Ameriška
ArJl/lJERieAllI
NO. 117
AM€R!CAN IN SPIRIT jFORRIGN in language only

CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. AUGUST 15, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Hlad v stikih ZDA s Poljsko vznemirja
Balon “Double Eagle” nad Atlantikom na poti proti Evropi
ST. JOHN, Newfoundland. —
Poslabšanje odnosov med!®a!°" DouMe Eafe: "“f 11
ZDA in	nadstropij, je s 3 Amenkanci
Odločitev o ustanovite! novih naselij odložena
ZDA in Sovjetsko zvezo dobiva odraz tudi v stikih med ZDA in Poljsko.
VARŠAVA, Polj. — V poljskih vladnih in diplomatskih krogih so v skrbeh zaradi rastočega trenja med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki prehaja po sodbi nekaterih že v “mrzlo vojno”. Ti ne izključujejo več možnosti, da bi prišlo znova do odnosov med Zahodom in Vzhodom, kot smo jih poznali v prvih desetletjih Po drugi svetovni vojni.
Med ZDA in Poljsko so bili odnosi in stiki redno sorazmerno dobri, bilo je to posebno razmerje, izhajajoče iz starih izročil in vezi. Posebno očitno je bilo to v zadnjem poldrugem letu, zlasti še ob letošnjem obisku predsednik Carterja v Varšavi. .
Ta poseben odnos je sedaj v nevarnosti pod vplivom zategujočih se odnosov med Washing-tonom in Moskvo. Poljska je že 2ačela zmanjševati svoj uvoz z Zahoda v korist povečanja uvo-2a in gospodarskih stikov z Tzhcdom. Poljski predstavniki Vdijo, da je glavni vzrok temu v pomanjkanju deviz, ko je Toljskd že sedaj dolžna na Zahodu okoli 14 bilijonov dolarjev. Lani je Poljska uvoz z Zahoda zmanjšala za 4.3%,' za letos Pa pričakujejo, da bo ta manjši 2a 12%.
V razgnvorih z zahodnimi Predstavniki se poljski partijski Predstavniki bridko pritožujejo nad obiskom Brzezinskega na kitajskem in nad “kitajsko kar-’) ki da jo igrajo ZDA naspro-i Sovjetski zvezi. V Varšavi so-ij°, da so v Evropi bolj občut-jivi 2a k0j- v ZDA, ker si '/roqa, zahodna in vzhodna, nov^e mrzle vojne enostavno ne Tore privoščiti
JERUZALEM, Izr. — Izraelska vlada se je odločila za ustanovitev pet novih izraelskih na-prošli teden tod preko krenil na sehj na zahodnem bregu Jorda-Atlantik proti Evropi. Kot že to- na, na ozemlju, ki ga je vzela liko drugih pred njimi upajo Jordaniji v junijski vojni 1967.
Carter priznava fežo sestanka v Camp Davit!
trije potniki v balonu doseči kot prvi Evropo iz Amerike v balonu.
Predvidoma naj bi dosegli Francijo pri Brestu v četrtek.
Skupine Palestincev se borijo med seboj
Pri eksploziji v stavbi glavnega stana Palestinske o-svobodilne fronte v Bejrutu je bilo nad 100 mrtvih in toliko ranjenih.
Valen le dobiček!
^°ttiača avtomobilska indu-strija je povišala cene Svojim avtomobilom in s omogočila ohranitev veli-mtujega uvoza. ^WASHINGTON, D.C. — Vod-
fi . <~'arterjevega boja proti in-aciji so nejevoljni na avtomo-1 ske družbe, ki so povišale ce-e svojih novih avtomobilov j °^ern, ko so to storile japonske ^ Nemške avtomobilske družbe.
Povišanjem cen so namreč roprečile učinek padca tečajev ° arja na uvoz dražjih tujih
avtomobilov.
Veliko cenejši domači avto-k ° *h bi imeli pri starih cenah e nest pri prodaji pred draž-k * Vrjimi. Povišanje cene je to 2 e	odstranilo in otežuje
a anj®anje uvoza in povečanje p^iŠkega izvoza- Tako je GM l3a^a eeno svojemu malemu noeVettu let05 ponovno postop-dot)25 in j° približala po-avtom japonskega in eniškega izdelka.
v ri General Motors so prišli do zaključka, da je za avt Cd se zaslU2iti več pri manj kot°^h ob povečanih cenah dan'^k Povečanem številu pro-
Cenah avtomobilov ob nizJih
BEJRUT, Lib. — Med palestinskimi gverlici, ki se borijo za svojo “domovino”, je več med seboj sovražnih skupin. Večina je povezana v Palestinski osvobodilni organizaciji,. ki jo uradno vodi Yasir Arafat, vodnik najštevilnejše skupine Al Fatah. Arafat je nekaterim preveč zmeren in so se zato dvignili proti njemu. Te podpirata Irak in Libija.
V zadnjih tednih je prišlo do raznih napadov med tema skupinama, najprej v Angliji, nato v Franciji in Pakistanu, zadnji teden v Bejrutu. Tu je v soboto zletela v zrak 9-nadstropna stanovanjska zgradba, v katere zgornjih nadstropjih je bil glavni stan Palestinske osvobodilne fronte, skupine, ki jo podpira Irak. Eksplozija je bila tako silna, da se je sesula vsa zgradba. Pri tem je bilo nad 100 ljudi mrtvih, okoli''100 pa ranjenih.
Obe glavni skupini palestinskih gverilcev tajita vsako odgovornost za to eksplozijo. Kot na krivca kažeta na Izrael. Ta-'io v javnosti v zaupnih razgovorih pa priznavajo poučeni, da je napad na Palestinsko osvo-Dodilno fronto v Bejrutu verjetno pripravila in izvedla “Ljudska fronta za osvoboditev Palestine -— generalno poveljstvo”, M jo vodi sirijski armadni kapetan Ahmed Jebril in je stvarno, kot trdijo, le podaljšana roka sirijske armade.
Arazci proti ustanavljanju takih naselij protestirajo in izjavljajo, da jih ne bodo nikdar priznali ali trpeli. Tudi ZDA smatrajo ta naselja za nezakonita in v nasprotju z mednarodnimi zakoni.
Izraelski minister Ariel Sharon, ki je odgovoren za nasilja na zasedenem arabskem ozemlju, je stavil zadevni predlog vladi, ki ga je sprejela. Ko je vest o tem prodrla v javnost, jo je vlada končno odločitev o tem prestavila na čas po sestanku v Camp David.
Sharon je izjavil, da je “to zadnja priložnost za povečanje izraelskih naselij na tem strateškem področju’.
Predsednik ZDA je dejal, da se zaveda teže sestanka v Camp David in političnih posledic osebno zanj.
WASHINGTON, D.C. — Pred-j	,
sednik ZDA Carter je v razgo- j ^arJa^a vlada je pridobila Savd-voru s sodelavci znanega časopi- j sko Arabijo za odložitev sklica-sa' U.S. News & 'World Report nJa Posveta arabskih držav, ki priznal, da bo imelo srečanje v | b^ naJ k°nčal razkol v arabskem Camp David prihodnji mesec iz- svet-u! katerega je povzročil Sa-
SAVDSKA ARABIJA DALA SADATU NOVO PRILOŽNOST
j Iz Clevelanda' in okolice
Savdska Arabija je odložila sklicanje vodnikov arabskih držav in dala egiptskemu Sadatu še eno možnost za uspeh pri iskanju miru na Srednjem vzhodu.
WASHINGTON, D.C. — Car-
reden pomen za mednarodno politiko, pa tudi za njegovo osebno politično bodočnost. Izjavil je, da se zaveda težke odločitve in
datov obisk
J eruzalemu
nika dejal: “Mi zelo cenimo podporo Savdske Arabije za sestanek v Camp David.”
Savdska podpora je bistvenega pomena in bo morda končno le pomagala Sadatu, ZDA in
preteklem novembru, in obnovil Beginu preko težkih ovir in pre-
enotno stališče arabskih držav v padov.
odnosih do Izraela. V Riadu so	------o-------
V Philadelphiji ra§ts napatest med rasama
PHILADELPHIA, Pa. — V tem četrtem naj večjem mestu v
da bo moral tudi nositi vse po- j zadnjs tedne s skrbjo zasledo-litične posledice, če sestahek neivab razv°j in prišli do zaključ-bo uspel.
Sestanek v Camp David se bo
začel 5. septembra. Carter
skušal pripraviti predsednika izraelske vlade Begina in predsednika Egipta Sadata k nadaljevanju pogajanj za rešitev spora na Srednjem vzhodu.
“Jaz nisem omahoval zaradi konference na vrhu. Gre za veliko in jaz sem popolnoma pripravljen tvegati politične posledice neuspeha v upanju, da bomo morda le napredovali v iz
ka, da je Sadatov poskus iskanja sporazuma med Arabci in Iz-k0 raelom obsojen na neuspeh.
Nekateri so videli v togosti Sadata v zadnjih tednih vpliv Savdske Arabije, ki naj bi skušala Sadatu pomagati “reševati obraz” ob njegovem neuspešnem naporu za iskanje miru na Srednjem vzhodu. Savdska A-rabija je konservativno država, ki vidi nevarnost v krepitvi sovjetskega vpliva na Srednjem vzhodu, zlasti v arabskem sve-
Obsedno stanje v delu Irana
i TEHERAN, Iran. — Vlada je objavila obsedno stanje nad mesti Shareza, Najafabad in Ho-mayunshahr, da bi preprečila nemire islamskih zagnancev, ki so proti vladnim reformam in modernizaciji Irana po zahodnih vzorih.
skem nastopu proti skupini “MOVE”, ki je nad eno leto
delavi temelja za mir,'” je dejal; tu> in se je zato pripravljena te-Carter sodelavcem U.S. News &
World Report. Povedal je, da so j Savdijci so ortodoksni musli-
ZDA je začela rasti napetost	LeilIclJcl ^ Imr’ Je aeJai!111 oc ,e
med belimi in črnmi po policij- .Carter £odelavcem U.S. News & mu upreti.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj odklonil predlog za poseben zvezni davčni kredit do $150 kot olajšavo za davek na nepre#ničnine za vzdrževanje šol.
ZDA pripravljene p r e d 1 o žiti. mani, Savdska Arabija je čuva- FAIRFIELD Ut 1	— N “F
-----. di
flfiizcrewa porazil poskus odstavitve
SALISBURY, Rod. —
za nekako duhovno vodnico
in čuvarico islama in islamskega pravoverja. Ker je istočasno tudi lastnica največjih nahajališč olja na svetu, ima rijena be-
go v stavbi, kamor se je zatekla in kjer se je utrdila in zavračala Vse poskuse zdravstvenih in higienskih pregledov.
Zastopniki črnskih organizacij zahtevajo strogo kazen za 1 SALISBURY, Rod. — Abel *"'v'
“policijsko nasilje” med	zaseda- Muzorewa, eden od treh črnskih ( seda posebno težo ne le v	arab
njem stavbe in po njej.	Baje so vodnikov, ki so sklenili “notra-	skem	svetu, ampak tudi na Za-
policaji surovo bili in brcali pri- nR ’ sporazum z belo vlado lana ,k°du in na Vzhodu, jete člane MOVE.	j Smitha za prehod k vladi črnel Ko se je prestolonaslednik
Policija je vseh 12	prijetih ! večme v Rodeziji s prihodnjim	princ	Fahd porazgovoril s	pred
članov MOVE obtožila	umora, jletom> Je uspešno zavrnil po-	— '7T^A ’ -	’ •
ker so oni začeli streljati iz skus nekaj svojih vodilnih sode-stavbe in pri tem enega od poli- lavcev, nezadovoljnih z njegovo čajev smrtno zadeli.	[politiko, da ga odstranijo z vod-
stva Združenega afriškega narodnega kongresa.
Poleg štirih v Rodeziji je pro-j ti Muzorewi nastopil tudi Byron
I Hove, bivši pravosodni somini- du.
stavnikom ZDA in posebnim Caterjevim zastopnikom A. At-hertonom pretekli teden, je princ v posebni izjavi dejal, da utegne biti sestanek v Camp David prihodnji mesec z udeležbo Carterja “velik korak k pravičnemu miru” na Srednjem vzho-
Kambcdža poklonila Kitajski živali za živalski vrt
TOKIO, Jap. — Centralni ko- ster, ki ga je Smith odpustil. j Ta izjava je najmočnejša jav-mite Komunistične partije Kam- J Na seji zbrani delegati so so- na podpora naporu egiptskega bodže je poslal z letalom v Pe- glasno sprejeli predlog, da vodi predsednika Sadata pri iskanju king Centralnemu komitetu Ko- Muzorewa Združeni afriški na- miru na Srednjem vzhodu, mumstične partije LR Kitajske rodni kongres, kot smatra, da je | Zastopnik Državnega tajni-mladega slonica in par mladih prav. Upornike so izključili iz štva H. Carter je po prejemu iz-tigrov.	Kongresa.	jave savdskega prestolonasled-
ki se je nreteklo nedeljo ponesrečilo kmalu po vzletu s Salt Lake City letališča. Vseh šest oseb v letalu je bilo mrtvih.
COLUMBIA, Mo. — Predsednik Carter je v govoru na kampusu University of Missouri včeraj skupini farmarjev razlagal svojo farmarsko politiko in žel pri tem dosti odobravanja. Poslušalce je pozval, naj podprejo njegov boj proti inflaciji, ki jo je označil za “največjo nevarnost”, ki nam trenutno grozi, njegovo prizadevanje za reformo civil servica ter njegov energetski program.
TOKIO, Jap. — Kitajska je obdolžila Vietnam vdora na
Na piknik vabijo—
Slovensko-ameriški primorski klub vabi na svoj piknik v nedeljo, 20. avgusta na Slovenski pristavi. Odbor se posebej priporoča gospodinjam za pecivo. Večja podpora v 23. vardi—
Pri nedeljskih volitvah je dobil D. J. Kucinich. sorazmerno močnejšo podporo v 23. vardi kot v 32. vardi, med tem ko je bilo pri volitvah v novembru prav obratno. Takrat je Kucinich podpiral v 23. vardi Ar-mona proti Milakovichu, ki pa je kljub temu zmagal z malo večino. Tokrat je bil Milako-vich proti Kucinichu, ki pa je dobil boljše kot v razmerju 1:2. Seja—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi članstvo na sejo v sredo ob 7. uri zvečer v Baragovem domu na St. Ciairju. Tajnica bo pobirala asesment od 6.30 do 7. ure in po seji.
Veliki Šmaren—
Danes je Veliki Šmaren (Velika Gospojnica), zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja. Vsem Marijam, Maricam in Maram, ki danes obhajajo svoj god — vse najboljše!
Obisk iz Kanaae—
G. John Zupančič iz Toronta se je tekom svojega obiska pri bratu Antonu na E. 60 St. v Clevelandu oglasil tudi v uradu AD in naročil pozdrave za svoje prijatelje in znance. Hvala za obisk!
Kristina Onassis zanika
razhod s Kausovim
ATENE, Gr. — Kristina Onassis, ki se je 1. avgusta letos poročila v Moskvi s Sergijem Kausovim, bivšim uradnikom sovjetske ladjarske družbe, pa se po štirih dneh nenadno pojavila brez moža v Atenah, je zanikala
TREBA JE VEČ ZRELOSTI IN UVIDEVNOSTI ZLASTI V ODNOSIH MED MESTNIM SVETOM IN ŽUPANOM, ZA BOLJŠO BODOČNOST CLEVELANDA
razhod z njim.
svoje ozemlje in vložila pro-j Kristina je odločno zanikala,
y —	-------^
Antenski prerok
oblačno s 30% verjet-tem1 kraJevnih neviht. Najvišja mPeratura okoli 88 F (31 C).
CLEVELAND, O. — Volivci so odločili, odgovorni so dolžni iz tega potegniti potrebne zaključke in se lotiti dela. Volivci so razdeljeni, pustili so Dennisa J. Kucini-cha na čelu mestne uprave (če seveda ne bo ponovno u-radno štetje pokazalo drugače), mu dali priložnost, da konča svojo zakonito poslovno dobo in pokaže, kaj je zmožen.
S tem, da so volivci pustili D. J. Kucinicha na čelu mestne uprave, so pokazali mestnemu svetu, naj se z njim pomiri in ustvari sodelovanje, ki je potrebno za reševanje stiske, v kateri se je mesto znašlo. Sedanja stiska ni od včeraj, nastajala je počasi iz leta v leto, ko so se politiki premalo brigali za nujne in korenite spremembe, se tem izogibali v strahu, da bi jim kak odločen korak ne škodoval pri volivcih.
Cleveland je začel drseti
navzdol pred dobrimi desetimi leti. Zaradi rasnih trenj in rastoče negotovosti pa tudi zaradi vedno manjše varnosti so se ljudje začeli v vedno večjem številu seliti iz mesta. To smo čutili posebno tudi v slovenskem senklerskem pod ročju. Poskus ta razvoj ustaviti ni uspel, ker ni mestnim vodnikom uspelo odstraniti vzrokov za beg iz mesta.
Število mestnega prebivalstva je padalo, število mestnih uslužbencev vseh vrst pa temu ni sledilo. Stroški javne uprave in mestnih postrežb so rastli, vodniki mestne politike pa so se bali prebivalstvu položaj prikazati, kakršen je v resnici in so volivce zagotavljali, da davkov ne bodo višali... Smo pred očitno izbiro: ali moramo povečati dohodke mesta, da bo sposobno kriti stroške javne uprave, skrbi za varnost in drugo javno postrežbo, ali pa moramo te stroške zmanjšati v taki
meri, da jih bo mogoče kriti s sedanjimi dohodki.
Nobena izbira ni posebno prijetna! Potreba je tehtnega in temeljitega proučevanja .mestnih financ in skrbnega iskanja vseh možnosti in poti k njihovemu ozdravljenju. Za to je potrebno sodelovanje mestne uprave z mestnim svetom. Takega sodelovanja v preteklih mesecih ni bilo, obe strani sta si bili neprestano v laseh, soočenju je sledilo soočenje, mesto pa je lezlo dalje v stisko.
Župan Dennis J. Kucinich je v nedeljo po objavi konč-nich izidov volitev, ko je z 275 glasovi večine od preko 120,000 oddanih prevladal nad svojimi nasprotniki, zahvalil “^Boga in ljudstvo Cleveland-da, da sta spregledala njegove pomanjkljivosti in dala njegovi upravi še eno priložnost”. Ta izjava bi naj bila dokaz, da je Dennis J. Kucinich odločen še eno priložnost
uporabiti v splošno korist “revnih in zapostavljanih”.
Mestni svet, — 24 njegovih članov, je delovalo za odstavitev Kucinicha in le 9 za njegovo ohranitev na županskem stolu, — se mora sprijazniti z izidom volitev. Za enkrat, se zdi, da še ni prišel do tega spoznanja. Vodnik demokratske večine v njem Basil M. Russo je namreč izjavil: “Dokler bo upravo vodil Weissman, ne bo miru.”
Nepopustljivi nasprotniki župana D. J. Kucinicha bodo brez dvoma čakali na ponovno štetje, ki bo predvidoma končano koncem tedna. Več modrosti in politične zrelosti bi pokazali, če bi začeli takoj obnavljati podrte mostove med mestnim svetom in mestno upravo. Časa ni na pretek za nikogar, Cleveland je treba spraviti znova na trda tla, čim preje tem boljše za mesto in za vse, ki v njem živijo!
test v Hanoiu. V Hanoiu so med tem pozvali prebivalstvo, naj se pripravi na obrambo pred “napadalno vojno”. Pri tem mislijo očitno na Kitajsko, s katero so se odnosi v zadnjih mesecih izredno zaostrili.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik ZSSR L. L Brežnjev se je včeraj sestal in razgovarjal na Krimu, kjer je na letovanju, z bolgarskim vodnikom Živ-
da bi bil njen mož član sovjetske tajne policije, kot trdijo nekatera na Zahodu objavljena poročila.
Včeraj se je Kristina nenad-nn vrnila v Moskvo.
Letalska nesreča na Tihem oceanu
AGANA, Guam. — Mornariško letalo, v katerem je potoval notranji podtajnik James Jo-jseph, je treščilo pet milj od tod
kovini V skupni izjavi stajv morje. 0d vseh v letalu £e jih obsodila LR Kitajsko m nje- je 28 rešilo brez večjih _ no politiko ter izrazila upanje, škodb) 2 pa pogrešajo Med re_ da ne bodo balkanske države šenimi je tudi notranji podtaj_ postale “objekt spletk in ma- n^k Joseph
binacij” sovražnikov detente, j Letalo C-117 je bilo na letu WASHINGTON, D.C. . i red- pro^ Bikini otokom, stavniški dom je izglasoval	______Q______
7.1 bilijonov dolarjev pomoči Trenja ZDA z Argentino tu,m., Pa pri tem prepovedal BUEN0S Aires Arg _ Ar.
vsako, tudi	posredno	pomoč	„	.............. ,
_T. ,	.	"L , .	r	gentina je izjavila, da so v	ne-
t ^xT^amU	Kubl‘	varnosti odnosi z	ZDA, ker	je
LONDON, Vel. Brit. -	Ko tečaj	patricia Derian)	načelnica	od-
amenskega dolarja proti jenu, delka Državnega tajništva ZDA nemški marki in švicarskemu za človekove pravice, obdolžila franku ter še nekaterim dru- Argetino, da “ načrtno muči pogini trdnim valutam pada, je jjtične jetnike” cena zlata včeraj tu dosegla p Derian j6 bila ponovno v $21G za eno unčo.	Argentini in je o položaju tam
MEMPHIS, Tenu. — Štrajkujoči poročala pred kongresnim odbo-policiji so se pridružili v di- rom.
vjem štrajku še gasilci. Za	t	■ ■■
varnost in mir pomagajo skrbeti enote Narodne garde. Župan je odpustil vse štrajku-joče in začel sprejemati prijave za nove policaje in ga-
silce. Izjavil je, da je teh včeraj prejel kar lepo število. Pretekla noč je kljub štrajku policije in večjega dela gasilcev potekla mirno.
Ameriška Domovina
/t-il/l'ERIC/%'!U— MO Vt E'
nwBwwUJa«	—aiBS—
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0626 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
fubli&tied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3’ mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $3.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15,00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Glass Postage Paid at Cleveland, OMo
No. 117 Tuesday, Aug. 15, 1978
Čudna so pota človeške znanosti
“Katoliški glas1’, v Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik, ki ga izdaja Katoliško tiskovno društvo in ga ureja vnsgr. Franc Močnik, je v št. 31 dne 3. avgusta 19/8 pod gornjim naslovom prinesel sledeči članek.
Skoraj po celem svetu se dogaja, da si ljudje mažejo roke z gnusnim zločinom splava, tj. z umorom nerojenm otrok. V sredo, 26. julija, so se pa nenadoma razveselili po sem svetu, ker se je v Londonu rodila neka deklica. O njej so pisali vsi svetovni časopisi bolj kot, če bi se rodil naslednik kakemu cesarju. In vendar je šlo za deklico ureprostih in nepoznanih staršev, oče kamionist, stai 08 let, mati stara 30 let. Svetovna javnost se je razburila zaradi njune novorojene hčerke, ker se je njeno spočetje izvršilo'izven telesa matere. Preprosto povedano je bilo tako:
Zakonca Brown sta bila že več let poročena, pa nista imela otrok zato. ker je, sicer zdrava žena, imela zamašene jajcevode. Zamašena sta bila tista dva kanalčka, ki iz jajčnikov vodita v maternico ter se normalno po njiju vsak mesec prekobali novo jajčece v maternico.. Zdravljenje ni pomagalo. Silno sta so jia želela imeti otroka, ko si želijo vsi zakonci, ki nimajo otrok.
Zato sta se obrnila za pomoč na dva zdravnika, ki sta že več kot deset let študirala podobne primere in delala poskuse, kako bi staršem pomagala, da pridejo do otroka. Eden zdravnikov je pozneje izjavil, da sta vsaj dvestokrat že poskusila, a brez uspeha. Na ta dva zdravnika sta se torej obrnila; dr. Steptoe in dr. Edwards sta še enkrat poskusila. Materi sta s posebno operacijo vzela jajčece in ga položila v stekleno posodo, kjer je .bila posebna tekočina na moč slična tisti, ki je v ženski maternici ob spočetju. V to tekočino sta položila odvzeto jajčece. Nato* sta v isto tekočina spustila semenčice zakonitega moža. Čudo je bilo v tem, da se je jajčece oplodilo. Čez štiri ali pet dni sta iz epruvete dvignila oplojeno jajčece, ki pa je silno majhna celica, velika le kako tisočinko milimetra, in ga vložila v ženino maternico. Tam se je jajčece usedlo in se začelo normalno razvijati.
Nosečnost je potekala brez posebnih težav do časa poroda. Vendar sta oba zdravnika zaradi večje sigurno sti rajši opravila cesarski rez, kot da bi čakala na naravno rojstvo. Tako se je s cesarskim rezom rodila zdrava deklica, ki so ji nekateri napačno rekli “deklica iz epruvete”, kakor da bi se rodila y epruveti( stekleni posodi). Toda videli smo, da to ni bilo res, v epruveti je prišlo samo do oploditve, nakar se je jajčece naprej razvijalo v materinem telesu.
Kot smo rekli, je novica o jnjstvu te deklice razburila ves svet. Vsi so o njej pisali, radio in televizija sta o dogodku poročala na dolgo in široko. Na mah so postali vsi slavni, oba zdravnika, oče, mati in zlasti mala Patricija, ki pa na srečo o svoji slavi še nič ne ye in mirno spi kot vsak drug novorojenček. Senzacija se nje ni dotaknila.
Kaj reči k temu uspehu moderne biologije? Brez dvoma gre za nekaj izrednega in do sedaj edinstvenega. Vendar sta zdravnika pošteno priznala: Midva nisva življenja ustvarila, temveč sva samo življenju pomagala. Poznala biološke pogoje pri spočetju in jih umetno ustvarila v epruveti. Pri tem sta uporabila jajčece in seme dveh zakoncev, torej zakonitega moža in žene, zato je o-trok njun vi polnem pomenu besede.
Ob deklici se veselita mati in oče, ki se jima je izpolnila najsrčnejša želja, veselita se tudi oba zdravnika, ki sta dosegla velik znanstven uspeh. Dokazala sta, da je mogoče oploditi človeško jajčece izven njegovega naravnega okolja.
Ob tem uspehu se pa rodi nič koliko različnih vprašanj in pomislekov s socialnega in moralnega vidika. Na-.nje odgovoriti je težko, za sedaj še nemogoče, ker gre za nekaj novega in nepredvidenega, da nimamo še zadostno utemelieaih razlogov ne za in ne proti. Glavna vprašanja bi bila:
1, Ali se smejo starši poslužiti umetnega načina o-ploditve. .Pij XII. je svoj čas izjavil, da je umetno oplojevanje pri človeku moralno nedopustno. Toda bo Cerkev tudi v sličnih primerih, kot je bil ta v Londonu, še naprej vztrajala .v dosedanjem presojanju? Ne vemo. Vsekakor bo potrebno še nadaljnje in poglobljeno iskanje dokončnega odgovora.
2< Ali je moralpo dopustno, da se spočeti otrok :še nadalje razvija v epruveti? Nekateri.so že poskusili, pa je javnost 'obsodila njih početje kot nedopustno, nevredno človeka.
3. Ali novi poskus ne pomeni manipulacijo s človekom že od samega spočetja dalje? Ali more človeška vest
dopustiti tako manipuliranje?
Eno drži: Poskus londonskih zdravnikov priča, ka- in mati Marija, Id ste ju vedno
ko daleč lahko seže človeška znanost, ni pa rečeno, da bo človeštvu v prid. Kakor brezvestneži morijo še nerojene otroke, tako bodo enaki brezvestneži lahko nekega dne rodili v epruvetah človeške spačke ali otroke brez očeta in matere, umetno spočete in umetno rojene. Kaj bo s takimi ljudmi? Nočemo uganjati fantastike, vendar novi dosežki biologije stavijo z novim poudarkom v ospredje vprašanje, človeškega dostojanstva, da ne sme postati predmet brezvestne človeške znanosti.
K. H.
Tečaj za slovensko mladino na Koroškem poteka v splošno zadovoljstvo
NEW YORK, N. Y. — Mag. selje in prepevanje v avtobusu.
phil. Ludvik Karničar, član fa- Vse le v slovenščini: pesmi in
kultete koroškega tečaja, je po- beseda! — Odlična skupina iz
slal koordinatorju tečaja dr. Chicaga! Ta popolna folklorna
Leonu P. Klavžu daljše poroči- plesna skupina bo nastopila v
io, iz katerega povzemamo ne- Dobrli vasi. Tiskali smo, lepake!
kaj misli:	Fant iz Chicaga zna prav malo
n	.	..	slovensko, zapoje pa N’mav
7. 21.: ob 10.15 dopoldne po- v .	..	~.w.v
.	.	.	. L, ,L cnez uzaro kot malokdo! Odhc-
zdrav Mohorjeve družbe. Na-'	.	,	, ,	, ,
vzoči so bili msgr. dr. Janez
na in v vsakem pogledu zgled-
Hornboeck kanonik Filin Mi]- na je newy°rška skupina! Ber-
T JL v_/T 11 frO G. ^ TV d 11 LI 11IIV T 111 U IVUJ-	-it*	•v • .—«-t	-■ -i
, ,	.	, , A nard Lavrisa iz Clevelanda na-
pravi pred zajtrkom pot s kolesom okoli Vrbskega jezera, zelo je nadarjen, zaveden, bere in govori slovensko, kot bi bil tu-I kaj doma. Vperaj zvečer sem jih 1 nekaj vzel s seboj v gore, da so videli, v kakšnih bregovih še u.il je dr. V. Inzko. Ob Gospe giyijo zadnji ostanki nekdanjih Sveti je bilo polurno predava- Karantancev. nje o zgodovini koroških Slo-
lonig, stolni dekan in prelat A-leksej Zechner in ravnatelj Mohorjeve pisarne mag. Anton Koren. Popoldne smo se peljali v Št. Janž, videli smo škofjeloški pasijon.
7. 22.: izlet po Koroškem. Vo-
vencev. Na Krnskem gradu smo razložili ustoličenje, ogledali smo si vojvodski prestol, Krko, Osoje in šli na Koričico. Zvečer je dr. V. Inzko povzel misli današnjega dne. Odlično!
7. 23.: ob 9.00 zjutraj sv. maša, popoldne kopanje v Vrbskem jezeru, zvečer zabava v Domu, na kateri smo se pobliže spoznali.
7. 24.: začetek pouka slovenščine, slovenske zgodovine in kulture; razdelitev v pet skupin. Popoldne ogled Slovenske gimnazije, razlagal je dr. I. Ce-govnik. Zvečer je bila pevska vaja, vodil je prof. J. Kovačič.
7. 25.: ob 8.00 zjutraj odhod na Sv. Višarje. Maševal in pridigal je župnik Avguštin Čebul. Z nami je bil dr. J. Hornboeck. Nazaj grede je bilo veselo prepevanje slovenskih pesmi. Prekrasen dan!
7. 26.: zjutraj pouk, popoldne kopanje, zvečer prosto.
7. 27.:	zvečer je govoril dr.
Pavle Zablatnik “Od zibelke do groba”.
7. 28.:	ob 6.00 zjutraj odhod
preko Ljubelja na Bled, v Vrbo. na Brezje, v Ljubljano, na Vrhniko in v Postojno. Na Brezjah je maševal in pridigal župnik A. Čebul. Bil je presrečen, da je mogel že drugič maševati za slovensko mladino iz Združenih držav in Kanade. Pred cerkvijo sv. Marka v Vrbi sem govoril o pomenu Franceta Prešerna. Na Vrhniki smo obiskali rojstno hišo Ivana Cankarja. Nazaj grede v avtobusu: govorili smo le slovensko, prvič!
7. 29.: dopoldne pouk, popoldne plavanje v jezeru. Gledali smo nogometno tekmo med O-limpijo iz Ljubljane in, Celovcem. Dekleta in fantje začenjajo govoriti med seboj le slovensko, prvi teden ni bilo tako. U~ bogajo, pametni so in vzgledni, živahni; veseli in zdravi, kaj hočemo še več! Vstajajo zgodaj, dvakrat ob 5.00 zjutraj, sestre' zaprejo vrata ob 9.00 zvečer, ob 10.00 jih odprejo za mladoletnike, ob 11.00 za starejše — Mislim, da tečaj boljše teče, kot smo pričakovali, dekleta in fant-resno študirajo.
7. 30.: zgodaj zjutraj smo šlj' v Podgorje, od- koder se vidi precejšnji del Roža. Žegnanje, procesija skozi gozd. Potem smo igrali žogo, pili mošt, ki nobenemu ni bogvekaj teknil, da ne govorim o zaseki, ki sva jo z dr. J. Hornboeckom sama pospravila, j
7. 31.: Opčine, Trst, Videm. V Miramaru smo se ustavili, pa je bilo presoparno, da bi si ogledali grad. Nekateri so kar v o-blekah poskakali v morje. Eden izmed njih je pozabil v žepu denarnico, in je potem vso vožnjo nazaj sušil lire in dinarje po sedežih. Bilo je naporno, pa prekrasno! Govorili bodo še dr. P. Zablatnik, dr. J. Hornboeck in dr. Matevž Grilc, o pomenu Mohorjeve in o slovenski bodočnosti. Obiskali bomo atelje kiparja Franceta Gorše ta, potem Podjuno, Korte, Obir, Maribor in Štajersko. Videli bomo Miklovo Zalo. 19. imamo “Super, Talent Show”. Ura bo polnoč, z enim očesom gledam na posteljo, ki me vabi! Prepričan sem, da je tečaj zelo posrečena misel. Mnogo bodo pridobili, marsičesa se bodo naučili. Ponavljam, da težav ni, s atarejšimi pa najmanj!
Pripis: Prihajam od predavanja dr. P. Zablatnika “Od zibelke do groba”. Govoril je že drugič, tako globoko in tako zanimivo, da bi človek poslušal ves dan. Presenečen sem bil, da se Amerikanci tako zanimajo za slovensko tradicijo.
Živijo in z Bogom! L. K.
Liga Slovenskih
Amerikancev, Inc.
tako častili, naj Vas varujejo.!
Vsi farani Vas lepo pozdravlja-j CHICAGO, 111. — Večkrat raz-mo in se Vam ob slovesu lepo misijam o prilikah med Sloven-zahvaljujemo za vse, kar ste za1 ci v Ameriki. Znova in znova nas in za našo faro dobrega sto-1 prihajam do prepričanja, da na-rili, ko ste bili med nami. Tudi ši ljudje vse premalo berejo. Vi nas ne pozabite v svojih mo-, Gospodarsko vrvenje, delo ob litvah in se še kaj pri nas oglasite.
Bog Vas živi!
Faran
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Zločinstvo raste tudi v Avstraliji
strojih jih je nekako otopelo za kakšno kulturno delo, tudi za branje. Večkrat sem slišal tožbo: "Kdaj pa naj beremo?” Ni časa za knjigo, ne za časopis. Bežen pogled po krajevnih novicah, to je vse. Za uvodnike se malokdo zmeni. Jim je preučeno in tudi nezanimivo. Zato rajši prosti večer porabijp, da gle-V Melbournu, glavnem mestu, dajo televižen. Ure in ure. Ne-avstralske države Viktorije, zad- ,ka gospa mi je rekla: “V soboto nje čase tako naglo narašča šte-|Smo do ene zjutraj gledali tele-vilo kaznivih dejanj, da vele- jvižen, zjutraj smo komaj ujeli mesto s skoraj tremi milijoni zadnjo mašo...” Kaj, ko bi eno prebivalcev spominja na Chicago; uro porabili za branje Ameri-v letih prohibicije.	[ške Domovine, Ave Marije, Slo-
Viktoriji, ki je po površini e-1 venske^države ali pa kakšne za-naka Koliforniji, a ima komaj nimive knjige Družbe sv. Mo-3.6 milijona prebivalcev, je kri- horja. Ljudje ob televiziji oto-minal dnevni pojav, da bralci in ^ pij o, ne ljubi se jim več misli-poslušalci sprejemajo poročila j ti, pozabijo na oblikovanje srč-o vlomih, ropih in ubojih skoraj /ne kulture in širše izobrazbe.
tako kakor novice o pro,metnih nesrečah. Ho podatkih policijskega predstojnika Roda Halla se je število prebivalstva. Viktorije v 13 letih zvišalo za tretjino, kriminal pa je. narasel sedemkrat.
V skladu z geslom, da “ni dogodek, če pes ugrizne človeka, je pa dogodek, če človek ugrizne psa”, je te dni zbudilo pozornost javnosti poročilo o dogodku, v katerem so bile vloge zamenjane: policija, ki Ibi morala loviti nepridiprave, je bila sama ujeta.
Okrog osmih zvečer je tričlanska patrulja opazila na melbournskem živilskem trgu dva sumljiva človeka. Policist je stopil k njima, onadva pa sta potegnila pištole in vse prisilila, da so jima dali orožje. Potem sta jih z grožnjo spravila v veliko posodo za smeti na trgu in škatlo zaklenila. Kasneje je eden izmed njiju sporočil policiji, 'da je na trgu nekdo streljal na policiste.
Pridrvelo je več patrulj, ki so odprle posodo za smet. Smešni pripetljaj seveda ne spremeni dejstva, da kriminal v Melbournu nevarno narašča.
slovo iiašomii župniku
Žganje iz kuhinje
Anderson iz Goeteborga je spoznal, kako nevarno je imeti enega najpogostejših švedskih priimkov. Kakor je sporočila policija, jo je neki Anderson po telefonu prosil, naj ga reši pijanih prijatlejev. Ko so policisti prišli na sporočeni naslov, so ujeli v nosove značilni vonj, nato pa so odločno potrkali na Andersenova vrata.
Niso našli pijane horde, marveč enega samdga moža. Dremal je ob destilacijskem aparatu, ki je na švedskem prepovedan.
Ta Anderson pride v kratkem
nadstropju, pa je medtem, že Biidgevibe, Pa. S solzami;Z(javnaj odpeljal rešilec. Žga-v očeh se poslavljamo od našega * njaršivo -je v Skandinaviji predobrega župnika č.g. Jožefa'p0vec[ano) menda je zelo stara Cvelbar. Vse bi storili, samo dajnavajdai Zaradi vsokih cen žga-bi ga zadržali, pa vidimo, kako pijač se je ta navada uve-je izmučen in počitka zelo po-|jjavi}a tudi v mestih, treben. Zai,o ga ne bomo usta-j Na Norveškem je že šest let vljali, čeravno vemo, da ga bo- prepovedano prodajati in kupo-)
katero najdejo le v dobri knjigi in dobrem časopisu. Toliko važnih kulturnih, slovenskih in socialnih problemov gre mimo nas, ker smo pozabili — brati, ker ne znamo več ceniti truda piscev, zlasti uvodničarjev v slovenskem tisku.
Dva značilna dogodka naj povem. Pred leti, ko je bil še Nixon na vrhu, sem srečal moža Slovenca. “Janez, imaš naročen kak slovenski časopis?” sem ga vprašal. “Vse ca)tenge lažejo,” je bil odgovor. Ker so bile prav takrat volitve, je rekel: “Nixon je rekel, da bo on iz svojega žepa plačal vse stroške za vojno proti Sovjetom.” Imel je takrat 200,000 dolarjev letne plače. Ko sem mu povedal, koliko stane samo eno vojno letalo, me je bedasto gledal. Ni bral in še danes ne bere nič, zato pa verjame cestnim in gostilniškim čenčam.
Drug primer: “Boš naročil A-meriško Domovino?” “Ne,” je bil odgovor. “Imamo Glasilo, tam preberem to, kar Gizela napiše (Prekmurski kotiček), drugo me ne briga...” Ko se raz-gvarjam z njim, pride na dan s trditvami, ki so nemogoče. Pobere jih v tovarni.
Ko bi ljudje več in mnoge brali, bi imeli mnogo širše duševno obzorje in ne bi nasedali čenčam. Ostali bi načelni značaji ter se ne bi dali vplivati od nikogar. Večkrat komu potožim to našo slovensko malomarnost. Doma smo mnogo brali, zlasti ob zimskih večerih in ob nede ■ Ijah, vedeli Smo, kako politiki delajo in kako nas Beograd iz-žema. Vedeli smo, kaj pripravlja komunizem, ki je takrat delal še podtalno. Nismo nasedali liberalcem in mestnim fičfiričem. Vedeli smo, kje je resnica
“deutsch”. — Naša čikaška skupina se dobro obnaša, vsi smo zelo navdušeni, energični in pripravljeni na učenje. Mnogo prepevamo in se imamo dobro. Vsak dan nam nudi nove izkušnje in res ne bi moglo biti lep" še. Moj obisk Oplotnice je odložen za en teden. Vas bom p0" klical, da vem, če so že obveščeni doma v Oplotnici. — V načrtu imamo plezanje na vrh Triglava. Vreme je krasno. Se bom v kratkem zopet oglasil. Z izrazi ljubezni, Vas naj lepše P°' zdravlja Tonči. Pismo je datirano 24. julija. Po telefonu so se oglasili staršem poleg Tončija Leskovarja še Dale Trinko in Joyce Matkovič. Morda še kd° drugi, pa zanj ne vem. MorcD bo našo mladino to bivanje tako navdušilo in spremenilo, da j d1 niti ne bomo več spoznali.
Naš naročnik g. Anton Medved, ki živi s svojo ženo ob Pek Lake, Wis., se je oglasil s Koroškega. Z njim je njegova žena Ljudmila in vnukinja Elizabeta Markun. O naših fantih in dekletih, s katerimi se Večkrat srečajo, piše: “Bili smo na Svetik Višarjah. Naši dijaki in dijaki' nje se lepo obnašajo. So zdravi in disciplinirani ter dobri pevci-Lahko smo ponosni na to ame'
rilsko slovensko mladino.”
*
V radgonskem okraju in v P°' murju je 18. julija toča pobila skoraj vse poljske pridelke.
do so prizadeti vinogradi.
*
Romarji na Baragov dan so » vrnili v ponedeljek zvečer. jih je 39. Vodja je bil g. J°ze
Gregorič, spremljal jih je
tudi
p. Fortunat Zorman. Pripoved11 jejo, da je blo izredno lepo, zD sti cerkvene slovesnosti. Pol6/? domačega škofa Smitha, so D 1 navzoči tudi nadškof SalaiL1'; škof Hickey iz Clevelanda, šk° Wiszislo in še drugi. Prihodu1? Baragov dan bo prihodnje let-° Clevelandu. Večkrat sem N3) da število članov Baragove z V ze upada. Zakaj? Nekdo, 1 razmere boljše pozna, je rek ’ da naši ljudje gredo na taka r° , manj a zgolj zaradi razvedri
'	zdu -
Čla' u
času pred sodnika, njegovega kin kje ^ zato ker smo Q soimenjaka, ki stanuje v istem
Res žalostno. Škoda se jim da bi žrtvovali $5 za letno ^ narino. So ljudje, ki zaslužijo P $300 - $500 na teden, pa 11 zmorejo $5 za letno članariu0 Nas Slovence je lahko sram-'
*
“Nekoga učiti tuj jezik, den je vešč svojega materina ^ ga jezika, je ravno tako neL.a selno, kot če bi hotel nekdo uC1^
svoje sina jahanja, predno se naučil hoditi.” (Jan Amos menski, 1592.) — Najdejo Pa^_ slovenske družine, katere so
otroci P3
brali.
*
Prvi glasovi prihajajo od naših študentov, ki so na Koroškem. Tonček Leskovar, sin Ludvika in Corinne Leskovar, se je staršem oglasil z lepo kar-jtico. Kaj piše: “Sedaj smo že tu-
iale pred komunisti,
7	^	’ o-nskV
ne znajo niti besede siove/j ^
ker so naivni starši mislili*^.
je angleščina bolj “nobel' ^
• materina slovenska beseda- ^
Grokom se bo to nekoč utepa
krivi bodo pa starši.
Pri piščancih. — “Ali ti	i
Mojca, zakaj pridejo pišcan
jajc'
9”
“Seveda vem. Zato, ker se je, da bi jih mama ne sku.
mo zelo pogrešali. 12 let je bil med nami, vsi smo ga radi imeli. Vedno je bil prijazen in potrpežljiv z vsemi farani. Koliko se je v teh letih izboljšalo pri fari je vidno zunaj in znotraj.
vati destilacijske aparate, ker pa ti pripomočki so di j o h gospodinj-
kaj šest dni. Vse j e v naj lepšem |redu. Ne bi moglo biti boljše. I	*
.Vodstvo tečaja, posebno še Lud-) Lepo pozdravlja vse

hala-
stvu kakor lonci in krožniki, nič j ne .kaže, da bo žganjekuha na črno kaj kmalu odmrla.
To je nekakšen ljudski šport,
vik Karničar, so zelo dobri do
posebno pa še take, ki ■
! starosti radi berejo “Amerl5
rojalf.’
r vis°^
nas. On je odlična osebnost.
-J1
i Imeli smo majhen problem, ker ; Dpmovino' | so bili nekateri preveč glasni po
‘Toti Štaje*c
Stalno je skrbel, da je bilo vse W katerega posežejo oblasti le .0:b :p' U^T zvecfr’ !°d'a. Se -ie lzb°JJ ' 0 DELU v redu. okrog cerkve in na po- izgredih ali pretiravanju, na pri--
smo
delavnem sporedu. Doslej imeli samo en razred učenja, to-
kopališču vedno lepo pokošeno j mer če se kdo z domačim “pri-
in vse čisto. Vemo, da i e to bilo 1 delkcr-'n” spušča v veliko kupčijo. . v	.
njegovo veselje, oltarji so bili ,Kdar la*iha žSanie v domači kuhi-, vedno obloženi š svežim cvetjem.	f
Zelo
Če je moja dolžnost, je moja pravica živeti.
dela
ti,
ve1
bomo pogrešali našega priljubljenega župnika Jožeta Cvelbarja. Farani smo mu hvaležni za vse delo in skrbi, ki jih je imel z nami.
Gospod župnik, težk§ je ločitev, pa taka je božja volja. Molih bomo za Vas, da bi Vam še
— Kdor
%oS°: ni
ie zamisli en,
lahko- vidn°
nji, lahko računa z naklonjeno-,združena s predavanji o raznih otsjo sosedov,, ki upajo, da si .bodp. j zgodovinskih krajih. Obiskan jdeieh. Delo lahko kdaj sposodila destilacij-jsmo slavno Marijino cerkev Go-! n-evidno. ski aparat.	j spa Sveta in videli smo mnoge j
Čeprav so po. drugi sveto vni J druge zgodovinske cerkve, gra-	^	^
■vojni ublažili prepoved alkohole , dove in kraje. Vse to vzame pre- — Nobena druga stvar na sV\0: in pijanost kot taka ni več kaz- j..cej Pes boje. —• Imamo se prav nie ne prevzame tako kot " , niva, je v Skandinaviji še vedno . dobro, hrana je odlična. Vstane- ) cele ure lahko sedim in ga °P nekaj vasi in mestec “na suhem'’. Imo zgodaj, po kosilu popoldne jem.
Če tako zahteva pet odstotkov [smo prosti. Danes zjutraj smo prebivalstva v okraju, je treba [obiskali Svete Višarje. Planine
jing0
'I
Bog naklonil še mnogo let do- ^ na občinskih volitvah glasovati1 so: prekrasne. Slovenščina se iz-Ustavili smo se v gostilni, pre-j brega zdravja v jeseni Vašega o prepovedi prodaje vina in žga- bolj suje nam vsem, seveda gre pevali večglasno, nadaljevali ve--življenja. Vaš patron sv. Jožef nih pijač.	j počasi na boljše. Celovec je 90U--
■jr
Jerome K- JIloVe' — Najbolj delavni dea c škega telesa so komolci-
Ronald >


KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
XIX. Slovenski dan — lepo uspel
V nedeljo, 30. julija, je bil na Slovenskem letovišču XIX. Slovenski dan. Zjutraj je vreme kazalo hladno in oblačno, a se je naredil krasen poletni dan, ki je tudi z vročino prizanašal. Ob Uh je bila skupno sv. maša za vse žive in umrle Slovence, ki jo je daroval g. Jože Kastelic. V lepem' verskem govoru je navduševal navzoče, naj ostanejo zvesti svojim bližnjim po krvi, svojemu narodu in Bogu.
Po maši je bilo kosilo. Mnogi
Odšel je starosta
Že dolgo je bil bolan. Bolezen mu je prinesla nemalo trpljenja, ne samo zadnja leta, že prej v življenju je pil ta kelih bridkosti. G. Franc Cerar je bil to, kdo izmed Slovencev v Torontu ga ni poznal? Dne 10. oktobra letos bi bil dopolnil 86 let. Doživel, in to aktivno, je lep del slovenske zgodovine.
Pmjen je bil 10. oktobra 1892 v Kokošnjem pri Moravčah. Že prva svetovna vojna ga je hotela imeti sredi svojih grozot. Bil je na soški fronti kot telegrafist-signalist v topniški diviziji. Ko
ideje. Iz Sudburyja pridejo vsa- ker so odšle mama in sestre k delovnem mestu, bližnje sosede, ko leto na Slovenski dan, kjer j očetu v novo domovino. On je'sploh vsakogar, ki ga je poznal tudi nastopajo, obenem pa va- moral iti na odsluženje vojaške- kot moža poštenjaka, bijo Torontčane, da jih obiščejo ga roka. Sele leta 1963 je mogel j Vso to priljubljenost je poka-pri njihovem jezeru v gorskem '
so bili postreženi v Baragovem jievbil° voine konec> le Postal k°-
1 roški prostovoljec. S Koroške se je vrnil v Ljubljano in je takoj stopil v službo k, železnici, a je bil zaradi slabega zdravja upokojen že leta 1938. Istega leta se je preselil iz Ljubljane v Devico Marijo v Polje (Vevče) in je tam ostal do 5. maja 1945, to je do odhoda iz domovine, čez Ljubelj, na tuje iskat svobodnega bivanja zase in za svojo številno družino.
Med vojno i;\revolucijo je bil zaposlen pri Prevodu v Polju.
Protikomunističnemu odporu je dal svoj delež, zato je bil tudi on in njegova družina deležen
domu. Ob 2h popoldne pa je g. Frank Brence ml. začel kulturni program. G. Lojze Rigler je v. narodni noši zapel kanadsko in slovensko himno. Predsednik društva g. O. Mauser je Pozdravil udeležence. Kulturni programje obsegal:	slovensko
pesem, slovensko besedo in folkloro; seveda ni smela izostati telovadba na bradlji.
Petje sta izvajala dva zbora: cerkveni od Marije Pomagaj, pod vodstvom g. Klemenčiča, ki Je zapel Ipavčevo “Slovenec sem”, Adamičevo “To je en lep
Večer” in Vodopivčevo “Pobra-[begunske poti, bivanja v tabori-
timija”. Pevski zbor “Fantje na Vasi” pa je pod vodstvom g. Križmana zapel:	“Fantje, kam
nocoj na vas poj demo”, “Planinska roža”, “Krajnčičev Jurij” ter ‘Ljubezen in pomlad”. Oba zbo-^ ra skupaj pa sta izvajala “Oj Triglav moj dom”. Ploskanje je bila nagrada za lepo petje. Zapeli so tudi mali otroci prof. Goršiča iz Chicaga. Slovenska Pesem je bila ha tem dnevu častno zastopana.
Govor — slovenska beseda — Pa je na navzoče naslovil g. dr. Avguštin Kuk. Govoril je o davni in o ne tako davni slovenski Preteklosti, o kateri priča zgodovina in na katero naj bodo tudi Slovenci daleč od doma ponosni. (Vsebino bomo ob priliki objavili.) Udeležence Slovenskega dne je pozdravil tudi predsednik Društva Slovencev iz Sud-burija g. F. Zimmer. Povabil jih Je na otvoritev lastnega doma. bi bo 6. avgusta v njihovem letoviškem raju. Krasno je prišla do izraza slovenska beseda tudi v recitaciji “Naš prapor” (Mirko Javornik), ki jo je mojstrsko Ovajal g. Vilko Čekuta.
Folkloro sta zastopali dve skupini fantov in deklet v narodnih nošah, skupina iz Sudburija, ki j° je vodila Dona Albiani, in skupina iz Toronta . pod vod-stvom ge. Marte Mihevc. Gbe skupini sta želi živahno odobra-Vanje navzočih.
Kot zadnjo točko so člani STZ F sodelovanju s člani češkega Sokola izvajali vaje na bradlji.
Peter Koželj pa je zabaval Gladino ih to naj mlajšo. Ko je n Program zaključen, se je na-Polnila dvorana Baragovega do-rna> kjer so poskočnice vable na Pies mlade in stare.
, Ka Slovenskem dnevu je ime-ia Sv°j “štant” tudi Slovenska pisarna, ki je nudila obilico le-Pega branj a vsem, ki si ga še že-b°' To nalogo sta prevzela gdč. °nja Urbanc in g. S. Šajnovič.
Kdeležba je verjetno trpela Gradi slabe vremenske napove-i- Marsikdo je mislil, da se ne .° naredil tak lep sončen dan.
'rna^ smo našteli nekako v P uš. Po kosilu pa je prišlo Še Kakih 200 avtomobilov. Vide-1 sm° ljudi iz Clevelanda, iz hicaga, Sudburija, Midlanda ii
ščh Lienzu in Spittalu, od koder je prišel v Kanado in sicer v Lethbridge, Alta. (1951), k svo-
raju. Tudi letos je bilo tako, le da je bilo še več vzroka za obisk v Sudburyju kot druga leta.
Na svojem letovišču so postavili svoj Slovenski dom, ki so ga hoteli odpreti in blagosloviti ob priliki svojega Slovenskega dne. Svoj praznik so imeli prvo nedeljo v avgustu. Dan je bil lep, za praznovanje zelo primeren, ker je bil ponedeljek dela prost dan. Povabili so škofa dr. A. Ambrožiča, ki jim je ob lih maševal in pridigal, nato pa blagoslovil novi dom. Stavba je zelo prikupno in se lepo vskladi z gorsko okolico. Ima malo dvoranico, prostorno kuhinjo z drugimi potrebnimi shrambami. Z njegove verande je krasen razgled po jezeru, ki obdaja ta košček slovenske zemlje.
Gostje so zasedli vse mize v novem domu in pridne kuharice |so jim postregle z okusnim kosilom. Popoldanski program se je pričel ob 2h, ko so mladi v narodnih nošah zapeli kanadsko in slovensko himno. Program je vodil in napovedoval g. Pregelj. Predsednik Društva Slovencev g. F. Zimmer je predstavil častne goste in je imel tudi glavni govor. Navzoče, med katerimi je bilo veliko gostov iz Toronta, je pozdravil tudi prevzv. škof dr. A. Ambrožič, ki je v
nost v Kanadi.
Tu se je kmalu vživel v nove razmere, našel delo, si ustvaril lastni dom, poiskal spremljevalko za skupno življenje iz znane ugledne družine Jakopinovih, Marico in se leta 1969 z njo poročil. Dober mož svoji ženi, skrben oče otrokom, marljiv delavec v službi ter družaben član slovenske skupnosti si je kmalu pridobil velik ugled in; spoštovanje povsod, koder se je med svetom srečaval. Iz lepega srečnega zakona so se rodili štirje otroci.
Vsa ta družinska sreča je bila zelo kratka. Prišla je v ta lepi dom smrtonosna< bolezen in u-grabila iz družine tega, še tako mladega moža in očeta, ko bi ga vsi, tako žena kot otroci, najbolj potrebovali. Le samo nekaj dni bolestnih skrbi, kaj bo z njim v bolnici, je že nastala bridka resnica, da je Lojze lepo spravljen s svojim Bogom in v navzočnosti drage žene in svojih domačih odšel na drugi, bolji svet. Prav ta novica, da je Lojze tako nenadoma preminul, je globoko pretresla vso našo javnost, v znatni meri celo tudi znance na
priti k svojim v družinsko skup- zalo izkazano sočutje do težko
prizadete družine v pogrebnem zavodu, kjer so pokojnika poslednjič obiskali v tako velikem številu, molili za njegov mir in pokoj. Dan njegovega pogreba pe je bil pravi triumf! V napolnjeni cerkvi Marije Pomagaj so do malega vsi verniki prejeli sv. obhajilo in ga nedvomno mnogi darovali za pokojnikovo dušo. Številna udeležba prekaša vsak do sedaj znani pogrebni dan, saj spominja na naj večjo udeležbo božjega hrama na sveto božično noč. V veliko, tolažbo je bilo to vse za težko prizadeto družino in vse sorodstvo v dnevih preizkušnje, saj so vsi rojaki sočutno sprejeli to tako prerano smrt komaj 38-letnega Lojzeta.
Pokojnik zapušča vdovo Marico, roj. Jakopin, štiri sinove: Staneta (8 let), Petra (6 let), Andrejčka (5 let) in Marka (9 mesecev) ter 75-letnega očeta Lojzeta, vse v Torontu; v Osha-vi sestro Jožico, por. Svetek; v Avstraliji sestro Mimi, por. Vuk-šinič; v Ameriki in v Sloveniji številne druge sorodnike.
Naj počiva pokojnik v božjem miru!
J. Kranjc
zaciji elektropeči v okviru 14. sekcije SEV, s čimer bi Gosto! postal izključen dobavitelj pekarskih eletropeči za vse potrebe članic SEV.
Zadnja parna lokomotiva
Strojevodje, ki v Sloveniji vozijo na električnih lokomotivah, so slavili tridesetletnico. Ob tej' priložnosti je odpeljala iz Ljubljane V, Postojno: zadnja parna lokomotiva in tako simbolično zaključila 130-letno obdobje parne vleke.
Zadnje vožnje so se udeležili šjtevilni upokojeni strojevodje iz; vse Slovenije. Letos bodo upokojili parne lokomotive tudi po drugih slovenskih kurilnicah.
jim devetim otrokom. L. 1953 so AffU iedrMtih bf'!d“h P”’
se preselili v Toronto. Tu je bil!VC“.' ^
,	.	.. V imenu Društva Slovencev
zaposlen v lezuitskem kolegiiuf.
^	J	°J iz loronta je pozdravil tudi g.
O. Mauser. Med častnimi gosti
12 let.
Po vseh bojih in trudih, ko je bil v različnih zaposlitvah, hodil po tako mnogih potih domovine in tujine, bil tako mnogokrat v bolnici, je končno 24. julija 1978 ob 6h zjutraj za vedno zatisnil oči v bolnici sv. Jožefa v Torontu. Njegovo izmučeno truplo počiva na,Gori miru v Mississauga. V pogrebnem zavodu, pri pogrebni maši in na_ pokopališču se je poslovilo od njega veliko slovenskih rojakov. V cerkvi Brezmadežne so maševali gg. J. Kopač CM, J. Plevnik SJ, J. Mejač, predstojnik lazaristov v Kanadi. Na koru sta prepevala gg. T. Batič in B. Potočnik ob spremljavi orgel —- J. Osana. O globoki vernosti pokojnika je lepo govoril g. J. Kopač CM.
G. Franc Cerar je bil res veren mož in zaveden Slovenec. Tudi zato, ker je tak ostal vse življenje, je moral nositi različne križe, a nosil jih je potrpežljivo, nikdar se ni pritoževal (nad usodo. Zapušča žalujočo že-on Marijo. Bila mu je zvesta življenjska družica od leta 1921. Rodilo se jima je 13 otrok. Od teh sta umrla dva novorojenčka, -drugih 11 pa živi in žaluje v Torontu in njega okolici. V najrazličnejših poklicih so, od samostanske sestre do zdravnice. Vsi ti so se s svojimi otroci zbirali zadnja leta pri naj starejšem sinu. V takih trenutkih je ves oživel in bil res srečen sredi vnukov in vnukinj; 22 jih tudi žaluje za njim; ko se bodo prihodnjič zbrali, ded ne bo več med njimi.
Prijatelji so namesto vencev in rož darovali za starostni dom Lipa $310. Nabralo se je tudi mnogo darov za sv. maše. Po- i Hojniku želimo večnega počitka v božjem miru. Vse pa, ki žalujejo ob njegovem odhodu, naj tolaži On, ki je vse tolažbe vir.
Por.
Na izlet v slovenski Sudbury
Med Slovenci iz Sudburyja-in
je bila ga. Marija Mauser, žena pokojnega pisatelja Karla, ki si je zelo želel, da bi obiskal rojake v Sudburyju.
O domu v ožjem pomenu besede in o društvenem domu, ki je bil ta dan odprt in blagoslovljen, je govoril g. P. Markeš.
V imenu mladine je naslovil kratek govoril mladi g. Henry Končan.
Po nagovorih in pozdravih so se pa vrstili plesi, melodije dveh harmonikarjev in deklamacije. Nastopili sta dve folklorni skupini, ena domača in druga iz Toronta. Vsi nastopajoči so bili deležni živahnega ploskanja.
Slovenci v Sudburyju so lahko ponosni, da so pripravili že šesti Slovenski dan. Dan je imel za slovenstvo in za njegovo bodočnost svojo lepo miselno vsebino. Med seboj so imeli slovenskega škofa. Zbralo se je veliko število ljudi, ki so dan preživeli v prijateljski povezanosti.
Por.
Eskimi gledajo televizijo
Odkar je Kanada poslala na lica hitro minila (medtem ko nebo satelit z imenom “Brat”, je mlade privlači vedno bolj) za-televizija prodrla z velikimi ko-^ trjujejo, da sedenje pred televi-raki tudi na daljni Sever in zor ji prinaša mehkužnost, ki si krepko spremenila življenje v je na daljnem severu nihče ne eskimskih iglujih. Pri tem je'sme privoščiti, če hoče prežive-Kanada postala edina dežela na ti svetu, ki izkorišča satelit zgolj
Iz kamene dobe
Kmet Janez Krivec.iz Stolnika pri Stranjah je pri oranju našel na svoji njivi 4000 let staro kla divasto sekiro iz serpentina. Od nesel jo je domov, ne da bi vedel kakšno zgodovinsko vrednost predstavlja sekira. Njegov vnuk Janez, ki v šoli obiskuje zgodovinski krožek, je menil, da bi bila lahko najdenina zelo stara.
Sekiro so odnesli v muzej, kjer so ugotovili, da je to edina kladi-vasta sekira iz serpentina, najdena na tem območju, za katero poznajo lokacijo najdišča.
Za večji izvoz
V šempetrskih Vozilih so v zadnjem letu izvozili za 70 milijonov din priključnih vozil, deset odstotkov Celotne proizvodnje Sedaj žele izvoz povečati za dvajset odstotkov.
'Zanimajo se predvsem za zidavo montažnih tovarn v Afriki.
Postavili so že proizvodno halo v Gani, menijo pa se za postavitev novih obratov v 'Nigeriji, ha Slonokoščeni obali in v vzhodni Afriki.
ittsaiiB® I© §slšef ¥ urnimi
TORONTO, Ont. — Pisati o-smrtnice ni prav lahka stvar. Človeškemu umu je težko razumljivo, zakaj mora oditi, celo nenadoma, ta ali oni, poln lipov, načrtov, v naj lepši življenjski dobi. Ljubljen od svoje žene, ljubkih, malih otrok, spoštovan v vsej srenji in še dalje med širno množico, kjer je živel in deloval, pa je naenkrat- nastala za njim taka praznina. Tak je bil pokojni Lojze Intihar, ki smo ga pred nekaj tedni izročili materi zemlji v začasno počivališče.
Rojen je bil Lojze leta 1939 v vasi Kramplje, fara Bloke na Notranjskem. Na kmečkem domujta bili rojeni še dve sestri. Ko-maj 4 leta star je doma ostal
za notranje televizijske prenose.
Ko je močna ameriška raketa parkirala ‘Brata’ 40,000 kilometrov nad ekvatorjem, od koder mu vsa Severna Amerika leži kot na dlani, so pričele vfelike skledaste antene iz študijev v Torontu in Montrealu pošiljati proti njemu svoje signale. Satelit jih sprejema, ojača in pošilja proti Arktiki, kjer jih številne antene znova ojačajo in končno razpošljejo po daljnih iglujih, kožnih šotorih in brunaricah, na veliko srečo od sveta odrezanih prebivalcev.
Je to res sreča? Tako se sprašuje vedno več Eskimov, katerih potomci so začeli zanemarjati lov in ribolov, ne šivajo več čolnov, marveč ure in ure strmijo v magični kvadrat. In kaj pim ta prinaša iz “civilizacije”? Kavbojke, kriminalke, holly-woodske lepotice in cenene zabavne oddaje, plehko glasbo, nasilje, kri in vse, kar lahko v nekaj tednov podre stoletne tradicije. Pa kaj tradicije! Očaki E-skimi, ki jih je televizijska mrz-
Televizija prinaša še eno nevarnost: eskimski otroci, ki v šolah že tako govorijo le angleško, zdaj ure in ure strmijo še v angleške oddaje, pri tem pa pozabljajo materin jezik in domačo kulturo. Zato Inuit Tapirisat (Združenje eskimskega bratstva) neprestano pošilja pozive v Ottawo, naj zagotovi sredstva za televizijski program v eskimskem jeziku.
V naselju Igloolik na Baffino-vem otoku so odklonili sodelovanje z daljnim “Bratom” (“Mi smo miroljubni narod, naši kulturi je nasilje tuje,” pravi njihov župan Louis Tardarjul). Mestni očetje Tuktoyaktuka so z negodovanjem ugotovili, da se je športno in družabno življenje v naselbini zmanjšalo zaradi televizije za 85%, nek daljni eskimski poglavar pa je zahteval kar posebno stikalo, povezano s sprejemno anteno relejne satelitske postaje, ki mu omogoča, da v svojem naselju z enim samim obratom ročice ugasne vse televizorje ...
Razstava mlajših v Ljubljani
V	Moderni galeriji so pripravili 25. junija razstavo 19 mlajših umetnikov, ki jih štipendira ljubljanska kulturna skupnost in kulturna skupnost Slovenije. Tej razstavi so priključili še dela iz nakupov Moderne galerije v zadnjih letih: po eno podobo Gabrijela Stupice, Franceta Miheliča, Janeza Bernuša in Gustava Gnamuša, vrsto Debenjakovih “Kozmičnih dimenzij” in dve risbi Frana Tratnika.
Valvazorjev muzej
Ob tristoletnici bakrotiska na Slovenskem bo obnovljeni grad Bogenšperk — nekdanji Valvasorjev grad, urejen v samostojen kulturno-zgodovinski objekt.
V	gradu -bodo temeljito predstavili delo Janeza Vajkarda Valvasorja in uredili muzejske zbirke, ki so v povezavi z Valvasorjem ter s preteklostjo litijske občine.
Škofja Loka raste
V škofjeloški občini je letos 33,800 prebivalcev, 518 več kot lani. škofjeloška podjetja računajo, da bo-njihov izvoz vreden 41 milijonov dolarjev, uvoz tudi ne bo majhen — 39 milijonov dolarjev.
Nov- tovarniški- ©brat v Ljubljani
Cib Letališki' cesti -v Mostah je zrasel .nov-eorat 'ljubljanske trikotažne tovarne Pletenina, ki je debil ped klimatizirano streho 7.000. kvadratni h metrov koristne površine. Gre za zametek nove tovarne, ki v bodočih 10 letih debila še barvarno in konfekcijski -oddelek.
Lj-ulbljainska tovarna Pletenina -sodi med najstarej-še indu-
Griliijg ter iz bližnjih krajev o- iz Toronta je veliko vezi: sorod-
brez očeta, ki je v tedanch raz- atrijske obrate v Sloveniji, saj merah- moral'v svet, da si je re- praznuje 117-letndco obstoja. Do-sil življenje. Že tedaj je moral m-a in po svetu je znana pred-
najfcolj zahtevne evropske trge in na ameriški trg. Med 973 za-pc-sienim-r je S84 žensk.
Peči za Sovjetsko zvezo
Gosto! je podpisal s Tehnoprb-mim-prem iz Sovjetske zveze pogodbo o dobavi dveh cikioter-mičnih peči za pekarno v Minsku in elektropeči za pekarno v mestu Bele v Moldaviji. -Posamezni deli cikl-utermičiie peči so prirejeni za peko kaunaškega kruha, ki re peče iz 100% ržene moke. je kiselkastega ckusa in iz-
.	„ _____. „	____ ____ redno aiomatičfen, zahteva pa
j Toronta. Vsekakor je bil stva, prijateljstva, ki vodijo tja okušati tegobe razbite družine, v:cm po mcdernlhkopalkah, tre- zelo natančno telinolcgijo peke. 6p’ res slovenski dan.	v lesena mesta na Koroškem in	bridko pomanjkanje in nered	niikah in športnih trikotažnih j Od uspešnega predora na trg
Por.	celo tja v dni revolucije je	medvojnih ter povojnih razmer,	izdelkih, ki jih v sodelovanju s Sovjetske zveze bo v dobršni
----	mnogo poznanstva zaradi iste	Končno jo oial v domovini sam,	firmo Adidas uspešno izvaža na mori odvisna -prijava o special
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje ‘'Pesmi in melodije iz leve Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo, vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 4411”.
CLEVELAND, O. MAH OGLA ji
Automobile Tires For Sale
Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each.
One tubeless 4-ply H-78-14, $5 (good spare).
Can be seen at American Home Publishing, 6117 St. Clair Ave.
______________ (x)
Opremljeno stanovanje oddajo
Na 16502 St. Clair Avenue oddajo 3 opremljene sode odraslim za $100 za mesec. Kličite tel. 932-2633.
(117-119)
Apartment for Rent Bratenahl. Reliable couple.-References required. 541-6223.
(116-117)
BY OWNER
4 bedroom Brick Bungalow, 2y2 garage with “Genie”, two fireplaces, 1 gas, 1 wood. Open house Sat. and Sun. 2 - 6 p.m., 18116 Nottingham Rd. 481-2513
(115-118)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje v pritličju oddajo na Bonna Avenue. Kličite tel. 692-2831.
(117,118)
Gospodinje pozor!
Lep bungalov za takojšnjo vselitev je naprodaj v Willo-wicku. Mož ga je popleskal, žena očistila. Blizu Sv. Marije Magdalene, parka, trgovin in avto-ousa (20 minut do srede mesta). Tri, možno 4 spalnice, pol kopalnice zgoraj, prenovljena kuhinja, obilo prostora za jesti, izdelana opažena razvedrilnica pol kopalnice, pralnica z veliko površino. Parcela 189 čevljev dolga, lepo urejena, z drevjem, mirno. Za resnično spoznanje je treba videli. Samo sredi 50-ih. Kličite po 6. zv. ali pridite na 422 E. 314 St. pri Willowick Drive, tel. 943-2449.
(117-119)
Hišo dajo v najem Enostanovanjsko hišo s 5 so-oami, na novo okrašeno, oddajo na E. 71 St. Prednost imajo starejši. Kličite 881-3749.
(115-117)
Help Wanted
Domestic Help
2 days per week, reliable references, must drive. Lyndhurst area. — 461-1380.
(114-118)
Help Wanted
Machine Operators and Set-Up for Goss Chuckers, W & S, Kingsbury’s, and general labor. Kin co Inc.
4701 Perkins Ave. Cleveland, Ohio 44103 881-1300	F. J. Kindcl
(114-117)
HELP WANTED
Assembly work, 2nd. shift. 451-6666
(115-118)
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
By Owner
So. Euclid, close to Rowland school, beautiful brick bungalow, 4 bedrooms, family room, paneled basement, modern kitchen, 2 full baths, cent, air cond., 2 car garage; over $69.000.
381-7835
Aug. 10,11,15,17,18)
Wanted
Machinist or trainee. We are looking for a full time trainee or part time machinist. We will train on milling machine, turning and tape machines.
Call: 946-7618
(115-118)
General Office Permanent Position for Grade A high school graduate with typing ability".
Ohio Furniture 6321 St. Clair Ave.
See Mr. Lewis
(115-118)
General Office Cleaning
5 nights per week. Euclid, O. area. Must nave transportation. Experienced preferred. Approx. 3 hrs. per eve.
(117-121)
Čistilko iščejo
_ Čistilko za Mayfield Heights okrožje. Kličite 449-5466.
, .	(117-121)
k.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1978
BREZ DOMA i
Hektor Malot

imenik raznih društev
Ameriška bratska zveza Odborniki: Pavla Dolinar, Muši
Pogačnik, Metka Hauptman, Marko NAPKEDEK ŠT. 132 ABZ Jak°min’ JaneZ Semen’ PaVlS
Ugled, ki si ga je pridobil v nevarnosti, je zginil, ko je le-ta vsaj za nekaj časa zginila. Zato je molčal.
Zaradi trušča smo morali kričati na vse grlo, če smo se hoteli razumeti. Kljulb temu pa so naši glasovi bili zamolkli.
“Govori nekoliko,” mi je dejal magister.
“Kaj naj pa govorim?”
“Kar koli hočeš. Izgovori prve besede, ki ti pridejo na misel.” Spregovoril sem nekaj besed. “Prav. Zdaj govori bolj tiho. Dobro.”
“Ali si zblaznel, magister?” ga je vprašal Pages.
“Si li zblaznel od stranu?” “Morda misliš, da si že mrtev?”
“Mislim, da voda tukaj ne bo več naraščala in če bomo morali umreti, vsaj ne bomo utonili.” “'Kaj hočeš reči s tem?” “Poglej svojo svetilko.”
“Kaj je z njo? Saj gori.”
“Ali gori tako kot navadno?” “Ne. Plamen je močnejši, a krajši.”
“Ali se nam je bati treskavega plina?”
“Ne, tudi tega se nam ni Debi bati. Niti plin niti voda nam ne grozita. Voda ne bo narasla več niti za ped.”
“Ne govori vendar tako skrivnostno.”
“Nikakor nisem skrivnosten. Takoj vam bom dokazal svojo trditev. Znašli smo se v zaprtem prostoru, kjer zrak, ki ne more uhajati in ki je stisnjen v tem prostoru, brani vodi, da se ne more več dvigati.”
Ob tej magistrovi razlagi so nekateri neverno mrmrali.
“Saj je to nemogoče. Voda je vendar močnejša.”
“Res je; a le zunaj na prostem. Če postaviš kozarec v vodo z odprtino obrnjeno navzdol, voda gotovo ne bo napolnila vsega kozarca. Prostor, ki ostane prazen, je napodnjen z zrakom. Isto se je zgodilo tukaj. Znašli smo se na dnu rova in zaradi zraka, ki je tukaj stisnjen, voda ne mere navzgor.”
“Zdaj mi je to razumljivo,” je pripomnil stric Gaspard. “Spoznal pa sem tudi, da ste vi vsi napačno ravnali, ko ste se norčevali iz magistra. Mnogo stvari ve, ki mi o njih nimamo niti pojma.” “Smo torej rešeni?” je vprašal Carrory.
“Rešeni? Tega nikakor nisem trdil. Obljubljam vam samo to, da ne bomo utonili. Naša rešitev je v tem, da je zrak v tem prostoru zaprt in zato ne more uiti. A prav to, kar nam je na eni strani v rešitev, nam je obenem tudi v pogubo. Zrak ne more uiti, ker je ujet. A tudi mi smo ujeti in ne moremo od tod.”
“šli bomo, ko bo voda odtekla.”
“Kdaj bo pa odtekla? Tega ne moremo vedeti. Če bi hoteli to j zvedeti, bi morali najprej dogna- j ti, od kod je prišla. A kdo nam more povedati to?”
“Ce pa je povodenj.”
“Prav. A kaj potem? Gotovo je povodenj. A kaj jo je povzročilo? Ali je Divonna prestopila bregove? Ali je neurje? Morda je bil potres? Morali bi biti zunaj, da bi mogli to ugotoviti.” “Morda je vse mesto poplavljeno ali porušeno.”
“Morda . .
Za trenutek je zavladala tišina, polna groze.
Trušč, ki ga je povzročala voda, je prenehal. Le zdaj pa zdaj se je skozi zemljo slišalo močno grmenje in čutili smo precej močne tresljaje.
“Rudnik mora biti poln,” je po kratkem molku dejal magister. “Voda ne priteka več vanj.” “Kje je Marijan!” 'je obupno 'Vzkliknil Pages.
Marijan je bil njegov sin, ki je bil tudi rudar in je delal na dnu rudnika. Do zdaj mu je skrb za lastno rešitev branila, da bi
se spomnil svojega sina. A magistrove besede: “rudnik mora 'biti poln”, so ga spravile k zavesti.
“Marijan! Marijan!” je klical z glasom, ki nam je trgal srce.
Nihče ni odgovoril. Niti odmev se ni oglasil. Noben glas ni mogel prodreti iz našega zatočišča.
“Gotovo je tudi on našel tako zatočišče kakor mi. Preveč strašno bi bilo, če bi vseh sto petdeset ljudi utonilo. Dobri Bog tega gotovo ne bo dopustil.”
Po zvoku njegovega glasu sem domneval, da sam ni bil o tem popolnoma prepričan. Najmanj sto petdeset ljudi je zjutraj odšlo v rudnik. Koliko jih je moglo pravočasno oditi iz njega ali naj', tako zavetišče, kot smo ga našli mi? Vsi naši tovariši so bili zgubljeni, mrtvi! Nihče si ni več upal spregovoriti besedico.
A v položaju, kakršen je bil naš, nista poglavitna naklonjenost in sočutje.
Po kratkem molku se je oglasil Bergcunhoux:
“Kaj naj zdaj storimo?”
“Kaj pa hočeš storiti?”
“Ne preostaja nam drugega, kakor da počakamo,” je odvrnil magister.
“Počakamo? Česa?”
“Čakati moramo. Hočeš li sam prekopati teh štirideset metrov, ki nas ločijo od zunanjega sveta in to s kavljem svetilke?”
“Saj bomo vendar umrli od lakote.”
“Največja nevarnost ni to.” “Povej nam vendar, v čem obstoji naj večja nevarnost za. nas?”
“Lakoti se lahko- dolgo časa' ustavljamo. Čital sem, da so nekje ostali rudarji, ki jih je kakor nas presenetila povodenj, štiri in dvajset dni brez hrane. Precej časa je že minilo od takrat. Zgodilo se je to ob času verskih bojev. A tudi danes ali jutri bi se utegnila stvar ponoviti. Ne, misel na lakoto me ne navdaja s strahom.”
“Kaj te torej vznemirja? Saj si rekel, da se voda ne more ve c dvizgniti.”
“Ali ne čutite, da vam glava težka? Ali dihate z lahkoto? Jaz tega!ne morem trditi.”
“Mene boli glava.”
“Meni srce močno utripa.” “Meni razbija v sencih.”
“Meni se kar vrti glavi.”
“Prav to je nevarnost, ki me vznemirja. Koliko časa bomo mogli živeti v tem ozračju? Tega nikakor ne morem vedeti. Če bi bil učen, bi vam mogel povedati. Ker pa sem neveden, mi je to nemogoče. Naše zatočišče je približno štirideset metrov pod zemljo, Zelo verjetno imamo nad seboj kakih štirideset metrov vode. To se pravi, da je zrak v tem prostoru pod pritiskom štirih ali petih atmosfer. Kako je mogoče živeti v takem, ozračju? Tega zdaj ne moremo vedeti. Spoznali bomo to na lastni koži.” Nobenega pojma nisem imel o stisnjenem zraku in morda so me prav zato magistrove besede še bolj preplašile. Zdelo sc mi je, da so na tovariše naredile isti vtis, ker so bili. v tem pogledu prav tako nevedni kakor jaz.
Magister kljub našemu obupnemu položaju ni zgubil zavesti. Čeprav je videl nevarnost v vsej njeni strahoti, je mislili samo na to, kako bi bilo mogoče zboljšati položaj.
“Najprej moramo poskrbeti, da odstranimo nevarnost, da bi kdo izmed nas zdrknil v vodo in utonil.”
“Saj smo si že naredili luknje.” “Če ostanemo tako nepremični, se bomo kmalu utrudili.” “Misliš ‘torej, da bomo morali dolgo časa ostati tukaj ?”
“Bog ve!”
“Gotovo nam bodo prihiteli na pomoč.”
“O tem ni nobenega dvoma.
(Dalje prihodnjič)
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki:	Milan Ulvan, Freida
Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue,
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T.M.
Commander and Recording. Secretary Frances M. Tavčar.
Record-Keeper and Sick Benefit j Wolf, S. Matuch.
Lavriša
Pevovodja: Inž. Frank A. Goren-šek	i
Naslov: Pevski Zbor Korotan 29304 White Rd„
Willoughby Hills, OH 44092
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gii Dobida in M. Dolšak
Tajnik-blagajnik Frank Biltene, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odboriAnn Krištofi, J. Capko, Frank Krištofi
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Krištofi, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Krištofi, C.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
Secretary Josephine Stwan, 24151 Yosemite Dr., Euclid, Ohio 44117, tel.: 481-4562.
Auditors:	Frances M. Tavčar,
Sylvia Matach, Ursula Unetič.
Regular meetings are held the j------------------------------——
first Saturday of January, April, I	^
July, October and December at 2 j DraiXl&tSlCil drilStVA p.m. at the Slovenian National j
Home, 6409 St. Clair Avenue in j DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA room across the office of S.N.H. j Dramatsko društvo Lilija ima za
- ! leto 1977-1973 sledeči odbor: pred-| sednik Matija Hočevar,
podpredsednik August Dragar, tajnica Silvija Krulc, 21880 Miller Ave., Euclid, O. 44119, blagajnik Tone Medved, zapisnikarica Ani Erdani; programski odbor Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivah Jakomin, Edi Mejač, Mojca Slak;
Slavko Štepec, France Jenko; arhivar Srečo Gaser;
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 B. 66 St„ tel. HE 1-6933,
zapisnikarica Marija Mausar, redi-1:	_____________________,
r.eljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: j bara Tone Štepec, Pavle Hren, Dorothy Strniša, Jennie Femec. —j Rudi Hren;
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima! kuhinja Rezka Zupančič, Nežka društvo ure molitve, vsako prvo Golobič, Vida Jakomin; nedeljo skupno sv. obhajilo pri reditelji Stane Krulc, Jože Tomc, osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa, Lojze Zupančič; seja v društveni sobi farne dvorane1 knjižničar France Jenko;
pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice; Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Ivanka Kete. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dar popoldne ob 1:30 uri molitvena ura po blagoslovu pa seja v cerkven dvorani.
Društva Najav. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
l
GLASBENA MATICA
The Officers for the year 1978 are as follows:
President — Marie Shaver
1st Vice President — Olga Klancher
2nd Vice President — Marie Skorich
Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143
Treasurer — Josephine Bradach
Aditors — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec
Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis
Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt
Stage — Joseph Novak, William Mehaffey
Publicity — Marie Skorich, Charles Terček, Lori Sierputowski
Director — Vladimir Malečkar
Rehearsals Wednesday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave.
športni referenti Tone Hauptman, Hudi Hren, Štefan Režonja, ml.;
nadzorni odbor France Hren, Miro Celestina, France Zalar st.
Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 Sl. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Secretary — Frances M. Tavčar
Treasurer — Josephine A. Stwan
Rec. Sec. — Julia Pirc Josephine Zakrajšek Cyril Rovanšek Antonia Zagar John Perencevic June Price James Novak .
Charles Ipavec Stan Mezic Louis Arko Edward Godic August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich Ann Marie Zak Louis Peterlin, Jr.
Alternate — Robert Klancher Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivančič, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poz-nik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik: Janez Tominc Podpredsednici: Helenca Slak, Rezka Dragar Tajnica: Mira Kosem Blagajnik: Frank Lovšin Arhivar: Kati Likozar Nadzorniki: Ivan Hauptman, Nojči Slak
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Avei.
Bob Prince, Predsednik; Joe Klinec, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Za-pismikaroa; E) la Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, David Prince, Marie Zeitz.
Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
OFFICERS FOR 1978:
President — Frank Mahnič
Vice President — Anthony Sturm
Secretary Treasurer — John Ha-bat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio 44132
Corresponding Sec’y. — Ella Samanich
Recording Sec’y- — Rudy Pivik
Executive Sec’y. — Charles F. Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, William Jansa, Pauline Stepic
Legal Counsel, Charles F. Ipavec
KLUB LJJUBLJANA
Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica Mae Fabec, 6015 Cedar Wood Rd., Mentor, Ohio 942-3785; blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor* Josie Škabar, Eddie Hampiri, Anna Bracklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM RECHER AVE., EUCLID, OHIO
Predsednik — John Evatz, podpreds. — George Carson tajnik — Ray Bradač, tel. 261-5886;
blagajnik — William Frank zapisnikar — Joe Petrič Jr. nadzorni odbor: John Hrovat, John Bozich, William Jansa
gospod, odbor: Max Kobal Jr., preds. Ed Leskovec, Phil Alich direktorji: Al Novinc, Lou Sajo-vec, Ronald Šuster, John Troha častni predsednik — Joseph Trebeč
častni tajnik — Stanley Pockar hišnik — Mrs. Mary Petrie.
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer.
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, O. 44110
President — Dan Pavšek, Sr.
Vice President — Frank Ferra Treasurer — Joseph Ferra Recording Secretary — Sophie Magayna
Financial Secretary — Frank Koncilja
House Chairman — _ Edward Habat
Helper ■— house — Jack Videtič Helper — house — Louis Legan Auditors — Frank Somrak, Joseph Somrak, Jr., Rudy Marn Other Directors: John Habat, Jr., August Petalinkar, Adolph Korošec, Bill Ratajc.
Manager: Agnes Kolovich Regular meeting the 4th Monday of month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
President — Anthony Sturm 1st Vice-Pres. — Rudolph Zakely 2nd ice-Pres. — Mary Dolšak Fin. Secy — Frank Bittenc Treasurer — John Prince Rec. and Corresp. Secy — Cecelia Wolf
Auditors: Frank Kristoff, Ann Krištoff, Stanley Grk House Committee: Frank Kristoff, Boris Kozel, Frank Koss, Rudy Zakely, Frank Tolar, William Bayuk Trustees: Frank Grk, Tony Umek Alternates: Jennie Marolt and Steve Shimits
Legal Advisor — John Prince Meetings held every fourth Thursday of the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S DOME 15335 Waterloo Road Officers for 1978
President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Slaby . Auditors:' Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan 1 Publicity: Josephine Tomsic Fish fry and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:3'0 PM AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jože Leben, podpredsednik Stane Rus, tajnik Stane Mrva ml, 1056 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-6762, blagajničarka Berta Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan Hočevar, Ivan Kosmač, Jože Kristanc, Frank Lovšin, Pavle Lavriša, Louis Lobe, Lojze Mohar, Matt Novak, Filip Oreh, ! Stane Pristan, Edy Podržaj, Loj-
ze Petrič, Vidko Sleme, Janez leto 1978 sledeči odbor: Pred* Švigelj, Ferdo Sečnik, Martin sednik Karl Dovnik, podpred-Tominc, Janez, Varšek, Edy Vei- sednica Annie Mejač, duhovni der. Nadzorni odbor: Mate Res- vodja Rev. Beno Korbič, tajniča man, Branko Pfeifer, Marija Marička Kadunc, blagajničarka Lunder. Razsodišče: Ivan Brleč, Mary Cof felt, upravnik J°že Franc Kovačič, Franc Urankar. Smolič, gospodinja Loni Limo*
------škFtmglav	ntZ0T‘ Hdborl JZk,0z j£
MILWAUKEE, WIS.	“0m' Frank Merr"k' JaneZ “
Slovensko kulturne društvo '
Triglav, Milwaukee, Wis. ima za
MEHIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ! KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj* stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P« kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N* Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohia
*
8RDINQ¥A POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 Sl 17010 Lake Skui.v JHd.
431-2681
»31-6306
GRD1NQVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej...
ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103
Tel. (216) 431-5710	|
^	GOVORIMO SLOVENSKO!	_ j
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE l-94lJ
4r Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi & Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
Tfr Partem prostor. Zračevalni sistem.
24 erna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika-
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
lUPLE HEIGHTS POULTRY S CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. ^ prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpo vseh vrst perutnina.	Se priporočanu,:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2913	^