imeti, v obrokih zadostno in primerno nakrmiti, nastlati itd.; o kuhi še celo neka nc ve koren o ve ž upe zatepsti, kako bledo tenfo narediti ali dobro tečen kruh speci; J5e manj pa ve iglo voditi o krpanju raztrganih oblačil, ali kak robček znrobiti, si nogavice sjdosti, in rohje oprati itd. : a vendar že srčno želi skoraj pod kapo priti. — Ni to gola resnica? Odpravite te 13 več enakih nevednosti in nemarnosti, iu zagolovim vas, da se bo vam in vašim otrokom bolje godilo. .Stariši ! Vi ste marljivo svoje otroke v Sob pošiljali, kjer so sc raznih lepih reči naučili; dajte jim sedaj daljne prtlclnoeti se se marsikaj novega naučiti iz „Slov. Gospo■ da rja", „Novic11, iz knjig od družbe sv. Mobora razposlanih itd. saj veste, kdor ne napreduje, zaostaja s kislim obrazom. — Stari i! vi ja sami_ veste in vidite, kako se nekterEm umnim iu rednim gospodarjem dobro godi; kar pride od ve-čega vedenja, znanja in lepših čednosti. Vso to se ne da v glavo vljiti, temtie le iz dobrih knjig in gospodarskih časnikov naučiti. Držite si toraj take) par forintov vas ne ho na boben spravilo; in tako se vi s poslušanjem boljših reči naučite in vaši otroki bodo se raje doma zadrževali, 4 čila-njem dobrih knjig iu časnikov vam v veselje, sebi pa v neizrekljivo korist. (DtJje prihodnjič.) Trlljoii. »ei|iai iuea. (Ithinchitcfl lietnlati, Reben-stecheri je naj vekši neprijatelj mladih trt. Mnogokrat se ga prikaže tako strahovita množina, da se velika nesreča samo po marljivem pobiranju jegovlh jajce odvrnoti za-more. Iz tega že sledi, da je to delo tndi jed no izmed naj po-trebnejSih v vinogradu. Trtijon je 3 črte (liuijel dolg 1J/, črte Širok, blešeč, zlato-zelen in ima lepe rude če noge. Tt mrčesi pokončajo trto, ko naj hitrej začnejo guati s tim, da se v vrtajo v mladike in je tako pregledajo, da sc morajo posušiti. Kesuej preglodajo tudi stare rozge in na ta način se večkrat zgodi, da se cele meje gori« posuši jo. Mrčes sc pride le zvečer na svetlo , potegne vendar pri naj manj Sem šumu noge k sebi in pade kakor mrtev na zemljo. Samica na gloda liste, prej ko začne jajca nesti, tako da sc na lični strani začnejo zvijati, nastane na ta način livnik (trihtar), v kterega jajca naleže, da jtm ne Škodi niti mraz niti dež. — Čez kratek čas se zvalijo gosenice, ktcrev2—3 tednih popolnoma dorasfejo in za tim vlczcjo v zemljo in se zavijejo. Naj ¡ože in naj ^otovejše se ta mrčes, kteri trti strahovit kvar dela, odpravi, ako se zvilo listje marljivo pobira in sožge. To morajo vendar vsi sosedi marljivo storiti, ker drugače ni mnogo vspelsa, ker se mrčes hitro pomnoži in v kratkem po celem hribu razširi. V spe h pokončanja tega trti-nega velikega ne prijatelj a se še le pokaže prihodnje leto. Pr. BI. prijatelji. Kje pa je tU danes hoče gotovo da hoče danes k vam da hi skupej šla, roti Lipo. Poduči t>ni in vgodni pogovori* (Soba prt Ljubomirv, Ljubomir in Semenko s&tttn ¡tri mizi in fUjeta Sa&iikn.) Sem c ti k o: Čujte, g. učitelj, kaj pravi v -Danici" neki pisatelj o civilnem ali zaplotnem zakonu: dokazuje namreč, da se je ta zakon že nahajal pred letom 178!' m sicer pod vladarji avstrijskimi — d a Ogerskem, kder so se cigani na ta način ženili, kakor se zdaj hoče vpeljati. Ljuhomlr: Da, da, če se ta vpelja, ho res prav ciganski zakon. Pustite vendar zdaj to in Čnjte, kaj tukaj piše neki Časnik: „V Erlavi je neko nedeljo bil telegrafski urad zaprt, ker mesto ni hotelo dati drv za kurjavo. 8 e m e n k o: Škoda, da niso naše davkarije telegrafi) e in mesto Krlava ni Beč.— {Nastopijo vmogi kmetje, Ljn bamir jim podu roko, J, j u b o m i r: Vsedite se, dragi Žaleč, saj mi je še včeraj obljubil, dojti. Blagotie: Tudi meni je rekel, iti in zatoraj sem ga mimo grede obiskal, Našel sem ga vendar v postelji. Vsi: Kaj je morebiti bolen? Blngotič: Kuj še, kakor mi jo reva Žena pravila je, še le danes v jutru ti goli bo (tako se pravijo cgerske krčme na meji) došcl, kder so spet celo noč pili in kvartali iu zatoraj zdaj spi. L j u b o m i r: Škoda nad tem človekom. Mož še je mlad, izvršil jo prav dobro nižo realko iti se jo todi v Gradcu naučil nekoliko gospodarskih stvari; kolikor se namreč tarna naučiti more, ko je došel domu in se dobro pnprijei gospodarstva, sem mnogo pričakoval od njega; žahbog, že čujem zdaj trčit ji krat, da rad po gol i bab hodi, pije i a kvarta. Te golibe so res prava nesreča našim kmetom, marsikteri je že lam premoženje iu zdravje zapravil. Pelinifi; To je tch, g. učitelj, ali ubogi kmet, kteri se celi teden trudi, mora v nedeljo vendar tudi kako malo zabavo imeti. Ljubo mir: Tu je vse prav; ali jaz mislim, da to ni več zabava, če se celo noč kvarta, po 5 gtd. in še več zgubi in se zdravju nevarnost pripravlja. Semen ko: Res je, po krčmah kvartati ui dostojno za nobenega dobrega gospodarja. Pustimo vendar zdaj to, upaj m o, da Se se bode Žalec spet spokoril in tudi v naše društvo prihajal. Zdaj pa vas presmo g, učitelj, povejte nam spet kaj koristnega. Ljubomir; Iz srca rad, sanio me pitajte, kaj bočete znati ? IgliČ: Jaz bi naj rajče znal, ali bo letos spet vojska ¥ P c L ¡nič: Jaz pa, ktere srečke hudo pri prihounjem arečkauju v Gradcu izvlečcnclf De bel k o: Jaz pa, če bo dobra letina? RlagottČ' Mem pa povejte, kedaj bodo spet boljši časi? Ljubomir: Moral hi biti res dober prerok, če bi na vsa ta vas a pitanja mogel odgovoriti, ker pa celo nisem prerok, tedaj vam tudi ne morem povedati, kar vse znati želite. Hočete vendar, vam bodem druge potrebne stvari spet razlagal, S e m e n k o: Povejte uaui tedaj danes, kaj je država? Ljubomir: Država je društvo ljudi mnogokrat različnih rodov iu mnogokrat tudi različnih ver, kteri v kakem obla-stvn skupej živijo iu kteri so se zavezali, da bodo med-sebno svobodo, pravice. Šege in moralnost branili. Semen ko: Čc je to tako, kakovo nalogo pa tedaj ima država ? Lju bo mir: Vsaka država ima (e nalogo, da se celoti in vsakemu za se mogočnost priskrbi, zgoraj rečene u amene izpolniti. Blagotie: Ali pa res vse države to svojo nalogo na tanko izvršujejo? Ljubomir: Večidel držav te svoje naloge celo ne izvršuje, neke pa samo nepopolno. V nekterih eemora pravica umeknoti sili, v drugih se posamezni na kvar vseli posebno povišujejo i» čislajo, in spet v drugih se tlači svoboda vseh. Semcnko; Kako pa to dojde, da mnoge države svoje naloge ne izvršujejo. Ljubomir: Ker se na čut pravice in morale driav-Ijanov ne gleda, ali ker se mimorjavajo drugi ciii iti se rabijo zločesti pomočki, da hi se dosegli; v državah, v kterih so tako ravni, se rabi zločesta politika, alt politika, ktera ne gleda na nobeno postavo, moralo in pravico. Ta kriva politika je vzrok, da je beseda politika sploh tako slabo -slovna, m da se sumljiv človek večkrat imenuje politična glava: in da se pravi, to je političen človek, če je drtigega prav opeharil. Iglic : Alt ima kriv« politika še «Irngo ime? Ljubomir: Da, imenuje se tem vendar prihodnjič. tudi „Mah i a vel ize m," Xavodi k liarothiomu gospodarstvu»*) (Dalje vTod.) 7, Na ¿e delo in naš trmi je tedaj naše premoženje in bogfltstvu, kolikor dobrega dela se na ktero stvar potroši, toliko je vredna. Moj sosed dela vile, a jaz grablje; treba nama pa je, da nekoliko tega orodja zameniva. .laz naredim cae grablje v treh urah, zamenim jih tedaj za ene sosedove vile, ako so taksue, da je on pri enakem trudu tudi tri tiro ali več na njih delal. £lo se vile v eni uri ali dveh uarediti morejo, ne dam grabelj za nje aku se mi veče delo ne doplača. s, Tedaj, kedar med sebo izdelke zamenjujemo, prav za prav zamenjujemo nase delo iu trud, z kterim smo t jlli pridobili. Kedar *e zameni zlato za srebro, treba je dati mnogo več srebra, ker zlato se z muogo ve čim tlel o m iu trudom pridobiva; za srebro pa se da sopet veliko več žeieza, ker to se leži dobi nego srebro; v taki razmeri je vse drugo. Potem je, kedar kaj zamenjujemo, zamenljiva veljavnost ali vrednost, ktere si bodi steari tolikošna, koiikoršeu je trud iu delo, z kterim seje pripravila: t. j. naravna cena jena je trud iu delo, s kterim se pripravlja. 9. To vendar so ravna po slučajni ali začasni teči ni, t. j. kakor izdelki tržno tečejo- Včasih ie izdelkov ene iu iste vrste več izdela, kakor se jih potrebuje, ah z drugimi zameniti more; v takem slučaju jih v lastnik, ako jib zameniti iu oddati hoče i a mora, za manjšo ceno pusti, kakor so navadno stali: tedaj, kedar so klcrih izdelkov več pripravi kakor jih potreba zahteva jim cena p a d e. Nasprotno pa, kedar se kteri h stvari v razmeri premalo pripravi, zahteva po njih je velika, kupci se nadplačujejo, cena ra t? te in je nad naravao. Vendar takžno tetine morejo hiti na obeh straneh le za kratek čas. 10. Človek pa iz ničesar ne more nič stvariti, noben izdelek izdelati; zato je prvo treba, da ima stvar ali robo, ktero o svojim delom in trudom prestvarja. Imenujemo robo blago aH kapital, kteri se ima po delu v zamenjavo veljavne reči pr ustvarjat i. 11. Po robi vrati se izdelovanje; iz proste robe izdela človek izdelke, ktere za svoje potrebe rabi. Tako je n. p, roba, v zem(ji prosta železna ruda, ktera se mura izkopati in mnogovrstno prestvarjati ali predelava t i, poprej ko se iz nje dobijo izdelki, kakor železo, jeklo, iu potem izde-Ijujeju noži in drugo te vrste. 12. Kedar imamo izdelke, jih moramo zamenjevati Nikdo no more biti zajedo o kmetovavec, črevlar, krojač, kovač itd. kolikor je teh poslov za človeške potTebe, pa vsakdo potrebuje zato mnogo drugih stvari, kterili si sum ne more izdelovati, a du te dobi, zamenjuje po razmeri svojo izdelke. Tako n. p. izdeluje črevlar ere vije, pa s temi se ne more oblačiti, ue se uasititi, trehn mu jih je zamenjevati za druge stvari, kterili si sam ne pripravlja. Ravno tako pa se godi peku, mesarju iu vsakemu drugemu človeku; od tod toliko vsakdanjega za m o n j i vanj a. (Konec vvoda je že v I, stv. „Slov. Gosp," t. L Sove postave- Namenili smo se priobčiti posnetek iz vseh važnejših uovih postav, sosehno „glavnik državnih" ali „ustavnih.11 Danas naj podamo tiste paragrafe, ua ktere se bomo mi v narodnih rečeh odsihmal mir več opirali in sklicavali. NaS škit ali podoba našega postavnega varuha—palladium—je ij. 1 postave od 21, dec. 136? zadevajoče občno pravice avstrij- *) V vy(j Ju in ¡te po j ¿k o- no Ij ulj i caklučhL izpustilo alodoíe točke «d do IS. ktere dtndn tukaj prinašamo, prijatelji. Kje pa je da danes hoče g u tov o da hoče danes k vam da hi skupej šla, roti Lipo. Poduči t>ni in vgodni pogovori* (Soba prt Ljubomirv, Ljubomir in Semenko s&tttn ¡tri mizi in fUjeta Sa&iikn.) Sem c ti k o: Čujte, g. učitelj, kaj pravi v .Danici" neki pisatelj o civilnem ali ¡iaplotnom zakonu: dokazuje namreč, da se je ta zakon že nahajal pred letom 1789 m sicer pod vladarji avstrijskimi — na Ogerskem, kder so se cigani na ta način ženili, kakor se zdaj hoče vpeljati. Ljuhomir: Da, da, če se ta vpelja, ho res prav ciganski zakon. Pustite vendar zdaj to in Čnjte, kaj tukaj piše neki Časnik: „V Erlavi je neko nedeljo bil telegrafski urad zaprt, ker mesto ni hotelo dati drv za kurjavo. S e m e c k o: Škoda, da niso naše davkarije telegrafi je in mesto Krlava ni Beč.— (Nastopijo vmogi kmetje, Ljn bamir jim poda roko, L j n b o m i r: Vsedite se, dragi Žaleč, saj mi jc še včeraj obljubil, dojti. Blagotič: Tudi meni je rekel, iti in zatoraj sem ga mimo grede obiskal, Našel sem ga vendar v postelji. Vsi: Kaj je morebiti bolen? Blagotič: Kaj še, kakor mi jo reva Žena pravila je, še le danes v jutru iz goli bo (tako se pravijo ogerske krčme na meji) došcl, kder so spet celo noč pili in kvartali iu zatoraj zdaj spi. L j n b o m i r: Škoda nad tem človekom. Mož še jc mlad, izvršil jo prav dobro nižo realko iti se jo tadi v Gradcu naučil nekoliko gospodarskih stvari; kolikor sc namreč tamo naučiti more, ko je došel domu in se dobro poprijei gospodarstva, sem mnogo pričakoval od njega; žahbog, že čujem zdaj Iretjikrat, da rud po ga liha h hodi, pije iu kvarta. Te golibe so res prava nesreča našim kmetom, marsikteri je že lam premoženje iu zdravje zapravil. Pelinifi; To je tch, g. učitelj, ali ubogi kmet, kteri ac celi teden trudi, mora v nedeljo vendar tudi kako malo zabavo imeti. Ljubo mir: Tu je vse prav; ali jaz mislim, da to ni več zabava, ¿e se celo noč kvarta, po 5 gtd. in še več zgubi in se zdravju nevarnost pripravlja. Semen ko: Res je, po krčmah kvartati ni dostojno za nobenega dobrega gospodarja. Pustimo vendar zdaj to, upaj m o, dfa še se bode Žalec spet apokoril in tudi v naše društvo prihajal. Zdaj pa vas presmo g, učitelj, povejte nam spet kaj koristnega. Ljuhomir; Iz srca rad, samo me pitajte, kaj bočete znati ? IgliČ: Jaz bi naj rajše znal, ali bo letos spet vojska? Peliuič: Jaz pa, ktere srečke bodo pri prihounjem arečkanju v Gradcu izvlečenelf De bel k o: Jaz pa, če bo dobra letina? BlagottČ' Mem pa povejte, kedaj bodo s pot boljši časi? Ljub oni ir; Moral hi biti res dober prerok, če bi na vsa ta vaša pitanja mogel odgovoriti, ker pa celo nisem prerok, tedaj vam tudi ne morem povedati, kar vso znati želite. Hočete vemlar, vam bodem druge potrebne stvari spet razlagal, S e m e n k o: Povejte uaui tedaj danes, kaj jo država? Ljuhomir: Država je društvo ljudi mnogokrat različ-hib rodov iu mnogokrat tudi različnih ver, kteri v kakem obla-stvn sknpej živijo iu kteri so se zavezali, da bodo medse bno svobodo, pravice, šege in moralnost branili. Semen ko: Če je to tako, kakovo nalogo pa tedaj ima država ? Lju bo mir: Vsaka država ima te nalogo, da se celoti in vsakemu za sc mogočnost priskrbi, zgoraj rečene u amene izpolniti. Blagotič: Ali pa res vse države to svojo nalogo na tanko izvršujejo? Ljuhomir: Večidel držav te svoje naloge celo ne izvršuje, neke pa samo nepopolno. V nekterih senuira pravica umeknoti sili, v drugih se posamezni na kvar vseli posebno povišujejo in čislajo, in spet v drugih se tlači svoboda vseh. Semcnko; Kako pa to dojdo, da mnoge države svoje naloge ne izvršujejo. Lju bom ir: Ker se na čut pravice in morale državljanov ne gleda, ali ker se tumorjavajo drugi ciii iti se rabijo zločesti jiomočki, da hi se dosegli; v državah, v kterih so tako ravna, se rabi zi očes t a politika, ali politika, ktera ne gleda na nobeno postavo, moralo in pravico. Ta kri v s politika je vzrok, da je beseda politiku sploh tako slabo -slovna, in da se sumljiv človek večkrat imenuje politična glava: in da se pravi, to je političen človek, če je drtigega prav opeharil. Iglic : Alt ima kriv« politika še drugo ime? Ljuhomir: Da, imenuje se tem vendar prihodnjič. tudi „Mahiavel izo m," Xavodi k narodnemu gospodarstvu»*) (Dalje vred.) 7, Maše delo in naš trmi je tedaj naše premoženju in Imgatstvu, kolikor dobrega dela se na ktero stvar potroši, toliko je vredna. Moj sosed dela vile, a jaz grablje; treba nama pa jc, da nekoliko tega orodja zameniva. Jaz naredim ene grablje v treh urah. zamenim jih tedaj za ene sosedove vile, ako so takšno, da je on pri enakem trudu tudi tri ure ali več na njih delal. Č!c se vile v eni uri ali dveh narediti morejo, ne dam grabelj za nje aku se mi veče delo ne doplača. s, Tedaj, kedar mod sebo izdelke zamenjujemo, prav za prav zamenjujemo naše delo iu trud, ii kterim smo t jili pridobili. Kedar se zameni zlato za srebro, treba je dati mnogo več srebra, ker zlato se z mnogo ve čim tlel o m in trudom pridobiva; za srebro pa se da sopet veliko več žeieza, ker to se leži dobi nego srebro; v taki razmeri je vse drugo. Potem je, kedar kaj zamenjujemo, zamenljiva veljavnost ali vrednost, ktere si bodi stvari tolikošna, koiikoršen je trud iu delo, z kterim seje pripravila: t. j. naravna cena jena je trud iu delo, s kterim se pripravlja. 9. To vendar se ravna po slučajni ali začasni teči ni, t. j. kakor izdelki tržno tečejo. Včasih se izdelkov ene in iste vrste več izdela, kakor se jih potrebuje, ali z drugimi zameniti more; v takem slučaju jih v lastnik, ako jib zameniti ia oddati hoče ¡a mora, za manjšo ceno pusti, kakor so navadno stali: tedaj, kedar so klcrih izdelkov več pripravi kakor jih potreba zahteva jim cena p a d e. Nasprotno pa, kedar se kterili stvari v razmeri premalo pripravi, zahteva po njih je velika, kupci se nadplačujejo, cena raste in je nad naravno. Vendar takšno letine morejo hiti na obeh straneh le za kratek čas. 10. Človek pa iz ničesar ne more nič stvariti, noben izdelek izdelati; zato je prvo treba, da ima stvar ali robo, ktero o svojim delom in trudom prest varju, Imenujemo robo blago aH kapital, kteri se ima po delu v zamenjavo veljavne reči prestvarjati. 11. Po robi vrati ac izdelovanje; iz proste robe izdela človek izdelke, ktere za svoje potrebe rabi. Tako je n. p. roba, v zem(ji prosta železna ruda, ktera se mora izkopati in mnogovrstno prestvarjati ali predelava t i, poprej ko se iz nje dobijo izdelki, kakor železo, jeklo, iu potem izde-Ijnjeju noži in drugo te vrste. 12. Kedar imamo izdelke, jih moramo zamenjevati Ni kdo no more biti zajedo o kmetovavee, črevlar, krojač, kovač itd. kolikor je teh poslov za človeško potTobe, pa vsakdo potrebuje zato mnogo drugih stvari, kterili si sam ne more izdelavati, a da te dobi, zamenjuje po razmeri svojo izdelke. Tako n. p. izdeluje črevlar črevlje, pa s temi se ne more oblačiti, ne se uasititi, treha mu jib je zamenjevati za druge stvari, kterili si sam ne pripravlja. Kavno tako pa se godi peku, mesarju in vsakemu drugemu človeku; od tod toliko vsakdanjega za m o n j i vanj a. (Konec vvoda je že v I, stv. „Slov. Gosp," t. L Sove postave- Namenili smo se priobčiti posnetek iz vseh važnejših uovih postav, s osebno „glavnik državnih" ali „ustavnih." Danas naj podamo tiste paragrafe, na ktere sc bomo nit v narodnih rečeh odsihmal mir več opirali in sklicavali. Naš škit ali podoba našega postavnega varuha—palladium—je ij. 1 postave od 21, dec. 136? zadevajoče občno pravice avstrij- *) V vy(j Ju io ¡te ]k> j ako no Ij olj i naklučhi izpustilo alodoíe točke «d do IS. ktere dines- tukaj prinmannj, slíih državljanov (veljajoče za vse ncogrske deželo.) Glasi se omeojoiii § takode: rYsi narodi v dría vi so enakopravni m vsak ima iieraz-žaljivo pravico, zahtevati, da se mu njegova narodnost in jezik njegov varuje in da se za-nj skrbi, Država primara enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradih in javnem življenji. V tistih deželah, v kterih biva več narodov, marajo hiti javna učiliščo (šole) uravnana tako, da ne ho sicer nihče taljen učiti se kak drugi deželni jezik, vsak teh narodov pa da ho imel potrebni]i pomočkov. d,i se lahko v svojem jezika izobrazi" Na d j amo se, da v prihodnje jerya tisto zvito izgovarjanje z „MoglichkeitJ-jo in „Thunlichkeit^-jo. kajti 12. postave zastran rabe vladne in avrfevavue oblasti pravi določno : „Vsi državni uradniki, vsak v svojem delokrogu, so odgovorni za izpoluo vanje glavnih državnih postav kakor tudi za to, da se opravila opravljajo tako, kakor zapovedujejo dtiavne in deželne postave. Da ta odgovornost obvelja, so dolžni skrbeti tisti postavljene i zvrsevnvue oblasti, pod kterih disciplinarno pravico dotični državni uradniki spadajo,* „Domovina/ Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo. Spisal Davorin Tratenj ak. Pobožni grof liiicclin. V jnuski dolini na Koroškem je živel v začetku 12. sto* le tja pobožen slovenski grof K a celin (Chaaelinns). Ime opominja na ime kneza blatenskega Kocela sina PribiBo-vega, k ter i je erkev male Nedelje Mizo Ljutomera postavil. Leta 1106 je višji oglejski škof lTih Kaeeijuovo oporoko (testamentj izpeljal. Ta grofje imel tudi na Štajerskem posestva in sicer : v slovenjem Gradcu, ktcro mesto se v pismih "bega Onsa na ravnost imenuje: Gradec (Gratz), Ta pobožni grof je sporočil, da se v juuski dolini, in sicer v Do berli vcsi (Doberndorf so tadaj NeincE pisali, sedaj pa že v Eberndorf popačili J nova cTkev sozEda. Višji Akni' je dal Kacelinovo truplo v tej crkvi slovesno pokopati, in je tam po volji grofovi korarje (kanonike, rlumhere) ustanovil. T« grof je imel tudi podložni ke v Rušah (tadaj so pisali: Hns), stari slavnoznani kraj hlizo Maribora. lz tega se vidi, da je v onem času po Pohorju malo far bilo in da ste se slovenjegraška iu ruska mejnšilc. V tistem času (1111) so Sentpavelski bencdiktini, kleri še sedaj imajo pososlvn v Pekerjah, v Mariboru in na Pesnici, dobili dosti zemljišč v savinslii dolini, in sicer: pri sv. Mi-ludu, v Motntku, kar sedaj pod Kranjsko spada, dalje v potu j ski okolici: (in marebia Pito vi en sij, in sicer vcsi; Ingo-vaves *) (Ingonnwaz, kdo jo hode našel?) Bahnipotok (Pabenpotocb), Rasvanje (Kazivei), Poženje selo (Pozcngo zelo). Drago čaj (Dragostov), I) o hren j pri Mariboru, (DT. statuta v 19. členu postave od 21. decembra mcseca l?t>7. 1. — Iz razsodbe novega ministerstva raz v i deli h od cm o, če smo res — podlaga tujčevi peti. TJ u i o m 41 r, 21. dec. 1. 1. je bila tukaj seja okrajnega zastopništva, v k t er i sta bila dva predmeta posebno zani-olivna. Odbor je predlagal, da bi se ua mariborski vinorejski šoli eden zalog ustanovil s tem pogojem, da bi se vsi predmeti našim slovenskim miad en če m v matera em jeziku razlagali. Ncuišknlarji so poskusili ta pogoj saj slabiti iu pomenljivo besedico „kolikor mogoče" vri no ti: pa gospod prod sodnik je z živo besedo nasprotnike zavruol kafcaje ua to, kako se Slovenci že od lota 1348 sem s „kolikor mogoče" za nos vodijo, pa še toliko ne dobijo, da bi za nohte djal. Odborov predlog se sprejme z veliko večino. — O drugem predmetu, o ločitvi šole od crkve. se jo s prvega zdelo, da bode vojska dolga in gfirka; obedve stranki ste bili dobro oboroženi 111 stali pripravljeni ena proti drugi. NaSE nasprotniki sn posmehovaje se na nas gledali, ker so bili zmage s tem bolj prepričani, ker so manjkuli trije slovenski zastopniki, ki za volj velikega snega niso mogli priti. Vendar zmiraj pripravljeni zastopnik g. J. Kukovec jim jc zmago unesel , preden so razviti vse svoje moti: j i ho vi predlogi so se odložili „ad graecas kal en d as.u Skazalo je s trna zastopništvo svoj slovenski značaj ; o da hi ta duh se zmiraj bolj razvijal! I/. Kartoslavcc pri mäll Üedoljl un Maj, Spet smo stopili črez prag leta IsfiT. — leta, 7. kterega po> četkom smo upali vsi avstrijski državljani celo novo prero-jonje. — Posebno pa smo mi Slovenci imeli milo svoje oči obrnette v njega miileči, da se nam naše narodne in državno razmere celo pred r ligué i j o. — V dosego tega storili srno prosti kmctovavci skoraj več, kakor je preje kdo od nas pri- slíih državljanov (veljajoče z a vse ncogrske dežele.) Glasi se omenjoiií § tako-le: rVsi narodi v državi so enakopravni m vsak ima ner&z-íaljivo pravico, zahtevati, da se mu njegova narodnost in jezik njegov varuje in da se zn-nj skrbi, Država primara enakopravnost vseh deželnih jezikov v fioli, v itradili in jante m življenji. V tistih deželah, v kterih biva več narodov, morajo i d ti javna učilišča (solé) «ravnana tako, da ne bo sicer nihče siljcu učiti se kak drugi deželni jezik, vsak teli narodov pa ila bo imel potrebni]i pomočkov. da se lahko v svojem jeziku izobrazi" Nadjamo se, da v prihodnje jerya tisto zvito izgovarjanje z „MogbchkeitJ-jo in „Thunlichkeit^-jn. kajti Í?. 12. postave ¡¡astran rabe vladne in avrfevavue oblasti pravi določno : „Vsi državni uradniki, vsak v svojem delokrogu, so odgovorni za izpolnovanje glavnih državnih postav kakor tudi za to, da se opravila opravljaju tako, kakor zapovedujejo državne in deželne postave, Da ta odgovornost obvelja, so dolžni skrbeti tisti postavljene i zvrsevavue oblasti, pod kteri h disciplinarno pravico dotični državni aradniki spadajo,* „Domovina/ Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo. Spisal Davorin Tratenj ak. Pobožni grof liacclin. V jonski dolini na Koroškem je živel v začetku 12. sto* le tja pobožen slovenski grof K a celin (Chazeltnns). Ime opominja na ime kneza blatcnskega Kocela sina PribiBo-vega, k ter i je crkev male Nedelje Mizo Ljutomera postavil. Leta 1106 je višji oglejski škof I Tih Kaeeijuovo oporoko (testamentj izpeljal. Ta grofje imel tudi na Štajerskem posestva in sicer : v slovenjem GraricU, ktero mesto se v pismih onega časa na ravnost imenuje: Gradec (Gratz), Ta pobožni grof je sporočil, da se v juuski dolini, in sicer v Doberli vesi (Doberndorf so tadaj Nemci pisali, sedaj pa že v Eherndorf popačili J nova cTkcv sozida. Višji škof je dal Kacelinovo truplo v tej crkvi slovesno pokopati, in je tam po volji gmlbvi korarje (kanonike, ilumhere) ustanovil. T« grof je imel tudi podložni ke v Rušah (tadaj so pisali: Has), stari slavnoznani kraj blizo Maribora. Iz tega se vidi, da je v onem času po Pohorju malo far bilo in da ste se slovenjegraška in ruska mejašilc. V tistem času (1111) so šentpavelski benediktini, kteri še sedaj imajo pososlva v Pekerjah, v Mariboru in na Pesnici, dobili dosti zemljišč v savinslii dolini, in sicer: pri sv. Mi-helu, v Motntku, kar sedaj pod Kranjsko spada, dalje v potu j ski okolici: (in marehia Pito vi en sij, in sicer vesi; Ingo-vaves *) (Ingonmvaz, kdo jo bode našel?) Babnipotok (Pabenpotocb), Rasvanje (Kazivei), Poženje selo (Pozcngo zelo), Drago čaj (Dragostov), I) o hren j pri Mariboru, (D<>-brenga), Slo rac o vn (Boraitsowe blizo Kadgone), Hegonjc selo (Kegoin zelo), Pribisja ves (Pribi^cndorfl, Selnice (Zellniz.) Dosti tih vesi ni za 700 let več najti Zanimivo bi bilo, da bi se še kakošen spomin na nje našel. Ez pristavi j en i h imen med zaklepi pa se lehko bralci prepričajo, kako so Nemci slovenska imena pokvarili. Oopisl. I/. Maribora. 0 V. nedeljo t. j. 12. t. tu. je bil v naši iitavnici občni zbor in volitev odbora. — Naj prej je denarni far položit račun, iz kterega se je videlo da je letos čilavnica maogo denarja potrošila, vendar ne več, kakor je prijela ; pa temu se celo ni čaditi, ker je imela pri preselitvi v svoje novo stanovanje mnogo zVunrcdnili stroškov. Zatem so bili na redu nasveti posameznih članov; došia sta do besedovanja samo dva, prvi: naj bi se odbor za dva odbornika pomnožil, ni bil odobren; drugI pa: naj se dajo napraviti za ") Kako v svetem ipotuiou jii moralo biti ime Kur ob ko - ilmsn-Bjco^n vojvode Juga, ktori jo svoje plcmunitašs L kriauski veri apre-obrciol, da «o po ojcai calo kraja jioimonOrili. Pij. člane čitavničine male aii vendar mtčne pristopnice je obveljal. — Zdaj je dos!a na vrslo volitev obornikov, in bili so izvoljeni sledeči gospodje: dr, Prelog za predsednika; prof. Suman za tajnika (g. Majciger in g. Rapoc sta se tajništva odpovedala); prof. Sinko soglasno po aklamaciji za denarni tarja; dr. [Jominkuš; dr. Rataj; prof. Majciger in g. Iierdais za odbornike. — Po volit vi je hil ples. Veselica je bila sploh lepa in navdušena. Iz dalnjega kraja so te dni došli prav veseli glasi. Tako sc piše iz Središča, da se bode tamo v kratkem čilavniea odprla, 32. udov se je že vpisalo, in neki vrli varoščan je na tri leta prepustil tri sobe brez plače Stavnici, res prav lepa podpora za mlado gospodarico, tu zato ra j je tudi vredno, da se takemu rodoljubu izreče javna hvala. Živili vrli Srdiš-čani! Tudi smo i a gotovega vira izvedeli, da se je v Ormoža napravilo malo gledišče, na kterem se bodo igrale samo slovenske gledtšfne igre. Iz Maribora se je društvu že poslalo nekoliko malih iger iti npati je, da bomo v kratkem čuli, da se je neka igrala. Tako je prav, dragi Ormožani, le zdaj na prej: ko ste tako lepo zaceli, skrbite, da boste ttidi v kratkem čimvmeo osnovali. I/. Koroške. (Cujte., hoj je ravnofiraimott pri K»-rofkem 'itifdrttm odboruf) Nam Slovencem tolikanj prijazna „Klagenfurteriea" prizadeva si v enem svojih poslednjih listov marnost in delavnost našega Gorotanskega deželnega odbora, dokazati. Med drugimi junaškimi čini pripoveduje, kako da je ta odbor Jezerski srenji dal po nosu, kajti seje p redi/. nila, nm neko vlogo občinskega odbora, tadevajočo občinske gojzde, v slovenskem jeziku predložiti „ UV-= etne Fn'ist auf t Atiyr1* Slovenec bi rekel: „Kakor svinja pa sedlo* vjema se odlok odborov pod štev. 3*04 na to srenjsko zadevo, namreč: Dar Ortmjsine!nde Seeland mit dem Bi'murken znrí/rfc, <1 asa 0eiin kfiritfrwrtxchan LandusawtKhvowO din deutsch 1'; dit! Amtssprache ist. Ktirntn, Landatliutrhtt»», Klcajenpirt, d$n 14. lhzemtje r IStST. J an esc Ii, 111. p. Sekretär. Glejte jih vitezov, ki res mislijo, da so Koroški Slovenci za voljo njih, ne pa, da »o oni zamd nas. (.'emu vas pa ljudstvo voli V Zakaj se mu prilizujete, da vse svoje zaupanje v vas stavi V Aii se novci, ki je za to vlečete, od nemških razločijo? — Ako niste svojemu poslu zmožni, Vato naravnost rečemo, da niste pri vratih, ampak pri oknih prišli v poslansko hišo. Mogoče je, da vam je g. grof Hohenwart s svojim tehtnim (!) odgovorom srčnost dal : a mi se vas na potu pravice ne ustrašimo, i to pravico zahtevamo na cesarsko oesedo ter no podlagi preuarejtncga fel>T. Statuta v 19. členu postave od 21. decembra meseca l?t>7. I. — Iz razsodbe novega ministerstva raz v i deli h od cm o, če smo res — podloga tujčevi peti. TJutom^r, 21. dec. 1. L je bila tukaj seja okrajnega zastopništva, v kteri sta hila dva predmeta posebno zanimivim. Odbor je predlagal, da bi se na mariborski vinorejski šoli eden zalog ustanovil s tem pogojem, da bi se vsi predmeti našim slovenskim mladcu če in v matera em jeziku razlagali. Ncuiškntarji so poskusili ta pogoj saj slabiti in pomenljivo besedico „kolikor mogoče" vri no ti: pa gospod prod Bcilnik je z živo besedo nasprotnike zavruo) kazaje na to, kako se Slovenci že od leta 1348 sem s „kolikor mogoče" za nos vodijo, pa še toliko ne dobijo, da bi za nohte djal. Odborov predlog se sprejme z veliko večino. — O drugem predmetu, o ločitvi šole od crkve. se jo s prvega zdelo, da hode vojska dolga in gfirka; obedve stranki ste bili dobro oboroženi 111 stali pripravljeni ena proti drugi. Naši nasprotniki so posmehovaje se na nas gledali, ker so bili zmage s tem bolj prepričani, ker so manjkali trije slovenski zastopniki, ki za volj velikega snega niso mogli priti. Vendar zmiraj pripravljeni zastopnik g. J. Kukovec jim jc zmago unesel , preden so razviti vse svoje moči: j i bo vi predlogi so se odložili „ad graecas kal en d as.u Skazalo je h tem zastopništvo svnj slovenski značaj ; o da bi ta duh se zmiraj bolj razvijal! I/. Karioslavcc pri mäll Üeiloljl nn Mlaj. Spet smo stopili črez prag leta IsfiT. — leta, z kterega po> četkom smo upali vsi avstrijski državljani celo novo prero-jonje. — Posebno pa smo mi Slovenci imeli milo svoje oči obrnette v njega mideei, da se nam naše narodne in državno razmere celo predrugaČij», — V dosego tega storili smo prosti kmctovavci skoraj več, kakor je preje kdo od nas pri- slíih državljanov (veljajoče z a vse ncogrske dežele.) Glasi se omenjoiií § tako-le: rYsi narodi v dría vi so enakopravni m vsak ima uer&z-žaljivo pravico, zahtevati, da se mu njegova narodnost in jezik njegov varuje in da se za-nj skrbi, Država primara enakopravnost vseh deželnih jezikov v fioli, v uradih in javnem življenji. V tistih deželah, v kterih biva več narodov, morajo biti javna učilišča (šole) uravnana tako, da ne bo sicer nihče taljen učiti se kak drugi deželni jezik, vsak teh narodov pa da ho imel potrebni]i pomočkov. da se lahko v svojem jeziku izobrazi" Na d j amo se, da v prihodnje jerya tisto zvito izgovarjanje z „MoglichkeitJ-jo in „Thnnlichkeit^-jn. kajti 12. postave zastran rabe vladne in avrfevavue oblasti pravi določno : „Vsi državni uradniki, vsak v svojem delokrogu, so odgovorni za izpoluo vanje glavnih državnih pusta v kakor tudi za to, da se opravila opravljajo tako, kakor zapovedujejo dtiavne in deželne postave. Da ta odgovornost obvelja, so dolžni skrbeti tisti postavljene i zvrsevnvne oblasti, pod kterih disciplinarno pravico doti čili državni aradniki spadajo,* „Domovina.* Zgodovinski spominki za prosto slovensko ljudstvo. Spisal Davorin Tratenj ak. Pobožni grof liiicclin. V jonski dolini na Koroškem je živel v začetku 12. sto* le tja pobožen slovenski grof K a celin (Chazeltnns). Ime opominja na ime kneza blatenskega Koeela sina PribiBo-vega, k ter i je erkev male Nedelje Mizo Ljutomera postavil. Leta 1106 je višji oglejski škof lTih Kaeeljuovo oporoko (testamentj izpeljal. Ta grofje imel tudi na Štajerskem posestva in sicer : v slovenjem Gradcu, ktero mesto se v pismih ■ »nega časa na ravnost Imenuje: Gradec (Gratz), Ta pobožni grof je sporočil, da se v juuski dolini, in sicer v Doberli vesi (Doberndorf so tadaj Nemci pisali, sedaj pa že v Eberndorf popačili J nova cTkev sozida. Višji škof je dal Kacelinovo truplo v tej crkvi slovesno pokopati, In je tam po volji grofovi korarje (kanonike, rlumhere) ustanovil. T« grof je imel tudi podložni ke v Rušah (tadaj so pisali: Has), stari slavnoznani kraj hlizo Maribora. lz tega se vidi, da je v onem času po Pohorju malo far bilo in da ste se slovenjegraš&a iu ruska mejnšilc. V tistem času (1111) so šentpavelski benediktini, kleri še sedaj imajo pososlvn v Pekerjah, v Mariboru in na Pesnici, dobili dosti zemljišč v savinslii dolini, in sicer: pri sv. Mi-ludu, v Motntku, kar sedaj pod Kranjsko spada, dalje v potu j ski okolici: (in marebia Pito vi en sij, in sicer vesi; Ingo-vaves *) (Ingonnwaz, kdo jo hode ua&eS?) Bahnipotok (Pahenpolocb), Rasvanje (Kazivei), Požeoje selo (Pozengo zelo), Dragočaj (Dragostov), I) o hren j pri Mariboru, (DT. Statuta v 19. členu postave od 21. decembra meseca l?t>7. I. — Iz razsodbe novega ministerstva raz v i deli h ode m o, če smo res — podlaga tujčevi peti. Ijutoiiii-r. 21. dec. 1. 1. je bila tukaj seja okrajnega zastopništva, v k t er i sta biLa dva predmeta posebno zanimivim. Odbor je predlagal, da bi se ua mariborski vinorejski Soli eden salog ustanovil s tem pogojem, da hi se vsi predmeti našim slovenskim mladcu če m v maternem jeziku razlagali. Ncuišknlarji so poskusili ta pogoj saj slabiti iu pomenljivo besedico „kolikor mogoče" vri no ti: pa gospod prod sodnik je 7. živo besedo nasprotnike zavruol kazaje na to, kako se Slovenci že od leta 1348 sem s „kolikor mogoče" za nos vodijo, pa še toliko ne dobijo, da bi za nohte djal. Odborov predlog se sprejme z veliko večino. — O drugem predmetu, o ločitvi šole od crkve. ee jo s prvega zdelo, da bode vojska dolga in gfirka; obedve stranki ste bili dobro oboroženi 111 stali pripravljeni ena proti drugi. Naši nasprotniki sti po s m oh o v nje se na nas gledali, ker so bili zmage s tem bolj prepričani, ker so man j kal i trije slovenski zastopniki, ki za volj velikega snega niso mogh priti. Vendar zuilraj pripravljeni zastopnik g. J. Kukovec jim jc zmago unesel , preden so razviti vse svoje moti: j i ho vi predlogi so se odložili „ad graecas kal en d as.u Skazalo j« s trna zastopništvo svoj slovenski značaj ; o da bi ta duh se zatiraj bolj razvijal! I/. Kartoslavcc pri mäll Üedoljl un Maj, Spet smo stopili črez prag leta IsfiT. — leta, z kterega po> četkom smo upali vsi avstrijski državljani celo novo prero-jonje. — Posebno pa smo mi Slovenci imeli mili svoje oči obrnette v njega misleči, da se nam naše narodne in državno razmere celo pred t'ligué i j o. — V dosego tega storili srno prosti kmctovavci skoraj več, kakor je preje kdo od nas pri- ¿«koval; a, kaj smo donegli, priča nam konec preteklega leta! — Sedaj pa, celo nasprotno, reči moram, (la celn z strahom gledamo v obran bodočega leta l^pf. — Državne razmere so že sedaj pravo babilonsko poslopje, in kakor se vidi bodo če dalje hoij in bolj. — Večina državnega zbora pijana od nemškega „I iberaItsma" nam hoče še postave vsiliti, proteče nam, narodnosti, veri, iti vsem« družinskem ti življenju. Stvari pa, za kterib del se je državni zbor so-šel, in v k tire jo imel oko obernjeno prosti kuictovnvcc naj bolj, se reSujcjo tako kakor jo soper našo voljo, ter velike večine avstrijskih narodov. Kam pridemo s takim zborovanjem, m moj namen pisati, z a toni j stopim s čitajočim brav-cem na veselejšo stran. Kakor je sploh znano je v slednjih letih vsa učenost napredovala, ter storila tudi velikanski korak. — Lilo velja tudi pri kmetijstvu in raznih vejah njegovega znaustva. -Nohtna reč pa se v slednjih letih ni pri bm tako povzdignoln kakor sadjereja. Na lisočc mladih dreves je posejanih, cepljenih i 11 posajenih, ktera nam iu našim potomcem obetajo lep dobiček. i)a se je pa pri nas sadjereja tako povzdiga-vati začela, ima naj več zasitiš Tomaž S p i ud 1er posestnik v ijrakoveih blizo male Nedelje. Star že irez <ïi>. let ne samo, da je bil poprej dober kmetova v«, umni bčelar, in sadjorejcc, ainpnk bil je blizo 1*2 let občinski župan, ktero službo je (vzgled vsem sedanjim županom) va o po slovenskem opravljal. Jiaptistivši sinu svojo kmetijo se je podal na manjše posestvo, kt^ro je še lo bilo prav ugodno za r-adje-rojo. Marljiva roka in bistra pamet hitro sprevidi to, ter sc še le tukaj prav za prav prime sadjereje, - Drevesa mlada sedaj iz njegove drevesnice so tako lepa, tla ni v nijedneni me Situ fikorej lepših doliitt. — Na tisoče iu tisoče jih je že razprodal, med domači in tuj p vet, in reči morem, da jih še črez 30 tisoč ima v svoji drevesnici, — Ali ni mož ta košu i h zaslug vreden da hi g« c. k. štajerska kmet i ¿k a družba počastila s kakošnim darilom? to bi celo priporočal bližui po-drnžniei Ljutomerski. — Ti pa „Slovenski Gospodar" izreči našo 'Željo, da še Rog dolgo ohrani tega častitljivega možaka nam in celi domovini v veliki prid. — Hvala tornj komur hvala gre. J, \ovičar. — 8, t, m. hi se bil moral slovesno odpreti deželni zbor v Zagrebu, g. Ranch je vendar doputaeije. ktera se je po nifiSi Kiustran tega k njemu podala, fúkcí; da «bora m more odpreti, ker še ž ¡ ¡.stran tega ni dobil kraljevskega pisma (reškripta). S tem so poslanci morali biti zadovoljni in se raz iti. Imemto je tudi to, da je bilo okoli zbornice nastavljeno mnogo vojakov in na galeriji i nn d a rj e v. Odprl sc je zatoraj deželni zbor v Zagrebu še le lil. t, m. in p reč i t alo se je kraljevsko pismo od 20. oktobra 1. I$li7 po kferem je bil sklican zbor na 8. t. m. Res < uduo! — \ Pragi je izvoljen za mestnega Župana izvrstni narodnjak dr. Klftudy, kterega so zafcoraj tudi pozdravili telegrafi ¿no mnoga Seska mesta. — Tretjega t, m. se je v Kanalu slovesno odprla narodna ci lav nica. — Delegaciji ste pozvani skupej na Dtinuj na HI. t. m. in boste ločeni po Diakovem programu svoje sejo imeli, — V večili časnikih sc je bralo, da so se pred kratkim mski iu avstryski kojuiki na galički meji prijeli in da so neki omorjeni bili, — Srbski časnik „ Svetovi d" dvomi, da bo hrvaški zbor, kakor je zduj sostavijen, kaj stanovitegu napravil. — Iz Kavi dije so došli glasi, da so -e Kandi jant i s Turki pri Zuri tri dni močno tepli, in dn so Turki spet prav tepeni morali bojišča zapustiti. -— Truplo cesarja Maksa se je ic pripeljalo v Tolo iu od trd ho z veliko slovesnostjo odpeljalo v Reč. Koliko je bilo L 1867 samo u moro v? Le s a m o na Dunaju bilo je lansko leto te«" samo umorov, le da uekteri niso mahoma umrli. — Umorilo se jih je 144; živih je ostalo 123 03eb; med temi je 171 možkega, o t ženskega spola, in 16 otrok 11 — 14 let starih. — Pri sodnijah so zapisani razni vzroki s amo umora: revščina pri 48; ¿guba premoženja pri 49; ljubosumnost ali pa opeharjena ljubezen pri 4b ; življenja gnju*. holehiiost ali kaj takega pri 37; blaznost ali norost pri 23; slednjič strah pred kaznijo pri 13 osebah. — Naj manje se jih je umorilo mesca januarja iu aprila (v vsakem 15), naj vet pa mesca oktobra (30 vseli!. Tako uči sploh dosedanja skttšuja, da je v jeseni naj več, v upomladi naj manje samoumorov. „Vlkfrd." — Če omenjene sodnijske vzroke samoumorov pregledamo, se kaže, da jih je tiojmatije fz bolehnosti, posebno pa iz blaznosti koncu vzelo; več i n a je takih nesrečnežev, kte-ri ni je manjkalo k rist i jausk ega duha; kajti zarad revščine, nepravi dene zgubc na premoženju pač ni kristijauu obupati, Kdor pozna Očeta v nebesih, ki po zimi še vrabci jun zrua in ubogemu zajeti šopek krmice najti da, temu pne obupali ni, ker se najde šo dosti milosrčnih, ki revežu pomagajo, tla mu ni Ireba konce vzeti. — Ali grda ljubosumnost, nečista ljubezen in nečimurnost, kakor tudi gnjna življenja iu Strah pred kaznijo -- to so one ostudne pošasti, ki od nekdaj grozovito ljudi davijo, ktere se pa ne dajo odpraviti, kakor le — ne vstrašite se liberalci - - kakor le po blagodatili v katoliški crkvi, ktera vest očiščuje vse tegobe, srca lotaži in duhovom pravo svobodo daje, da sc otresejo vseh pregrešnih spon in si ohranijo veselo, toda nedolžno srce. — Zatorej „slov. Gospodar" svetuje vsem, ki hočejo zdravo tiamet, pošteno iu veselo srce si ohraniti, da uaj lepo krščansko živijo, si dobro vest ohranijo iu — prav pridno dolnjo. — Ruski car Aleksander je pomočneum odboru za kan-dijote v IVlrogradu izročil GOO.OOO frankov, — Pomotni odbor za Likančane v Z.igrebu je dozdej že nabral -liluO gld G2 kr. /a ftloimeliuv «pnmiiiek jo g. Centrih j »ostal b: Rogaefl 30 H.r g. Orci^n, kanuiiik v Mariboru je daroval 13 ti. 't.it lirompljev «pominek j a daroval g» dr. VoStijak v sle v. Bistrici L' H. Tržna cena i> - V; Z C - 1 j 3 T pretekli teden. t- s a.|it. il.' h. d. k. Plenite vsgiLU fdrevoTika) . , i 5D "c To 5 40 í 50 llži .... 4 - 4 3 ■i — ¡t.AQ JtfOruf-na „ , f: — 3 M _ _ tir»» n .... ■ 1 ^ti _ i IH0 Ttn-sice [kuruzoj vagini . . , % - £1 JO : 3 2'50 Ajdo , al— 3 — a 70 a ¿o Prosa ,F a šo 10 — Krompirja „ leo t 3fi i Govedine fnat .... --je __ Ž4 __ as - •2h Teletine » .... — -M ■M 26 - as Svinjstifte frdtve funt. Drv Sli" trdili seienj (JOtitor) -iS 3« ar, _ 10 - 10 _ Id ;6ú 10 - , 18" it pi ' - ■ 4 1-- S 4 - _ — „ 3S" mehkih „ . 7- G 3 9 —. IS1' -T 11 * - * Oglunja ia trd fga lesu va^na ■ 3 fifl _ — — —,60 — 40 — ss — 3Í „ „ mehkega TJ ,, —■ (10, - :f0 — 4!> - 35 Sfina cent .... 1 6p I 20 1 6 L —. Slama cent ¥ SopBi 1,40 _ — — ao — 90 „ ,, KI HttljO . . , ; so 33 BO — 70 — 70 Slanine (¿peha) cent . . , 40- _ — _ 8 i Jajee, tri žit , , . , -!io — 10 — "—1 * — Cesarski zlat velja 5 fl, 74 kr. a, v liijo srebra 118.50. lïaroduo drž. posojilo 65.20. Loteri j lite srečke. V Trstu B, januarja 15 »O flf 5» 17 Prihodnje rrei kanja je 22, januarja 1808. IJstnica mdnUtva. Prvi list tega tečaja je pošel, ker pa §e vendar z m i roni prihajajo novi naročniki, (ja bomo dali še enkrat natisnoti, da ga. vsi častiti naročniki, ki bo se že naroČili in šc ga niso dobili, in oni, kteri Še se prihodnjič naročijo, tudi dobijo. Prosimo naj kratek čas po trpijo. ti ob p. M. Tk. v Gradcu. Je aiiiin bravccni prani nI o razumljivo. Čakoval; a, kaj smo dosegli, priča nam konec preteklega leta! — Sedaj pa, celo nasprotno, reci moram, (la eeln z strahom gledamo v obran bodočega leta l^pf. — Državne razmere so ic sedaj pravo babilonsko poslopje, in kakor se vidi bodo če dalje hoij in bolj. — Večina državnega zbora pijana od nemškega „I iberalisma" nam lioce še postave vsiliti, proteče nam, narodnosti, veri, iti vsemu družinskem ti življenju. Stvari pa, za kterib del se je državni zbor so-šel, in v k tire jo imel oko obernjeuo prosti kmetovavcc naj bolj, se reSujejo tako kakor jo soper našo voljo, ter velike večine avstrijskih narodov. Kam pridemo s takim zborovanje m, m moj namen pisati, z a toni j stopim s či ta j oči m brav* csm na veselejšo stran. Kakor je sploh mano je v eledujîb letih vsa učenost napredovala, ter storila tudi velikanski korak. — lato velja tudi pri kmetijstvu in raznih vejah njegovega ziiunslva. -Nobena reč pa se v slednjih letih ni pri nas tako povzdiguola kakor sadjereja. Na tisoče mladih dreves je posejanih, cepljenih in posajenih, ktera nam iu našim potomcem obetajo lep dobiček. Da se je pa pri nas sadjereja tako povzdiga-vati začela, ima naj več zaslug Tomaž S p i ud 1er posestnik v Drakoveih blizo male Nedelje, Star že črez 60. let ne samo, da je bil poprej dober kmetova v«, nmni bčclar, in sadjerejec, ampnk bil je blizo 1*2 let občinski župan, ktero službo je (vzgled vsem sedanjim županom) vso po slovenskem opravljal. Zapnstivii sinu svojo kmetijo se je podal na manjše posestvo, kt^ro je še lo bilo prav ugodno za r-adje-rejo. Marljiva roka in bistra patuet Jutro sprevidi to, ter se še ie tukaj prav za prav prime sadjereje, - Drevesa mlada sedaj iz njegove drevesnice so tako lepa, da ni v nijednem mestu skorej lepšib doli iti. — Na tisoče in tisoče jih je že razprodal, med domači in tuj svet, in reči morem, da jih Se črez 30 tisoč ima v svoji drevesnici. — Ali ni mož takoânih zaslug vreden da bi g« c. k. staje rs k a km et i i k a družba počastila s kakošnim darilom? to bi celo priporočal bližui po-drnžniei Ljutomerski. — Ti pa „Slovenski Gospodar" izreči našo 'Željo, da še Rog dolgo ohrani tega častitljivega možaka nam in celi domovini v veliki prid. — Hvala tornj komur hvala gre. J, \ovičar. — 8, t, m. in se bil moral slovesno odpreti deželni zbor v Zagrebu, g. Hancli je vendar deputacije. ktera se je po maši zastran tega k njemu podala, t'trkel; da zbora. to more o d pre ti, ker še zastrau tega ni dobil kraljevskega pisma (reškripta). S tem so poslanci morali biti zadovoljni in se raz iti. Imemto je tudi to, da je bilo okoli zborniec nastavljeno mnogo vojakov in na galeriji i an d a r j e v. Odpri se je zato raj deželni zbor v Zagrebu šele lil. t, m. in p reč i t alo se je kraljevsko pismo od 20. oktobra 1. I$li7 po kterem je bil sklican zbor na 8. t. m. Res ftndnoJ — \ Pragi je izvoljen za mestnega Župana izvrstni narodnjak dr. KIftudy, kterega so zafcoraj tudi pozdravili telegrafi ¿no mnoga Seska mesta. — Tretjega t. m. se je v Kanalu alOTt&uO odprla narodna čitavniea. — l'elegaciji ste pozvani sknpej na Dtmuj na HI. t. m. in boste ločeni po liiakovem programu svoje sejo imeli, — V vetili časnikih se je bralo, da so se pred kratkim ruski iu avstryski kojuiki na galički meji prijeli in da so neki omorjeni bili, — Srbski časnik „ Svetovi d" dvomi, da bo hrvaški zbor, kakor jo zdaj sosiavijen, kaj stanovitega napravil. — Iz Kan dije so došii glasi, da so -e Kamii jant i s Turki pri Zuri tri dni močno tepli, iu dn so Turki spet prav tepeni morali bojišča zapustiti. •— Truplo cesarja Maksa se je že pripeljalo \ Tolo iu od trd sp bo z veliko slovesnostjo odpeljalo v Reč. Koliko je bilo t. 1867 samo ti moro v? Le s a m o na Dunaju bilo je lansko leto '¿<17 samoumorov, le da uekteri niso mahoma umrli. — Umorilo se jih je 144; živih je ostalo 123 03eb; med temi je 171 možkega, o t ženskega spola, in 15 otrok 11 — 14 let starih. — Tri sodnijab so zapisani razni vzroki s amo umora: revščina pri 48; zguba premoženja pri 49; ljubosumnost ali pa opeharjena ljubezen pri 4b ; Življenja gnjus, bolehnost ali kaj takega pri 37; blaznost ali norost pri 23; slednjič strah pred kaznijo pri 13 ose bab. — Naj manje se jih je umorilo mesca januarja in aprila (v vsakem lo), naj več pa mesca oktobra (30 vseli!. Tako uči sploh dosedanja skttšuja, da je v jeseni naj več, v uputnladi naj manje samouuiorov. „Vlkfrd." — Če omenjene sodnijske vzroke sam o umorov pregledamo, se kaže, da jilt je najtuaiije fz liolelmosti, posebno pa iz blaznosti konce vzelo; več i n a je takih ne sreč nožev, kte-rim je manjkalo k rist i jansk ega duha: kajti zarad revščine, neprevidene zgubc na premoženju pač ni kristijanu obupati. Kdor pozna Očeta v nebesih, ki po zimi še vrn-beljnn zrua in ubogemu zajeu šopek krmice najti da, temu pač obupati ni, ker se najde Se dosti milosrčnih, ki revežu pomagajo, da mu ni Ireba konec vzeti. — Ali grda ljubosumnost, nečista ljubezen in nečimurnost, kakor tudi gnjna življenja iu Strah pred kaznijo -- to so ono ostudne pošasti, ki od nekdaj grozovito ljudi davijo, ktere se pa ne dajo odpraviti, kakor le — ne vstrašite se liberalci - - kakor le po blagodatib v katoliški crkvi, ktera vest očiSčuje vse tegobe, srca lolaži in duhovom pravo svobodo daje, da so otresejo vseh pregrešnih spon in si ohranijo veselo, toda nedolžno srce. — Zatorej „slov. Gospodar" svetuje vsem, ki hočejo zdravo tiamet, pošteno in veselo srce si obraniti, da unj lepo krščansko živijo, si dobro vest ohranijo iu — prav pridno delnjo. — Ruski car Aleksander je pomočneitm odbnru za kau-dijote v Petrogradu izročil GOO.OOO frankov, — PomoČni odbor za Likaučaue v Zagrebu je dozdej že nabral 4ilu9 gld G2 kr. /a ftloimeliuv «pnmiiiek jo g. Centrih poriši b: Rogaefl 30 H.r g. Orci^n, kanuiiik v Mariboru je daroval 13 II. lireiM|iljev «pominek j a daroval g, dr. Vo&tijak v slov. Bistrici - B. Tržna cena i> - V; Z C - 1 j 3 T pretekli teden. t- s a.|it. il.' h. k. Plenite vagiui idrevonka) . , i 30 "c To 5 40 b 50 llži .... 4 - 4 3 ■i — X. dO Ječmena „ , f: — 3 M _ _ Ovsa n .... ■ i ao _ 1 ISO Ttn-Hice [kuruzoj vagini . . , % - £1 JO : :i 2'SO Ajdo , Ü 3 — a 70 a ¿o Prosa. ,, a hO 10 — 2o' — Krompirja „ igo t i Govedine fnat .... --je __ Ž4 __ as - •2h Teletine „ .... — ■M 26 - as Svinjstifte frdtve funt. Drv Sli" trdih seienj (JOtitor) -iS 3« ar, _ 10 - 10 _ id; 60 to - ■it I H" M ,, . . . i 1-- S 4 - _ — „ 3S" mehkih „ . 7- G 3 9 —. 18" -T 11 * - * Oglunja ia trdega lesu va^nn ■ 3 fiO _ — — —m — 40 — ss — 3Í „ „ mehkega „ ,, — 00, - — 4!> - 35 Sena cent .... 1 f^O I 20 1 6 L —. Slama cent v SopBi 1,40 _ — — ao — 90 „ ,, ES HttljO . . , 1 20 33 ao — 70 — 70 Slanine (¿peha) cent . . , 40- _ — _ 8 i Jajee, tri 2 a , , . , -!io — to — "—1 * — Cesarski zlat velja 5 fl. 74 kr. a, v liijo srebra 118.50. \arotluo drž. posojito 6D.20. Loteri j lite srečke. V Trstu B, januarja 18ñ9: 5 »O flf 5» -17 Prihodnje umikanja j« 22. januarja 1808. Ustnica vfcdnUtva. Prvi list tega tečaja je pošel, ker pa §e vendar zinironi prihajajo novi naročniki, g» bomo dali še enkrat natisnoti, da ga. vsi častiti naročniki, ki so se že naroČili in šc ga niso dobili, in oni, kteri Če se prihodnjič naročijo, tudi dobijo. Prosimo nuj kratek čas po trpijo. (J os p, M. fk. v Gradca. Je trni itn bravccm prani nI o razumljive. Čakoval; a, kaj smo dosegli, priča nam konec preteklega leta! — Sedaj pa, celo nasprotno, reči moram, (la celn z strahom gledamo v obran bodočega leta l^tSf. — Državne razmere eo ic sedaj pravo babilonsko poslopje, in kakor se vidi bodo če dalje boij in bolj. — Večina državnega zbora pijana od nemškega „liberalisma" nam hoče še postave vsiliti, proteče nam, narodnosti, veri, iti vsemu družinskem ti življenju. Stvari pa, za kterih del se je državni zbor so-šel, in v ktere jo imel oko obernjeno prosti kmetovavcc naj bolj, se reSujcjo tako kakor je soper našo voljo, ter velike večine avstrijskih narodov. Kam pridemo s takim zborovanjem, m moj namen pisati, z a toni j stopim s či ta j očim brav* cem na veselejlo stran. Kakor je sploh znano je v slednjih letih vsa učenost napredovala, ter storila tudi velikanski korak. — lito velja tudi pri kmetijstvu in raznih vejah njegovega znunslva. -Nobena reč pa se v slednjih letih ni pri nas tako povzdignola kakor sadjereja. Ka lisočc mladih dreves je posejanih, cepljenih i 11 posajenih, ktera nam iu našim potomcem obetajo lep dobiček, lia se je pa pri nas sadjereja tako povzdiga-vati začela, ima naj več zasitiš Tomaž S p ¡nd 1er posestnik v IJrakoveih hlizo male Nedelje. Star že črez 60. let ne samo, da je bil poprej dober kmetova vcc, umiri bčelar, in sadjorejcc, ampak bil je blizo 1*2 let občinski župan, ktero službo je (vzgled vsem sedanjim županom) vso po slovenskem opravljat Zupmstivši sinu svojo kmetijo se je podal na manjše posestvo, kt^ro je še le bilo prav ugodno za r-adje-rejo. Marljiva roka in bistra patnet Jutro sprevidi to, ter se še le tukaj prav za prav prime sadjereje, - Drevesa mlada sedaj iz njegove drevesnice bo tako lepa, da ni v nijednem me Situ fikorej lepših doliitt. — S'a tisoče in tisoče jih je že razprodal, med domači in tuj p vet, in reči morem, da jih še črez 30 tisoč ima v svoji drevesnici, — Ali ni mož takoânih zaslttg vreden da bi g« c. k. staje rs k a km et i i k a družba počastila s kakošnim darilom? to bi celo priporočal bližui po-drnžniei Ljutomerski. — Ti pa „Slovenski Gospodar" izreči našo željo, da še Rog dolgo obrani tega častitljivega možaka nam in celi domovini v veliki prid. — Hvala tornj komur hvala gre. J \ovičar. — 8, t, ni. bi se bil moral slovesno odpreti deželni zbor v Zagrebu, g. Kaueh je vendar deputaeije. ktera se je po nmái zastren tega k njemu podala, rokel; da zbora, m more odpreti, ker ¿e zastran tega ni dobil kraljevskega pisma (reškripta). S tem so poslanci morali biti zadovoljni in se raz iti. Imemto je tudi to, da je bilo okoli zbornice nastavljeno mnogo vojakov in na galeriji i an d a rj e v. Odpri se je Zato raj deželni zbor v Zagrebu fie le lil. t, in. in p reč i t alo se je kraljevsko pismo od 20. oktobra 1. I$li7 po kterem je bil sklican zbor na 8. t. m. Res čudno! — \ Pragi je izvoljen za mestnega Župana izvrstni narodnjak dr. Klandy, kterega so zafcoraj tudi pozdravili tek'gra-ti ¿no mnoga češka mesta. — Tretjega t. m. se je V Kanalu slovesud odprla narodna či tavniea. — l'elegaciji ste pozvani skupej na Dumi j na lil. t. m. in boste ločeni po liiakovem programu svoje seje imeli, — V vetili časnikih se je bralo, da so se pred kratkim ni ^ k i in avstryski kojuiki na galički meji prijeli in da so neki emorjeni bili, — Srbski časnik „ Svetovi d" dvomi, da bo hrvaški zbor, kakor je ednj sosiavijen, kaj staoovitcga napravil. — Iz Kantlije so došli glasi. da so -e Kamii jant i s Turki pri Zuri tri dni močno tepli, in dn so Turki spet prav tepeni morali bojišča zapustiti. •— Trtiplo cesarja Maksa se je že pripeljalo v Tolo iu od tod bo z veliko slovesnostjo odpeljalo v Reč. Koliko je bilo k 1867 samo ti moro v? Le s a m o na Dttuajn bilo je lansko leto '¿<17 samoumorov, le da nekteri niso mahoma umrli. — Umorilo se jih je 144; živih je ostalo 123 03eb; med temi je 171 moškega, o t ženskega spola, in 15 otrok 11 — 14 let starih. — Pri soiinijoh so zapisani razni vzroki samoumorn: revščina pri48; zguba premoženja pri 49; ljubosumnost ali pa opeharjena ljubezen pri 4b ; Življenja gnjus, bulehiiosi ali kaj üikega pri 37; blaznost ali norost pri 23; slednjič strah pred kaznijo pri 13 osebah. — Kaj manje se jih je umorilo mesca januarja iu aprila (v vsakem 15), naj vet pa mesca oktobra (30 vseli!. Tako uči sploh dosedanja skttšuja, da je v jeseni naj več, v spomladi naj manje sam o umorov. „Vlkfrd." — Če omenjene sodnijske vzroke sam o u moro v pregledamo, se kaže, da jih je noj matije iz liolehnosli, posebno pa iz blaznosti koncc vzelo; več i n a je takih ne srečnežev, kte-rim je manjkalo k rist i jansk ega duha: kajti zarad revščine, neprevidene zguhe na premoženju pač ni kristijanu obupati. Kdor pozna Očeta v nebesih, ki po zimi še vrabci ju n zrna in ubogemu zajeu šopek krmice najti da, temu pač obupali ni, ker se najde šo dosti milosrčnih, ki revežu pomagajo, da mn ni Ireba konce vzeli. — Ali grda ljubosumnost, nečista ljubezen in nečimurnost, kakor tudi gnjns Življenja iu Strah pred kaznijo -- to so one ostudne pošasti, ki od nekdaj grozovito ljudi davijo, klere se pa ne dajo odpraviti, kakor le — ne vstrašite se liberalci - - kakor le po olagodatili v katoliški crkvi, ktera vest očiščuje vse tegobe, srca lotnži in duhovom pravo svobodo daje, da so otresejo vseh pregrešnih spon in si obranijo veselo, toda nedolžno srce, — Zatorej „slov. Gospodar" svetuje vsem, ki hočejo zdravo name!;, pošteno iu veselo srce si ohraniti, da unj lepo krščansko živijo, si dobro vest ohranijo iu — prav pridno del njo. — Ruski car Aleksander je pomočnemit odboru za kanil ijote v retrogradu izročil GOO.OOO frankov, — Pomotni odbor za Likančauc v Zagrebu je dozdej že nabral 4ilu9 gld G2 kr. /a ftloimeliuv «pnminek jo g. Centrih poslal b: Rogaefl 30 H.r g. Oroi^n, kanunik v Mariboru je daroval 13 ti. 't.it |ireiM|tljev «pominek j a daroval g» dr. ToStijak v slov. Bistrici 2 B. Tržna cena i> - V; Z C - 1 j 3 T pretekli teden. ti- s ll.j ti. il.' k. ti. k. Plenite vdgiiii idrevouka) . , i 30 "ti ¡10 5 40 b 50 llži .... 4 - 4 3 ■i — s: jo Ječmena „ , f: — 3 M _ _ Ovift n .... ■ 1 ^ti _ i 1H0 Ttn-sice [kuruzoj vtgfln . . , % - £1 ■jo 2'so Ajdo , K — 3 — a 70 a ¿o Prosa. ,, a so 10 — 2o' — Krompirja „ ICO t 3fi i Oovedine fnat , --je __ •14 __ as - •2h Teletine „ .... — ■M 26 - 2S Svinjstifte frdtve funt. Drv Sli" trdih seienj (iilutiar) -iS 3« ar, _ 24 10 - 10 _ Id ;6ú 10 - I HM M ,, . . . i 1-- S 4 - _ — „ 3S" mehkih „ . 7- G s 9 —. IS1' -T 11 * " * Oglunja ia trdega lesu va^nn ■ 3 fio _ — — —,&a — 40 — ss — 3Í „ „ meliagn TJ ,, — t'0 - 80 — 4!> - 35 Sena cent .... 1 ftO I 20 1 6 1 — Slama cent ¥ SopBi 1,40 — — — ao — v ,, KI HttljO . . , 1 20 33 so — 70 — 70 Slanine (¿peha) cent . . , 40- _ — _ 8 i Jajee, tri žit , . . , -!io — to — "—1 * — Cesarski zlat velja 5 fl, 74 kr. a, v liijo srebra 118.50. rod n o drž. posojilo Gâ.20. Loterijlne srečltc. V Trstu B, januarja 15 »O flf 5» -17 Prihodnje umikanju je 22, januarja 1808. Ustnica vreilniitva. Prvi list tega tečaja je pošel, ker pa §e vendar ztnirom prihajajo novi naročniki, ga bomo dali še enkrat natisnoti, da ga. vsi častiti naročniki, ki bo se že naroČili in šc ga niso dobili, in oni, kteri Če se prihodnjič naročijo, tudi dobijo. Prosimo nuj kratek čas po trpijo. (J os p, M. Tk. v Gradca. Je aiiiin bravccm prani nI o razumljivo. Čakoval; a, kaj smo dosegli, priča nam konec preteklega leta! — Sedaj pa, celo nasprotno, reci moram, (la eeln z strahom gledamo v obran bodočega leta l^pf. — Državne razmere so ic sedaj pravo babilonsko poslopje, in kakor se vidi bodo če dalje hoij in bolj. — Večina državnega zbora pijana od nemškega „I iberalisma" nam lioce še postave vsiliti, proteče nam, narodnosti, veri, iti vsemu družinskem ti življenju. Stvari pa, za kterib del se je državni zbor so-šel, in v k tire jo imel oko obernjeuo prosti kmetovavcc naj bolj, se reSujejo tako kakor jo soper našo voljo, ter velike večine avstrijskih narodov. Kam pridemo s takim zborovanje m, m moj namen pisati, z a toni j stopim s či ta j oči m brav* csm na veselejšo stran. Kakor je sploh mano je v eledujîb letih vsa učenost napredovala, ter storila tudi velikanski korak. — lato velja tudi pri kmetijstvu in raznih vejah njegovega ziiunslva. -Nobena reč pa se v slednjih letih ni pri nas tako povzdiguola kakor sadjereja. Na tisoče mladih dreves je posejanih, cepljenih in posajenih, ktera nam iu našim potomcem obetajo lep dobiček. Da se je pa pri nas sadjereja tako povzdiga-vati začela, ima naj več zaslug Tomaž S p i ud 1er posestnik v Drakoveih blizo male Nedelje, Star že črez 60. let ne samo, da je bil poprej dober kmetova v«, nmni bčclar, in sadjerejec, ampnk bil je blizo 1*2 let občinski župan, ktero službo je (vzgled vsem sedanjim županom) vso po slovenskem opravljal. Zapnstivii sinu svojo kmetijo se je podal na manjše posestvo, kt^ro je še lo bilo prav ugodno za r-adje-rejo. Marljiva roka in bistra patuet Jutro sprevidi to, ter se še ie tukaj prav za prav prime sadjereje, - Drevesa mlada sedaj iz njegove drevesnice so tako lepa, da ni v nijednem mestu skorej lepšib doli iti. — Na tisoče in tisoče jih je že razprodal, med domači in tuj svet, in reči morem, da jih Se črez 30 tisoč ima v svoji drevesnici. — Ali ni mož takoânih zaslug vreden da bi g« c. k. staje rs k a km et i i k a družba počastila s kakošnim darilom? to bi celo priporočal bližui po-drnžniei Ljutomerski. — Ti pa „Slovenski Gospodar" izreči našo 'Željo, da še Rog dolgo ohrani tega častitljivega možaka nam in celi domovini v veliki prid. — Hvala tornj komur hvala gre. J, \ovičar. — 8, t, m. in se bil moral slovesno odpreti deželni zbor v Zagrebu, g. Hancli je vendar deputacije. ktera se je po maši zastran tega k njemu podala, t'trkel; da zbora. to more o d pre ti, ker še zastrau tega ni dobil kraljevskega pisma (reškripta). S tem so poslanci morali biti zadovoljni in se raz iti. Imemto je tudi to, da je bilo okoli zborniec nastavljeno mnogo vojakov in na galeriji i an d a r j e v. Odpri se je zato raj deželni zbor v Zagrebu šele lil. t, m. in p reč i t alo se je kraljevsko pismo od 20. oktobra 1. I$li7 po kterem je bil sklican zbor na 8. t. m. Res ftndnoJ — \ Pragi je izvoljen za mestnega Župana izvrstni narodnjak dr. KIftudy, kterega so zafcoraj tudi pozdravili telegrafi ¿no mnoga Seska mesta. — Tretjega t. m. se je v Kanalu alOTt&uO odprla narodna čitavniea. — l'elegaciji ste pozvani sknpej na Dtmuj na HI. t. m. in boste ločeni po liiakovem programu svoje sejo imeli, — V vetili časnikih se je bralo, da so se pred kratkim ruski iu avstryski kojuiki na galički meji prijeli in da so neki omorjeni bili, — Srbski časnik „ Svetovi d" dvomi, da bo hrvaški zbor, kakor jo zdaj sosiavijen, kaj stanovitega napravil. — Iz Kan dije so došii glasi, da so -e Kamii jant i s Turki pri Zuri tri dni močno tepli, iu dn so Turki spet prav tepeni morali bojišča zapustiti. •— Truplo cesarja Maksa se je že pripeljalo \ Tolo iu od trd sp bo z veliko slovesnostjo odpeljalo v Reč. Koliko je bilo t. 1867 samo ti moro v? Le s a m o na Dunaju bilo je lansko leto '¿<17 samoumorov, le da uekteri niso mahoma umrli. — Umorilo se jih je 144; živih je ostalo 123 03eb; med temi je 171 možkega, o t ženskega spola, in 15 otrok 11 — 14 let starih. — Tri sodnijab so zapisani razni vzroki s amo umora: revščina pri 48; zguba premoženja pri 49; ljubosumnost ali pa opeharjena ljubezen pri 4b ; Življenja gnjus, bolehnost ali kaj takega pri 37; blaznost ali norost pri 23; slednjič strah pred kaznijo pri 13 ose bab. — Naj manje se jih je umorilo mesca januarja in aprila (v vsakem lo), naj več pa mesca oktobra (30 vseli!. Tako uči sploh dosedanja skttšuja, da je v jeseni naj več, v uputnladi naj manje samouuiorov. „Vlkfrd." — Če omenjene sodnijske vzroke sam o umorov pregledamo, se kaže, da jilt je najtuaiije fz liolelmosti, posebno pa iz blaznosti konce vzelo; več i n a je takih ne sreč nožev, kte-rim je manjkalo k rist i jansk ega duha: kajti zarad revščine, neprevidene zgubc na premoženju pač ni kristijanu obupati. Kdor pozna Očeta v nebesih, ki po zimi še vrn-beljnn zrua in ubogemu zajeu šopek krmice najti da, temu pač obupati ni, ker se najde Se dosti milosrčnih, ki revežu pomagajo, da mu ni Ireba konec vzeti. — Ali grda ljubosumnost, nečista ljubezen in nečimurnost, kakor tudi gnjna življenja iu Strah pred kaznijo -- to so ono ostudne pošasti, ki od nekdaj grozovito ljudi davijo, ktere se pa ne dajo odpraviti, kakor le — ne vstrašite se liberalci - - kakor le po blagodatib v katoliški crkvi, ktera vest očiSčuje vse tegobe, srca lolaži in duhovom pravo svobodo daje, da so otresejo vseh pregrešnih spon in si ohranijo veselo, toda nedolžno srce. — Zatorej „slov. Gospodar" svetuje vsem, ki hočejo zdravo tiamet, pošteno in veselo srce si obraniti, da unj lepo krščansko živijo, si dobro vest ohranijo iu — prav pridno delnjo. — Ruski car Aleksander je pomočneitm odbnru za kau-dijote v Petrogradu izročil GOO.OOO frankov, — PomoČni odbor za Likaučaue v Zagrebu je dozdej že nabral 4ilu9 gld G2 kr. /a ftloimeliuv «pnmiiiek jo g. Centrih poriši b: Rogaefl 30 H.r g. Orci^n, kanuiiik v Mariboru je daroval 13 II. lireiM|iljev «pominek j a daroval g, dr. Vo&tijak v slov. Bistrici - B. Tržna cena i> - V; Z C - 1 j 3 T pretekli teden. t- s a.|it. il.' h. k. Plenite vagiui idrevonka) . , i 30 "c To 5 40 b 50 llži .... 4 - 4 3 ■i — X. dO Ječmena „ , f: — 3 M _ _ Ovsa n .... ■ i ao _ 1 ISO Ttn-Hice [kuruzoj vagini . . , % - £1 JO : :i 2'SO Ajdo , Ü 3 — a 70 a ¿o Prosa. ,, a hO 10 — 2o' — Krompirja „ igo t i Govedine fnat .... --je __ Ž4 __ as - •2h Teletine „ .... — ■M 26 - as Svinjstifte frdtve funt. Drv Sli" trdih seienj (JOtitor) -iS 3« ar, _ 10 - 10 _ id; 60 to - ■it i h" m ,, . . . i 1-- S 4 - _ — „ 3S" mehkih „ . 7- G 3 9 —. 18" -t 11 * - * Oglunja ia trdega lesu va^nn ■ 3 fiO _ — — —m — 40 — ss — 3Í „ „ mehkega „ ,, — 00, - — 4!> - 35 Sena cent .... 1 f^O I 20 1 6 L —. Slama cent v SopBi 1,40 _ — — ao — 90 „ ,, ES HttljO . . , 1 20 33 ao — 70 — 70 Slanine (¿peha) cent . . , 40- _ — __ 8 i Jajee, tri 2 a , , . , -!io — to — "—1 * — Cesarski zlat velja 5 fl. 74 kr. a, v liijo srebra 118.50. \arotluo drž. posojito 6D.20. Loteri j lite srečke. V Trstu B, januarja 18ñ9: 5 »O flf 5» -17 Prihodnje umikanja j« 22. januarja 1808. Ustnica vfcdnUtva. Prvi list tega tečaja je pošel, ker pa §e vendar zinironi prihajajo novi naročniki, g» bomo dali še enkrat natisnoti, da ga. vsi častiti naročniki, ki so se že naroČili in šc ga niso dobili, in oni, kteri Če se prihodnjič naročijo, tudi dobijo. Prosimo nuj kratek čas po trpijo. (J os p, M. fk. v Gradca. Je trni itn bravccm prani nI o razumljive.