Poitniaa pUf-an« v fotorlai
Sped. ta *bboa. portale. • II Gruppe 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODURF.DNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun	štev. 24/12410
Leto XXV. - Štev. 24 (1256)
Gorica - četrtek, 14. junija 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Neodgovorno pisanje
Ljubljanski dnevnik Delo, ki je uradno glasilo SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Slovenije, porabi veliko prostora za mednarodne probleme. Vietnam je zanj štev. 1, potem so takoj na vrsti razna afriška osvobodilna gibanja, potem se spoprime z izraelskim okupatorjem in raznimi diktaturami z desne, kot je bilo duhovito že povedano v prejšnjem uvodniku našega lista »Povprečni in napredni Slovenci«.
Kakor hitro pa gre za poročanje o zamejskih Slovencih in njih problemih, postane razgledanost dopisnikov in poročevalcev Dela silno skromna, omejena in nesolidna.
BREZ POSLUHA ZA SLOVENSKE PROBLEME
Zgodilo se je med drugim, da je Delo v poročilu o razširitvi mejnega prehoda med Avstrijo in Italijo pri Kokovem (Coc-cau) zapisalo, da leži prehod ob rečici »Žlici« (!). Ubogi dopisnik! Gotovo še ni imel v rokah slovenskega zemljevida obmejnih pokrajin, kjer bi potem odkril, da italijanski naziv »Slizza« ali nemški »Gailitz« označujeta od pamtiveka slovensko »Ziljico«, ki priteka iz Rabeljskega jezera, teče mimo Trbiža in se pri Pod-kloštru (Arnoldstein) izliva v Zilo. Torej 'se prej kot »žlica«!
že taki primeri kažejo na porazno poznanje in neresno obravnavanje zamejskih vprašanj v osrednjem dnevniku Slovenije. Še nam je v spominu protislovenska gonja v oktobru 1970 ob 50-letnici slovenskega plebiscita na Koroškem, čudili smo se, kako medlo je ljubljansko Delo spremljalo tisto gonjo, ko je drugače prepolno člankov iz tretjega in če hočete četrtega sveta. Kasneje se je zvedelo, da si je njegov dopisnik prav tiste dni vzel dopust za popravljanje svoje hiše nekje pri Logatcu.
Zato tudi ni prišlo prek Dela v javnost, kako je tiste dni neki zagrizen učitelj na Koroškem pretepel in ozmerjal otroka sezonske delavke iz Slovenije, ker ga je Prijavila k slovenskemu pouku. Seveda, Koroška za Delo ni toliko zanimiva kot kaka portugalska kolonija Gvineja v Afriki!
TUJSTVO NAJ IMA PREDNOST
Zadnje čase ima Delo na Koroškem za svojega dopisnika nekega Zvoneta Zorka, ki naj bi bil kar nekak izvedenec za koroške Slovence. Toda, kakšen izvedenec!
Njegovo pisanje je do vsega, kar je ostalo na Koroškem res slovensko in zavedno, Prežeto z nekim nasprotovanjem, omalovaževanjem in sumničenjem. Ko so se odločili slovenski Korošci, da bodo letos na občinskih volitvah 25. marca v 19 občinah samostojno nastopili, je bil Zorko ves nemiren. Nastop se mu je zdel neumesten. l*o njegovem naj bi slovenski Korošci svo-J'e glasove oddali avstrijskim socialistom *n komunistom. Uspeh slovenske liste ga presenetil. Iz njegovega poročanja je bHa vidna zadrega, ki se je lep čas ni •ttogel otresti.
Potem je prišlo do sestavljanja novih občinskih odborov. Socialisti — prav tisti, kl naj bi jih po pisanju ljubljanskega De-kl podprli slovenski Korošci — so se pov-s°d, kjer so le mogli, povezali z nemški-'"i nestrpneži iz avstrijske ljudske in svobodnjaške (liberalne) stranke proti slovenim predstavnikom, da bi preprečili izvolitev Slovencem naklonjenih oseb. Zvo-Zorko je ta dejstva molče prešel, ker niso bila v skladu s težnjo Ljubljane, da "aj se Slovenci vtapijajo v tuje stranke.
In potem je dobil Zvone Zorko še eno Priložnost, da se obrne proti slovenski biti na Koroškem in obsodi težnjo po slo-Venskem samosveščenju.
^ Domu prosvete v Tinjah so se 20.
rnaja zbrali občinski odborniki, izvoljeni na samostojnih slovenskih listah in njih namestniki, nad 50 po številu, ter se povezali v »Klub slovenskih mandatarjev«. Ta klub naj bi odbornike povezoval, da bodo enotno nastopali in v vsakem primeru zastopaU slovenske koristi. V klubu najdemo odbornike in somišljenike tako katoliško usmerjenega Narodnega sveta koroških Slovencev kot levičarske Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Za vsakega slovensko čutečega človeka je ustanovitev tega kluba nekaj pozitivnega in razveseljivega. Pa le za slovensko čutečega. Zvone Zorko je prežet drugega duha. Njemu je slovensko poreklo očivid-no v breme in le, kar je tuje, imenitno, zato je v poročilu, ki ga je objavilo ljubljansko Delo 27. maja, o ustanovitvi kluba zapisal tele žolčne besede:
»... To je brez dvoma poskus politične delitve slovenskih odbornikov... Ob vsem poudarjanju potrebne enotnosti koroških Slovencev je najbrž upravičena bojazen tistih članov slovenske narodnostne skupnosti, in teh ni malo, ki vidijo v ustanovitvi takšnega kluba in v takšnih okoliščinah poskus cepitve manjšine in dejansko u-stvarjanje tretje sile, da ne rečemo četrte, saj za mnoge predstavljajo tretjo silo že študentje in to tudi že krepko izkoriščajo. In ne nazadnje ustanovitev kluba lahko pomeni tudi nov umik koroških Slovencev ali vsaj določenega njihovega dela, v izolacijo in narodnostni geto.«
Tako torej! Za Zvoneta Zorka pomeni povezava slovenskih občinskih mož na Koroškem v lastnem klubu in iz tega izvirajoče samostojno nastopanje »izolacijo« in »narodnostni geto«, »poizkus cepitve manjšine« in »ustvarjanje tretje sile«! Njemu bi bilo ljubše, da se Slovenci utopijo v tujih političnih strankah, ker so te bolj »napredne« kot slovenske. Očividno mu je le tujstvo vzvišeno in imenitno.
TUDI NA PRIMORSKEM SE OPAŽA ISTO
Podobno naziranje naletimo tudi pri dopisnikih, ki so v zadnjih tednih poročali v ljubljanskem Delu o volivnih pripravah za naše deželne volitve prihodnjo nedeljo. Tudi njim je bilo poročanje o Slovenski skupnosti prava muka. če je že niso mogli zatajiti, so jo omalovaževalno obšli kot nekaj nepomembnega za slovenski obstoj v Italiji.
Tak način pisanja dokazuje, da sedanji Ljubljani ni mnogo na tem, da se Slovenci v zamejstvu ohranimo. Bolj važno je zanjo, da postanemo »napredni« komunisti ali vsaj socialisti v okviru italijanskih strank kot pa da se politično uveljavimo kot nosilec slovenskih zahtev. To da misliti.
Zaključek je lahko samo eden: vsak slovenski glas, ki ne bo šel v korist liste Slovenske skupnosti, je dejansko v prazno oddan glas, za slovensko stvar brez koristi, zato pa tembolj v korist tistih, ki želijo, da Slovencev na tem prostoru ne bi bilo več.
M. N.
Ob navzočnosti 754 delegatov, 1200 gostov in okrog 600 italijanskih in tujih časnikarjev se je v sredo 6. junija pričel v kongresni dvorani palače EUR v Rimu 12. kongres italijanske Krščanske demokracije. Zaključil se je v nedeljo 10. junija.
Prvi je imel besedo dosedanji glavni tajnik stranke Forlani. V svojem poročilu je omenil najrazličnejše probleme, ki pretresajo državo, orisal odnos stranke do liberalcev in socialistov, pozitivno ocenil dejavnost Andreottijeve
sredinske vlade, obsodil tiste, ki so Andreottija rušili, opozoril na nevarnost za demokratični red, ki ga predstavljajo ljudje »s temno preteklostjo« in pohvalil vlado, da je preudarno nastopila v obrambo italijanske demokracije.
Naslednji govorniki so predstavljali razne struje, iz katerih je KD sestavljena. Vendar so njih nastopi precej izgubili na pomenu in vrednosti potem ko je bil 7. junija zvečer objavljen Fanfanijev predkongresni dokument.
Dan pred pričetkom kongresa
Politični pregled
BRANDT V IZRAELU
Zahodnonemški ikancler Willy Brandt je prišel 7. junija na petdnevni obisk v Izrael. Ob sprejemu ga je pozdravila predsednica izraelske vlade Golda Meir kot »človeka, ki se je v najhujšem obdobju za vse človeštvo, posebej pa še za izraelski narod, pridružil tistim, ,ki so se borili proti nacizmu«.
V	odgovor je Brandt dejal, da »se ne sme pozabiti nikdar na prestano trpljenje; vabilo izraelske vlade, da pride predstavnik nemškega naroda na obisk, pa kaže, da tudi Izraelci raje gledate na sedanjost kot na težko preteklost«.
čas Brandtovega obiska je bil natrpan z razgovori. Brandt je imel malo možnosti, da bi se šel turista. S kraja v kraj so ga prevažali s helikopterjem. Pa se mu je le večkrat primerilo, da je bil predmet sovražnih manifestacij, zlasti s strani mladine.
PREOSNOVA ŠPANSKE VLADE
General Franco je sprožil postopek, ki naj bi počasi privedel Španijo iz njegovega osebnega režima v novo obliko vladanja, katera bo nujna po njegovem izginotju iz političnega življenja.
Do sedaj je bil Franco poglavar države in predsednik vlade. Pretekli teden se je pa odrekel funkciji ministrskega predsednika in na to mesto imenoval svojega zvestega sodelavca admirala Carrera Blanca, o katerem vedo povedati, da je bolj frankist kot Franco sam.
To se je tudi opazilo pri imenovanju novih ministrov. Nova vlada je veliko bolj desničarska kot dosedanja. Do prve besede je prišla spet bivša falangistična stranka, ki se pod Francom imenuje »Movimiento« in ki je bila zadnje čase precej potisnjena v ozadje. Tako je bil za podpredsednika vlade imenovan glavni tajnik falange Torcuato Fernandez Miranda, za notranjega ministra pa madridski župan Carlos Arias Navarro.
Sprememba, ki je vzbudila največ po-
Navodila volivcem
Opozarjamo, da so nedeljske volitve v deželni zbor važne zlasti za nas Slovence. Ob teh volitvah imamo edino priložnost, da lahko izvolimo svojega slovenskega zastopnika v tako važno zakonodajno telo kot je deželni svet. Zato je moralna dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da gre v nedeljo volit in da voli po svoji vesli. Ko greš na volišče, se drži sle-
dečih navodil: vzemi s seboj a) volivno potrdilo, ki ga je poslalo županstvo;
b) osebno izkaznico ali kak drug dokument s sliko (tudi če je zapadel);
c) »facsimile«, ki ste ga prejeli po pošti ali vam ga je kdo izročil. Ko vstopite v volivno kabino, poglejte na »facsimile«, kako se pravilno glasuje. Nato prečrtajte
zornosti, je bila odstranitev dosedanjega zunanjega ministra Gregoria Lopez Brava. Ta je bil znan kot pobudnik odpiranja Španije do socialističnih držav. Pripada gibanju »Opus dei« (Božje delo), ki zajema najbolj aktivne katoličane v Španiji. Lopezovo delo je bila v zadnjem času navezava diplomatskih stikov z Vzhodno Nemčijo in komunistično Kitajsko. Lo-peza bo nasledil Laureano Lopez Rodo, ki je ostal edini od gibanja »Opus Dei« v novi vladi.
VOLITVE V DEŽELI AOSTA
V	deželi Dolina Aosta so imeli deželne volitve že preteklo nedeljo. Najbolj značilno za te volitve je, da je šla KD na volitve notranje razklana. Od nje so se odcepili Donat-Cattinovci in nastopili pod imenom »Ljudska demokracija«. Ta skupina je tudi prejela največ glasov: 15.642, 22,44 % in 8 sedežev.
Druga je uradna KD: 14.978 glasov (21,4 odstotka) in 7 sedežev. Tretji so komunisti: 13.638 glasov (19,5 %) in tudi 7 sedežev. Krajevna stranka Union Valdotaine je prejela 8.080 glasov (11,4%) in 4 sedeže. Tudi ona je kot KD doživela razkol v svojih vrstah. Levičarski del se je na volitvah samostojno predstavil in zbral 4.706 glasov (6,7 %) z dvema sedežema.
Socialisti so dobili 5.964 glasov (8,5%) in 3 sedeže, liberalci 2 sedeža, socialdemokrati, misovci in domačinsko gibanje Zbor D'Aoste po enega, republikanci pa nobenega.
KRALJ FEISAL V RIMU
Zadeva petroleja postaja za razvite države življenjski problem. Izvedenci trdijo, da se napoveduje petrolejska kriza, ker je njegova potrošnja vse večja. Ironija usode je pa v tem, da se največ petroleja črpa v državah, ki ga najmanj potrebujejo. To so predvsem arabske države Libija, Saudska Arabija, Kuwait, Irak in Iran.
Ni čuda, da so zato te države zadnje čase veliko pridobile na politični teži. Razvite države se pazijo, da se jim ne bi s čem zamerile in potrpežljivo prenašajo razne njihove muhavosti.
Tudi Italija petrolej nujno potrebuje. Zato je konec preteklega tedna z izredno pozornostjo sprejela kralja Saudske Arabije Feisala. Predsednik republike Leone mu je kar naprej delal družbo, predstavniki gospodarskih krogov so ga neprestano obkrožali, predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Medici sta se prav tako želela srečati s Feisalom, skratka, bilo je vzdušje, ki je bilo svoj čas značilno za »strica iz Amerike«, samo da živijo sedaj ti strici ne več onstran oceana, temveč ob sodih petroleja v deželah Bližnjega in Srednjega vzhoda.
so se namreč sestali pri senatorju Fanfaniju voditelji vseh demokri-stjanskih struj ter sprejeli dokument, ki priporoča odobritev enotne resolucije ob zaključku kongresa. Ker je Andreottijeva vlada naletela na vedno večje težave, dokument predlaga, da se poišče sodelovanje s socialisti v novi vladi.
Ministrski predsednik Andreotti je sicer na dokument tudi pristal, a je izrekel svoj dvom, da bo sodelovanje s socialisti možno. Zato pa so se za socialiste tem bolj z navdušenjem izrekli Moro, Donat Cattin in predstavniki de-mokrščanske levice. Moro je dejal, da je leva sredina najbolj uravnovešena vladna formula, seveda pa bodo morali socialisti sodelovati na tak način, da bodo uspehi možni. Bodoča vlada bo morala voditi dialog tudi z drugimi političnimi silami in preučiti njih predloge. Komunistom se sicer ne sme dovoliti dostopa do oblasti, je pa treba z njimi voditi naraven dialog kot ga narekujejo odnosi večine do manjšine. Le s fašizmom ni dialoga, ker predstavlja nasprotje demokratične obnove sveta. Zanimivo je to Morovo gledišče, da demokracijo lahko ogrožajo le fašisti z desne, ne pa komunisti z leve. Izgleda, da ga primeri Češkoslovaške, Madžarske in še toliko drugih dežel pod sovjetsko zasedbo niso ničesar naučili.
Fanfanijev dokument je imel ta učinek, da se je kongres pravzaprav končal preden se je sploh pričel. Zaključna resolucija, sprejeta ob koncu kongresa, je v bistvu izraz sprejetega Fanfanijeve-ga dokumenta. Le glede enotne kandidatne liste Fanfani ni uspel s svojim predlogom. Predloženih je bilo šest list.
Sad teh volitev je novi vsedržavni svet, v katerem so sedeži takole razporejeni:	najmočnejša
struja Rumor-Piccoli-Taviani si je izvojevala 42 sedežev (34,2%), Fanfani 24 (19,8%), Andreotti in Colombo 20 (16,5%), Donat Cattin 12 (10%), De Mita 12 (10,8 %) in Moro 10 sedežev (8,7 odstotka).
Po končanem kongresu čaka novi odbor najprej izvolitev novega glavnega tajnika. Ni nobena tajnost, da bo Fanfani. Potem bo treba najti naslednika Andreotti-jevi vladi. Govori se o Rumorju. Moru bi radi dali predsedstvo poslanske zbornice, a se temu krčevito upira dosedanji predsednik socialist Pertini.
Nova vladna kriza bo po vseh predvidevanjih dolga. Morda bo rešena sredi julija, a se še ne ve, kako. Vsi so znali rušiti Andreottija, pričenši v vrstah Krščanske demokracije. Sedaj bodo iskali čudežni koren-lečen. Sodelovanje s socialisti naj bi odstranilo vse težave, ki tarejo italijansko družbo. Dogodki bodo pokazali, ali je bilo to pričakovanje demokrščan-skih voditeljev utemeljeno. Med volivci so že danes mnogi skeptični. Preteklost ne nudi najboljših jamstev za bodočnost. A vsaj poskusiti je treba.
na volivnici znak »lipove vejice«
   INN IIIIIIIIIIIINIINNNNINII NININIIIIIIIIINIIIIIIIIIII Ulllllll  .  Mili«...'""lili.NIINIINNNNNNINNNNNIINNI.INNU.NININNNINNNNNNINNNNN..........................  IININNNININNINININIi....Nil.IINIINNINNINI...ININIItlKIIIIIINNNII...milili
M Slovensko glasuje samo tisti, ki bo svoj glas oddal za Slovensko skupnost!
Beneški duhovniki in deželne volitve ^ A z N ° Grčija spet republika
Slovenski duhovniki v Benečiji, ki izdajajo glasilo »Dom«, so v majski številki zavzeli stališče tudi do prihodnjih deželnih volitev. V uvodniku z naslovom »Volitve, težka kriza vesti!« izražajo vso svojo zagrenjenost nad dosedanjo politiko, ki so jo vse stranke brez izjeme vodile do beneških ljudi in njih težav. Ta zagrenjenost je tolikšna, da izjavljajo dobesedno:
»Ker se tradicionalne stranke niso zavzele in niti nimajo namena se zavzeti za reševanje naših temeljnih zahtev, zaradi česar naša Benečija umira fizično (zaradi izseljevanja se je prebivalstvo v zadnjem desetletju zmanjšalo skoro za polovico) in narodno zaradi pravega kulturnega rodomora; in ker so ostale stranke vključile v svoje vrste kandidate iz naših dolin in samo zato, da bodo laže kradle naše glasove, ODREKAMO zaupanje vsem strankam, da ne bomo sokrivi za to brezbrižnost do nas.«
Potem razlagajo, da bodo v prihodnje lahko zavzeli drugačno stališče, če bodo stranke z dejanji in ne samo z besedami dokazale, da jim je mar tudi blagor Be-
V	nedeljo 10. junija je bila v okviru dejavnosti Marijine družbe in slovenske du-hovnije v Gorici mladinska akademija, pri kateri je sodelovalo kakih sto otrok in mladih ljudi. Otroci so seveda priklicali v dvorano tudi lepo število staršev in drugih odraslih Goričanov.
Težo akademije je nosil mladinski zbor, ki ga vodi Ivo Bolčina. Z zadovoljstvom smo opazili, kako ta zbor raste in zori iz leta v leto bolj. Pozna se mu, da med šolskim letom stalno vsak teden vadi in da ga vodi vešča dirigentova roka, ‘ki zna med mladim vrvežem ohraniti potrebno disciplino in ga zliti v homogeno pevsko skupino, ki zmore dovršeno podajati tudi triglasne pesmi. Ta zbor nastopa predvsem vsako prvo nedeljo v mesecu med slovensko mašo na Placuti, poleg tega pa se oglaša še ob drugih priložnostih; njegov glavni nastop pa je navadno na akademiji v mesecu juniju.
Preteklo nedeljo je zbor izvajal deset pesmi, razdeljenih v dve skupini: pet nabožnih in pet svetnih. Z nabožnimi pesmimi je zbor odprl akademijo in ustvaril ubrano ozračje. Za njim je dr. Humar spregovoril v imenu slovenske duhovščine, ki skrbi za dušno pastirstvo v goriškem mestu. Poudaril je navodila zadnjega vesoljnega cerkvenega zbora o vzgoji mladine, ki ima pravico do vzgoje in sicer tako do vzgoje v dobre ljudi kot v dobre kristjane. Dejal je med drugim:
»Da doseže zastavljene vzgojne namene pri svojih mladih udih, se Cerkev poslužuje vseh sredstev, ki jih ima na razpolago v danem zgodovinskem in socialnem okolju. Pri nas v svobodnem svetu, v katerem živimo, se poslužuje ne samo družin in svetišč, ampak tudi šole, mladinskih organizacij in mladinskih domov. Če bi se tudi slovenska Cerkev ne posluževala teh sredstev vzgoje v demokiatični in pluralistični družbi, v kateri živimo, bi nam po pravici očitali, da ne vršimo svoje dolžnosti do mladine in do naših krščanskih družin. Kajti te imajo pravico zahtevati, da se vzgoja njihovih otrok dopolnjuje izven šole in cerkve v primernih mladinskih skupnostih in domovih. Ker smo pa Cerkev vsi in ne samo duhovniki, morajo biti mladinske organizacije in domovi skrb nas vseh, tako nas duhovnikov kot tudi vas laikov. Biti morajo vaša skrb, starši, v želji, da družba in slabo okolje ne poruši tistega, kar vi gradite v svojem družinskem krogu. Biti morajo tudi vaša skrb, krščanski laiki, ki se zavedate, da smo vsi poklicani k rasti božjega kraljestva na zemlji in h krščanski preobrazbi sveta. In seveda morajo biti predvsem skrb nas duhovnikov, ki smo bili na poseben način poklicani, da gradimo božje kraljestvo na zemlji z besedo in zakramenti. Ce kje, moramo biti ob vzgoji naše mladine združeni vsi, ki hočemo še biti in ostati kristjani.«
Zatem je dr. Humar poudaril še važnost Katoliškega doma za skupnost slovenskih goriških kristjanov, saj imamo v tem domu tisto okolje, ki naj pomaga slovenski mladini, da bo rastla in zorela v poštene ljudi in dobre kristjane.
Akademijo so nadaljevala dekleta z recitalom »Ura resnice«. Recital je pripravila dijakinja Ileana Sirk, ki je vse leto vodila omenjeno skupino deklet in imela z njimi redne tedenske sestanke. Prvi del akademije je zaključil zbor deklet Marijine družbe, ki je pod vodstvom prof.
nečije. Končno potožijo:
»Lahko bi bila na razpolago tudi drugačna izbira, ki se je za sedaj pokazala za preuranjeno, ki pa bo pozneje lahko dozorela: Mislimo na našo lastno volivno listo, ki bi bili na njej naši kandidati, rojeni med nami, ki živijo in trpijo kakor mi. Ce želimo res dobro svojemu ljudstvu, našemu jeziku, naši Benečiji, da ne umre, temveč da živi in se vključi v razvoj in blagostanje, ki sta ga deležni ostala država in naša dežela, je potrebno, da združimo vse sile, vse glasove na naši enotni listi.«
Tako gledajo beneški duhovniki na sedanje vsedržavne stranke, ki kandidirajo v beneških dolinah. Ene so se pokazale, da jim je blagor Slovenske Benečije deveta briga, druge pa se poslužujejo kan-didatov-domačinov samo, da si pridobijo glasov. Rešitev je v lastni slogi in v lastni samostojni kandidatni listi. Podobno kot je razmišljal naš sotrudnik v Kamenčkih.
Zaradi tega menimo, da smo na Goriškem in Tržaškem dolžni zaupati svoj glas Slovenski listi tudi zato, da podpremo naše brate v Benečiji.
Lojzke Bratuževe zapel venček narodnih pesmi zelo živo in dovršeno; zbor je spremljala na harmoniko Mariza Perat. Tudi temu zboru se pozna, da ga vodi vešča roka dirigentke in da so vse pevke že preizkušene v zborovskem petju, saj številne med njimi sodelujejo še pri drugih zborih.
Po tem »resnem« delu akademije so v drugem delu nastopili najmlajši. Najprej otročiči iz Zavoda sv. Družine, ki so podali ljubek prizor o poštarju. Človek je takih malčkov zmeraj vesel, posebno še če so tako pogumni kot so bili v nedeljo v Katoliškem domu. Za njimi so nastopile deklice osnovne šole iz Podgore. Pokazale so lepo pripravljeno rajanje po narodni pesmi. Celotno akademijo je zaključil mladinski zbor s Placute, kakor jo je tudi začel. Zbor si je izbral pet mladinskih pesmi svetne vsebine. Če smo z mladimi pevci bili zadovoljni že ob začetku, smo jih ob koncu prav občudovali zaradi njih ubranosti, zlitosti glasov in dovršenega podajanja. Brez dvoma je trenutno to najboljši mladinski zbor na Goriškem.
Odsotne so bile deklice, ki bi morale izvajati baletne točke. Kajti v Gorici imamo za deklice tudi baletno šolo, če jo smemo tako imenovati. Vodi jo dijakinja Nataša Sirk. Te deklice so namreč imele svoj samostojen nastop zadnjo nedeljo v aprilu za starše in povabljene goste. Pri akademiji preteklo nedeljo pa niso mogle nastopiti iz tehničnih razlogov. Vendar je prav, da tudi nje omenimo, ker spadajo v okvir dejavnosti naše mladine v Gorici.
Zaključimo to poročilo z zahvalo slovenskega cerkvenega občestva v Gorici vsem omenjenim in tudi številnim neomenjenim laikom, ki pomagajo pri delu za našo mladino v cerkvi in izven cerkve.
Kot je že ustaljena navada, bodo tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla v Sloveniji posvečenja letošnjih novih mašni-kov. Iz zadnje okrožnice AA za Slovensko Primorje je razvidno, da bo letos posvečenih pet novih mašni kov iz Slovenskega Primorja in sicer: Ciril Sedej iz Ravnice pri Grgarju; Marijan Jakopič iz Deskel; Boris Kretič iz Postojne (nečak msgr. Ivana Kretiča, dekana v Devinu); Milan Ne-mac iz Koštabone pri Kopru; Zdenko Štrukelj iz Studenega pri Postojni. Vsi novi mašniki bodo posvečeni v koprski stolnici med sv. mašo ob 17. uri (po jugoslovanskem času).
Okrožnica ljubljanske nadškofije pa piše, da bo v Ljubljani posvečenih 28 novih mašnikov. Med temi bo 15 škofijskih duhovnikov, en cistercijanec, 5 frančiškanov, 3 jezuiti, 2 salezijanca, 2 lazarista. Vsi bodo posvečeni v ljubljanski stolnici dne 29. junija med mašo ob 9. uri. Istega dne bosta posvečena tudi dva diakona.
Nove maše se bodo razvrstile v nedeljah v juliju. Nečak gd. dekana Kretiča bo ponovil novo mašo tudi v Devinu.
SREBRNI MAŠNIŠKI JUBILEJI
Mesec junij je tudi mesec srebrnih in zlatih maš. Letos bo obhajal srebrno mašo g. Anton Prinčič, župnik v števerjanu; posvečen je bil 27. junija 1948. Skupaj z njim je bil posvečen še don Fulvio De-martini, župnik pri Sv. Mariji Kraljici na
Zlati jubilej revije
Revija »Katoliški misijoni« je začela izhajati v Ljubljani in v Grobljah leta 1923. Zlati jubilej tega pobudnika misijonske misli pri Slovencih bomo obhajali v domovini in inozemstvu, kjer bivajo naši ljudje. Petdeset let tega lista pomeni 50 let misijonske dejavnosti na Slovenskem.
Prva zlata doba te dejavnosti je bila doba misijonarjev Barage in Knobleharja ter njunih sodelavcev. Druga zlata doba pa sovpada z izhajanjem »Katoliških misijonov«. Sedaj jih izdajajo slovenski lazaristi v Argentini. V tej dobi se je povsod, kjer prebivajo Slovenci, veliko za misijone molilo in zbiralo.
Na misijonsko polje pa je od tedaj odšlo več desetin slovenskih misijonarjev in misijonark. Danes jih deluje v misijonih kakih 120. V tem jubilejnem letu se bomo morali Slovenci vprašati, ali dovolj sodelujemo z našimi misijonarji, ali dovolj zbiramo zanje, ali se sploh dovolj za misijone zanimamo.
Demonstracije proti socialistični šoli
Levičarska vlada predsednika Allendeja v Čilu je pripravila zakon, ki naj bi poenotil vse šolstvo v državi na socialistični osnovi. Zato bi morale izginiti vse privatne šole. škofje so vlado takoj opozorili, da bi bilo take vrste šolstvo zoper svobodo vesti in pravico staršev, ki jo imajo do take šole, študentje pa so šli v deset-tisočih na ulice in proglasili po šolali stavke. Pri demonstracijah je bilo ranjenih 75 dijakov, aretiranih pa 250.
Bralci pišejo
Komunizem kmeta ne mara
V	nobenem tukajšnjih časopisov nisem zasledil vesti, katero je objavil radio »Glas Amerike« v nedeljo 27. maja, ki bi pa zaslužila vso pozornost in tudi premislek tistih naših ljudi, ki tako radi glasujejo za italijansko komunistično partijo.
Omenjeni radio je dvakrat v svoji slovenski oddaji poročal o demonstracijah, ki so jih v soboto 26. maja uprizorili Ukrajinci v Washingtonu zoper sovjetske oblastnike ob 40-letnici dneva, ko se je leta 1933 začel pod Stalinom prisilni od-gon sedem milijonov ukrajinskih kmetov v Sibirijo.
Prepričan sem, da se v 40 letih zločinska narava komunizma ni nič spremenila, čeprav je marsikje taktika postala različna. Komunizem kmeta ne mara — in to je videti tudi v sosednji Sloveniji na vsak korak — ker je kmet od režima veliko bolj neodvisen in miselno bolj samostojen kot delavec po tovarnah. Zato komunizem po kmetu udari, kadar le more. In temu zatiralcu svobodnih kmetov naj bi 17. in 18. junija na deželnih volitvah dali svoj glas?! Le tisti, ki je sprt s svojo pametjo, bo storil kaj takega.
F. B., Gorica
Solkanski cesti v Gorici.
Onstran meje pa bodo obhajali srebrno mašo gg. Marijan Kožlin, župnik v Podmelcu; Ivan Mavrič, župnik v Sežani; Franc Rupnik, župnik in dekan v Kobaridu.
ZLATOMASNIKI
Zlato mašo bo imel letos msgr. Viktor Kos, nekdanji dolgoletni dekan v Komnu, ki biva sedaj v Šempetru pri Gorici. Svojo zlato mašo bo imel v Komnu v nedeljo 1. julija.
Poleg njega bodo obhajali zlato mašo še Fianc Hrovat, doma iz Srpenice, sedaj upokojeni duhovnik pri notrdamkah v Trnovem pri Ilirski Bistrici ter Franc Lavrenčič, rojen v Vrhpolju, sedaj upokojeni dekan v Ljubljani.
Novim, srebrnim in zlatim mašnikom želimo, naj jih Bog čuva v svojem vinogradu!
Tisoč let praške nadškofije
Letos obhaja praška nadškofija tisoč let svojega obstoja. Trenutno jo vodi pomožni škof dr. František Tomašek. Zdi se, da so oblasti proti, da bi postal redni škof. Tudi so oblasti dale vedeti, da ne želijo kakih zunanjih svečanosti v zvezi s tem jubilejem. Zato je msgr. Tomašek napisal le pastirsko pismo, v katerem poziva vernike, naj živijo po veri.
Neuspeli upor nekaterih grških mornariških častnikov zoper polkovniški režim Jurija Papadopulosa je slednjemu prišel kar prav. Obtožil je kralja Konstantina, ki živi že nad pet let v prostovoljnem izgnanstvu v Rimu, da je bil pobudnik upora, kralja z dekretom odstavil, sebe pa proglasil za začasnega predsednika nove grške republike.
Monarhije v današnjem svetu ne privlačijo več. Zato je bil tudi odjek na Konstantinovo odstavitev v svetovni javnosti zelo slaboten. Tudi v krogih vojaškega pakta Nato, v katerega je vključena tudi Grčija, so spremembo vzeli na znanje brez kakšnega vznemirjenja.
Papadopulos je medtem že objavil, da bo 29. julija v Grčiji ljudsko glasovanje, ki naj potrdi razglasitev republike. Proti koncu prihodnjega leta bodo državne volitve. Volivci bodo izbrali predsednika republike in 180 poslancev, 20 pa jih bo imenoval novi predsednik. Nova grška republika bo predsedniška, to se pravi, državni poglavar bo imenoval predsednika vlade in ministre kot je to v ZDA in v Franciji.
Kralj Konstantin seveda k temu ne more storiti drugega kot dati kako izjavo. Tako je zastopnikom ameriške radio-tele-
S TRŽAŠKEGA
Dvojni praznik v Borštu
Zadnjo nedeljo v maju in prvo v juniju je bilo v Borštu pri Trstu praznično vzdušje. Za drugo obletnico »Krekovega doma« je bila 27. maja slavnostna prireditev, pri kateri so nastopili učenci župnijske glasbene šole, mladinski zbor Krekovega doma pod vodstvom D. Petaros, recitator, dva govornika in »Tržaški oktet«. Slavnostni govornik prof. Maks Šah je orisal velikopotezno socialno delo Janeza Evangelista Kreka in razkril v domu doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar France Gorše.
Prireditvi je med številnim občinstvom župnije, gostov iz mesta in okolice prisostvoval tudi deželni poslanec dr. Drago Štoka. Po prireditvi so se vsi sodelujoči in velik del udeležencev poveselili ob prigrizku in kozarcu vina. Člani »Tržaškega okteta« pa so navrgli še nekaj lepih pesmi, ki so navdušile vse prisotne.
Naslednjo nedeljo 3. junija pa je bila slovesnost prvega sv. obhajila s 15 prvo-obhajanci. Prisrčno okrašena cerkev po zaslugi šolskih sester je bila polna vernikov, ki so s pazljivo spoštljivostjo sledili službi božji. Po maši so se mali slavljenci s starši in sorodniki zbrali v dvorani pri sestrah, ki je bila okusno urejena, mize pa obložene z dobrotami.
Pri popoldanski službi božji so prvoob-hajanci obnovili skupaj s starši krstne obljube in prejeli iz rok g. župnika spominske slike v okviru.
Nekoliko je zbranost šolske mladine ob tem župnijskem prazniku trpela zaradi vaškega praznika ob razstavi vin in prireditve v »Hribernici«, ki ju je pripravilo tukajšnje prosvetno društvo »Slovenec« prav v teh dveh dneh.
Pobratenje z Gradcem
Za Bejrutom in Dualo je avstrijski Gradec tretje mesto, s katerim se je pobratil Trst. Svečanost pobratenja je bila pretekli teden v dvorani tržaškega občinskega sveta ob prisotnosti graškega župana G6-tza, tržaškega Spaccinija in drugih predstavnikov oblasti. Oba župana sta v svojih govorih poudarila tesne vezi med Trstom in Gradcem, tako v preteklosti kot danes.
V	bodočnosti se morajo te vezi še utrditi, sta izjavila oba govornika. Nato sta podpisala listini o pobratenju in si izmenjala darili.
V	okviru pobratenja so bile razne prireditve. Tako so odprli razstavo štirih umetniških fotografov iz Gradca, na trgu Uni-ta je nastopila godba iz avstrijske štajerske, v pivovarni Dreher pa je graška delegacija priredila slovesno večerjo, na kateri je bilo 400 povabljencev.
Odkritje kipa Ketteju
Na osnovni šoli v ul. sv. Frančiška v Trstu so pretekli teden na prisrčni slovesnosti odkrili doprsni kip Dragotina Ketteja, pesnika, po katerem se bo šola imenovala. Po uvodnih besedah ravnatelja Pavletiča, ki se je med drugim zahvalil odboru staršev in vsem, ki so pripomogli k postavitvi kipa, je kip blagoslovil škofov vikar dr. Lojze Škerl. Sledil je kulturni spored. Učiteljica Kobalova je prebrala pesnikov življenjepis, šolski zbor je
vizijske družbe ABC dejal, da bi referendum o republiki 29. julija bil veljaven le, če bo odpravljeno obsedno stanje, vsi politični jetniki spuščeni na svobodo, uvedena svoboda tiska, volitve pa izvedene pod vodstvom nepristranskih oblasti. Kralj je še dodal, da je povratek Grčije k demokratičnim svoboščinam nemogoč, dokler bodo ZDA nudile polkovniškemu režimu vojaško pomoč.
Misijonski dan za Dolenjsko
Ob 152. obletnici odhoda velikega misijonarja Ignacija Knobleharja v Afriko in ob 115-letnici njegove smrti bo v njegovem rojstnem kraju, v Škocjanu pri Novem mestu, misijonski dan za Dolenjsko. Misijonski dan bo na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija. Dopoldne ob 10h bo slovesno bogoslužje s somaševanjem. Govoril bo narodni voditelj papeških misijonskih družb dr. Vilko Fajdiga. Popoldne ob 17h pa bo — po prihodu no-vomašnika g. Hočevarja — sv. maša in misijonska akademija v čast Knobleharju, na katero bo prišlo več slovenskih misijonarjev. Glavni govor bo imela s. Justina Rojc. Vse dni do nove maše (1. julija) bo odprta tudi Knobleharjeva razstava.
m
P
X
Zbor od Sv. Ivana v Trstu, ki se je v nedeljo 20. maja udeležil festivala cerkvenih zborov v Cerkljah na Gorenjskem
zapel več pesmi pod vodstvom g. Jakomina, nato pa so učenci recitirali Kettejeve pesmi. Kettejevo pesem »Podgorska svetnica« je recitiral še Stane Raztresen, član SSG, ob koncu pa je šolski skrbnik dr. Fidenzi povedal nekaj priložnostnih besed.
Ljudje
Silvester Godina, najstarejši slikar na Tržaškem, je odprl razstavo v »Kraški galeriji«; razstavljena olja prikazujejo Skedenj, Kras, pa tudi cvetje in tihožitja; razstava bo odprta cel mesec.
Bazovica
Naša šola je v nedeljo 10. junija priredila lepo razstavo. Ročna dela, ki so jih otroci izdelali pod spretnim vodstvom in s pomočjo učiteljic, so pri številnih obiskovalcih vzbudila občudovanje in žela pohvalo.
Zelo prijetno preseneča topel sprejem učiteljic, ki obiskovalcem ponudijo dobro kapljico in prigrizek. Nekdo je hudomušno rekel, da se že zato splača iti na tako razstavo. Učiteljicam najlepša hvala.
Že nestrpno čakamo, kdaj bo končno prišlo iz Rima dovoljenje za poimenova' nje naše šole po prvem slovenskem pisatelju Primožu Trubarju. Pričakujemo, da bo vsaj prihodnje leto naša šola imela slovensko ime.
Slišali smo, da bo naša šola prihodnje leto dobila še eno učno moč, kar nas zelo veseli, še bolj bi bili veseli, če bi se število otrok povečalo, kar je odvisno samo od staršev.
Zaključni večer Društva slov. izobražencev
V	soboto 9. junija je imelo Društvo slovenskih izobražencev v prostorih v ul. Do-mzetti zaključni večer letošnje sezone. Ob začetku je predsednik društva prof. Peterlin pozdravil navzoče in se zahvalil prenovljenemu pevskemu zboru »Gallus« njegov prvi nastop v javnosti. Za njim je g. Rudoll, predsednik pevskega zbora« spregovoril nekaj besed, nakar je sledil koncert, ki ga je vodil prof. Ubald Vrabec. Najprej so zapeli dve latinski pesmi-nato pa umetne in narodne, čeprav )e zbor številčno šibkejši kot je bil prej, s o glasovi zelo ubrani in polni. Občinstvo j« vsako pesem posebej nagradilo z Živah' nim ploskanjem. Po koncertu je bilo v manjši dvorani prijateljsko srečanje ob kozarcu vina.
nuni     iiiiii
Prijeten popoldan v Katoliškem domu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Letošnji slouenski novomašniki
C D fiil p m
O	Mr ^|pr II J.
Uspela kulturna prireditev v Zgoniku
SLOVENSKA GLASBENA SOLA IZ TRSTA vabi na
ZAKLJUČNO GLASBENO PRIREDITEV
ki bo v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 24. junija ob 17h. Kot solisti in skupinsko nastopijo:
1. gojenci iz Rojana, Sv. Križa, Opčin, Bazovice, Boljunca, Boršta in Mačkolj;
2. ansambel Taims s pevkami z Opčin ter Kondor in Planika iz Bazovice-Gročana, ki sta bila nagrajena na 3. zamejskem festivalu narodno zabavne glasbe v Števerjanu.
3. Kot častni gost nastopi Tržaški narodni ansambel.
Z veliko udeležbo podprimo prosvetno delo naše mladine!
Ob zaključku majniške pobožnosti na Opčinah je letos nastopil v tamkajšnji župni cerkvi mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice pod vodstvom prof. St. Jericija in ob tej priložnosti znova potrdil sloves dobrega zbora
V četrtek 31. maja popoldne, ki je bil poleg Vnebohoda tudi praznik prvega sv. obhajila 16 otrok, se je po slovesnem zaključku majnišikih pobožnosti zbralo za zgoniško župno cerkvijo veliko število domačinov in ljudi iz sosednih župnij, da prisostvujejo kulturni prireditvi, na kateri je ikot gost nastopila mladina Katoliškega prosvetnega društva iz Podgore pri Gorici.
Spored je otvoril venček, ki se je začel z Medvedkom, nadaljeval s Katarino Barbaro, Mojim očkom, Krasnim pogledom, Encijanom, Kekčevo pesmijo, dalje s pesmijo Šumijo gozdovi domači in se zaključil s priljubljeno popevko o John Brovvnu, ki si že dalj časa uspešno utira pot med sodobne v slovenščino prevedene mladinske pesmi.
Zborčku kakih petnajstih mladih grl, ki jih je za to priložnost lepo pripravila učiteljica Mariza Perat, se je poznalo, da vztrajno vadi, kajti kljub temu, da mu je manjkala harmonika (spremljava kitare za odrom je bila namreč rahlo prešihka), je bilo njegovo petje ubrano, intonacija čista, izvajanje gotovo, razgibano, navdušujoče, dasiravno bi zanesljivejša izgovarjava terjala še kako posebno vajo, izvajanje sporeda pa prisotnost dirigenta. Nastop so prijetno in pomenljivo poživile narodne noše, zlasti pri pesmi Krasen pogled, ki jo je skupina deklic ob petju zarajala in žela zanjo zasluženo odobravanje prisotnega občinstva.
V drugem delu prireditve so nam mladi in lepo obetajoči Podgorci predstavili igro »Pepelka«, ki jo je pred časom iz angleščine prevedel pokojni študent in skavt Peter Špacapan.
V glavnih vlogah so nastopili: Lavra Blažič kot Pepelka, Klavdij Maligoj v vlogi očeta, Elizabeta Kovic kot Pepelkina mati, Katja Antonič v vlogi sestre, Helena Rustija kot druga Pepelkina sestra in Flavij Terčič v vlogi mladega in nadebudnega princa.
Mladi igralci so svoje vloge odigrali dokaj sproščeno in doživeto, kar priča, da Večini izmed njih ni oder docela tuj, temveč prizorišče, kjer se z nekaj dobre volje lahko vedno uspešneje uveljavijo.
Kakor bi ne bilo prav, če bi na tem mestu poleg izvajalcev ne pohvalili učiteljici Lidijo Jarc, ki je igro režirala, in Doro Uršič, ki je naštudirala rajalne nastope, tako bi ne bilo na mestu, če bi si takih in podobnih gostovanj ne želeli v tistih vaseh našega Krasa, kjer so iz raznoterih razlogov posebno vzpodbudna in Potrebna.
Tone Kostnapfel
★
Šolska razstava ročnih del je privabila v zgoniško šolo ne le domačine, temveč tudi obiskovalce od drugod, saj so bili razstavljeni izdelki tudi iz Mavhinj in iz Sempolaja. V soboto 2. junija zvečer je bila nato zaključna šolska prireditev, ki je žela veliko pohvale in priznanja. Tako Požrtvovalnemu učiteljstvu kot marljivim otrokom želimo prijetne počitnice, ki so si jih v polni meri zaslužili.
Deveta razstava vin v dneh od 1. do 3.
junija, združena z bogatini družabnim sporedom, je prav dobro uspela. Tekmovalna komisija je kot najboljše belo vino ocenila tisto od kmetovalca škerka iz Sa-•eža, prvo nagrado za teran pa je prejel kmet Milič iz Zgonika. V odbojki je zma-Salo moštvo »Izola« iz Slovenije, v na-
miznem tenisu pa ekipa iz Ljubljane. V balincanju na novo odprtem igrišču sta zmagala Prosek-Vižovlje. V slikarskem tekmovanju »ex tempore« je prejela prvo nagrado Katja Frančeškin iz Saleža. Tudi glavni dobitek pri srečolovu je šel v Sa-lež. Odbor ansambla »Kras« je poskrbel za jedačo, dobro vino in zabavo. Bil je na voljo vrtiljak, stari in mladi pa so se lahko ob zvokih poskočnih melodij krepko navrteli. Čestitke zmagovalcem, vsem organizatorjem in delavcem na prireditvi pa toplo priznanje.
Gostovanje dramske skupine PD »štan-drež« na župnijskem dvorišču v soboto 9. junija je prav tako lepo uspelo. Zaradi nove ure, ko je še ob devetih zvečer svetlo, se je komedija v treh dejanjih »Ambrosio krade čas« pričela z nekoliko zamude, toda s prihajajočim mrakom se je povečalo tudi število gledalcev, ki niso bili samo iz Zgonika, temveč tudi iz okoliških vasi. Igralcem se je poznalo, da so odra že vajeni, zato jim je podajanje teklo brez kake zadrege ali negotovosti. Svoje vloge so podali doživeto in prepričljivo ter takoj vzpostavili stik z gledalci. Ti so jim bili hvaležni, da so jim po napornem dnevnem delu dali priložnost za dve uri smeha in dobre volje. Zadovoljni so odšli na svoje domove, igralce iz Štan-dreža pa vabijo, da se ob prvi priložnosti zopet oglasijo s kako svojo novo dramsko priredbo.
V	nedeljo 17. junija ob 17. uri
bo nastopil v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu Stane Raztresen z recitalom
HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA
Sodeluje moški zbor iz Nabrežine.
50-letnica Š. D. Zarja
V	letu 1923 so ustanovili v Bazovici društvo, ki naj bi se bavilo s športom in kulturnim udejstvovanjem. Nazvali so ga »Zarja«. Delovalo pa je komaj štiri leta, ker se je moralo pod fašističnim režimom umakniti v zatišje.
Po drugi svetovni vihri pa se je dejavnost znova obudila, razrasla pa se je po letu 1966, ko se je zanimanje za nogomet in odbojko izredno razživelo. Vse to zvemo iz lične brošure, ki jo je ob proslavi 50-letnice izdalo š. D. Zarja.
Teden Zarje, ki je bil ob koncu maja in v začetku junija, je bil izredno razgiban. V nogometu se je potegovalo za častni pokal Zarje osem ekip; nadalje je bilo tekmovanje v ženski odbojki. Balinarji iz domače in sosednjih vasi so tudi prišli na svoj račun. V šahu je bilo tekmovanje tudi zelo zanimivo. Celo starejše dame so povzdignile praznik z igranjem nogometa.
Obdarovanje zmagovalcev in drugih tekmovalcev je bilo na zaključnem popoldanskem kulturnem sporedu, ko je nastopila godba na pihala iz Brega in še mešani pevski zbor iz Divače. Zvečer je zabaval ansambel The Lords.
Med nagrajenci so bili zastopniki iz starejše, srednje in mlajše generacije, katerih se je vodstvo spomnilo s častnimi diplomami za nesebično delo in trud v prid športa in naroda.
Ekumensko potovanje v Bolgarijo
Kot že objavljeno bo ekumensko potovanje v Bolgarijo od 10. do 19. septembra 1973 po že objavljenem programu. Cena potovanja znaša 80.000 lir; pri vpisu se plača 10.000 lir in ostali znesek do konca avgusta 1973. Za primer odpovedi potovanja se vrne plačani znesek, pridrži se pa 10.000 vpisnine. Niso vključeni stroški za bolgarski vizum. Pri sedanjem nihanju valut si vodstvo pridržuje pravico, da zahteva od potnikov morebitno razliko valutnih tečajev.
Razpoložljivih mest je le še malo, ker potujemo samo z enim avtobusom. Zato pohitite z vpisovanjem: v Trstu pri dr. Angelu Kosmaču, župniku v Ricmanjih, in v Gorici pri g. Arturju Koshuti, via Mameli 8.
ACM Trst - Gorica
Šolski izlet po Sloveniji
Konec maja je bil šolski izlet po Sloveniji, ki so ga priredili za 40 najboljših dijakov tretjih razredov nižjih srednjih šol na Tržaškem.
Prvi dan so si izletniki ogledali Vrhniko, muzej v Bistri in Ljubljano, drugi dan štajersko in Maribor, zadnji dan pa so se odpeljali na Gorenjsko in sicer na Bled in v Begunje, nato pa se vrnili čez Vršič in po Soški dolini v Novo Gorico.
Opčine
Majniško pobožnost smo zaključili s pevskim koncertom mešanega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice. V cerkvi se je zbralo lepo število poslušalcev, med njimi tudi več glasbenih strokovnjakov. Petje zbora, ki šteje same mlade člane (prisotnih je bilo 33 pevcev od 45), je vse navdušilo. Zboru, ki ga vodi prof. Stanko Je-ricijo, in katerega izvajanje je s spremno besedo podajala prof. češčutova, se je z izbranimi besedami zahvalil predsednik Finžgarjevega doma inž. Sosič.
Finžgarjev dom, ki je prireditev organiziral, je po koncertu povabil zbor ter domače pevce z dirigentom prof. Maličem v župnijske prostore, kjer so se še nekaj časa zadržali v prijetnem razgovoru.
Zboru »Lojze Bratuž« in g. dirigentu še enkrat čestitamo in kličemo še kdaj »nasvidenje!«
Sv. Ivan
Tudi letos smo se zbirali vsak večer ob 8. uri k šmarnicam. Ta pobožnost se je pri nas udomačila in mnogi bi jo težko pogrešali, ako bi jo opustili. Spada k celoti slovenskega bogoslužja v naši cerkvi. Ta cerkev je bila dograjena in posvečena za službo božjo na nedeljo v osmini sv. Janeza Krstnika leta 1858. Bila je prvotno namenjena samo slovenski službi božji. Nekaj let pred prvo svetovno vojno so uvedli tudi za italijanske vernike eno nedeljsko sv. mašo. Danes je v cerkvi v soboto zvečer in v nedeljo devet sv. maš, od
katerih so tri slovenske, in sicer v soboto zvečer ob 8. uri, v nedeljo pa ob 7. in
10.	uri.
Na letošnjo zadnjo nedeljo v maju smo imeli spet prvo sv. obhajilo. Popoldne so nastopili prvoobhajanci tudi v našem Marijinem domu. Za uvod jim je odpel naš cerkveni pevski zbor sedem pesmi, nato je nastopila šolska mladina skupno s prvoobhajanci s petjem in deklamacijami, mladi glasbeniki treh različnih glasbenih šol pa so zaigrali s svojimi instrumenti v veliko zadovoljstvo številnega občinstva. Vse, slovesnost v cerkvi in nastop na odru, je bilo skrbno pripravljeno, za kar sta poskrbeli ge. Hedvika Kandut in Stana Luisa.
Večer Marije Mijotove
Slovenski klub v ul. Geppa je posvetil poseben večer tržaški narečni pesnici Mariji Mijotovi ob njenem življenjskem jubileju. Številno občinstvo in pesnico samo je pozdravil predsednik kluba. Nato sta o Mijotovi spregovorila tajnik Slovenske prosvetne zveze in predsednik društva »S. Škamperle«.
Sledil je kulturni spored. Loredana Gec je prebrala nekaj narečnih pesmi jubi-lantke, Neda Mijot, Marija Zupančič in Fulvio Dougan so uprizorili »Mandrijarke se kregajo«, pevski zbor Vesna iz Sv. Križa pa je zapel nekaj pesmi pod vodstvom Frančka Žerjava. Mijotova se je zahvalila občinstvu za čestitke in se oddolžila tako, da je prebrala dve svoji pesmi.
Tekmovanje v namiznem tenisu
Licej »F. Prešeren« v Trstu je organiziral tekmovanje v namiznem tenisu za tržaške višje srednje šole. To tekmovanje je bilo nekaj novega za Trst. Udeležilo se ga je deset ekip. Licej »F. Prešeren« je odnesel prvo mesto v moški konkurenci in tretje v ženski, ekipa trgovskega tehničnega zavoda »2. Zois« pa prvo mesto v ženski konkurenci.
V nedeljo 17. julija ob 17. uri
bosta nastopila v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu
ANSAMBEL »GALEBI« Z OPČIN
z venčkom slovenskih pesmi in župnijski mladinski krožek iz Sv. Križa s spevoigro
RDEČA KAPICA
Vabljeni!
★
Klub starih goriških študentov vabi na slovesno odkritje kipa pesnika Simona Gregorčiča v nedeljo 24. junija ob 10.30 (jugoslovanski čas!) na Erjavčevi cesti v Novi Gorici. S slovesnostjo bo združena tudi kulturna prireditev na kateri bo govoril pisatelj dr. Danilo Lokar.
Olympia na cilju - v »D« ligi
Z nenadnim sklepom je Italijanska odbojkarska zveza (FIPAV) izključila iz prvenstva Slogo, ker je imela med igralci nekega Jugoslovana, katerega so Slogaši neprevidno vključevali v svojo ekipo, navzlic jasnim prepovedim italijanske odbojkarske zveze. Tako je avtomatično stopila na prvo mesto in v višjo ligo »Ginnastica« iz Pordenona, nam pa so sporočili, da se kot drugouvrščeno moštvo lahko udeležimo odločilnih srečanj z dvema ekipama iz Trentina in Veneta za preostalo mesto v ligi. Tekme so bile v nedeljo 10. junija popoldne v Palmanovi. Brez posebnih težav smo odpravili oba nasprotnika, najprej Castelfranco Veneto z 2:1, potem pa še »Rosmini« iz Rove-reta z 2: 0. Kot se je že večkrat pripetilo v letošnji sezoni so tudi tokrat prednjačili trije naši igralci: dvigač Franko Nardin ter tolkača Mirko Špacapan in Marijan Černič.
Sodeč po tem, kar smo videli, so se izkazale resnične domneve, da so nastopala v našem prvenstvu neprimerno boljša moštva. Do vrha je prišla »Ginnastica«, lahko pa bi bili mi, ko bi nas ne premagala v zadnji tekmi (izgubili smo s 3:2 in ne 3:0 kot je bilo pomotoma zapisano).
Zdaj smo stopili v zaželeno »D« ligo in smo kot Slovenci upravičeno še bolj ponosni. Tega uspeha so deležni vsi, od zvestega občinstva do trenerja in igralcev. Naj bo ta lepi uspeh viden dokaz slovenske prisotnosti v teh krajih, Slovencem pa v vsestransko spodbudo.
Obenem pa izražamo svoje obžalovanje, da je odlično slovensko ekipo Slogo doletela taka usoda, katere si res ni zaslužila po tako uspešni igri v letošnjem prvenstvu.
Odbojka najmlajših. Letošnje Mladinske igre so prinesle veliko zadoščenje in lep uspeh tudi najmlajšim odbojkarjem 01ym-pije. Postali so pokrajinski prvaki in tako dosegli cilj, ki so ga že četrto leto zasledovali. škoda, da se ta uspeh ni ponovil na deželnem prvenstvu, ki je bilo preteklo nedeljo v Trstu; če bi bili prvi, bi šli na državno prvenstvo v Rim. Rezultati deželnega prvenstva so tile: proti Libertas Rocol iz Trsta 0 :2 (10 : 15, 0 : 15); proti PAV iz Vidma 2:0 (15 : 3, 15 :9); proti Ginnastica iz Pordenona 0 : 2 (12 :15, 13:15); 01ympia je zasedla tretje mesto. Igrali so: Marko in Štefan Cotič, Mozetič, Fontana, Lavrenčič, Bertolini, Faganel, Mu-čič in Sosol.
Dol
Na Binkošti so prvič prejeli Jezusa v svetem obhajilu Tamara in Rozana, Adri-jan, Boris, Marijan in Igor. Med pripravo se je zgodilo tudi kaj nepredvidenega in je bilo vse v neki negotovosti, ko se je npr. Adrijan ponesrečil in moral celo v goriško bolnišnico. A v soboto, na predvečer, je bil že zopet vesel med nami.
Sončna binkoštna nedelja je sijala v naravi in tudi v lepo okrašeni Marijini kapeli. Med cvetjem in lepim mladinskim petjem je vsa naša verska skupnost družinsko doživljala veselje mladih prvoob-hajancev.
Kristus, Kralj mladine, jim bodi zares živi vir in trajna opora v vsem bodočem življenju.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 17. do 23. junija 1973
Nedelja: 9.40 Po domače. 11.00 Otroška matineja. 18.20 Južno od St. Louisa - am. vestern.
Ponedeljek: 17.45 Stol pod potico. 18.25 Pustite jih živeti - film. 20.35 Vlak za sever, vlak za jug - drama. 21.35 Po sledeh napredka.
Torek: 17.45 Kdo je napravil Vidku srajčico. 18.25 Moški zbor iz Branika. 19.00 Prehrana v izjemnih pogojih. 19.20 Peru, dežela Inkov. 20.35 Diagonale. 21.25 Vojna in mir.
Sreda: 16.00 Mačkon in njegov trop.
18.30	Od filma do filma. 18.50 Plavanje.
20.35 Ana - finski film. 21.55 Likovni nokturno: Jože Spacal.
četrtek: 17.45 Veliki in majhni. 18.55 Neznani leteči predmeti - film. 20.25 Kam in kako na oddih. 20.40 četrtkovi razgledi. 21.30 TV igra.
Petek: 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu. 18.40 Cesta in mi. 18.50 Pet minut za boljši jezik. 19.00 400 let slovenske glasbe.
20.35 Jaroslav Havliček: »Petrolejka«. 22.30 XXI. stoletje.
Sobota: 16.30 Svetovno prvenstvo v kajaku. 18.20 He-ho, Eči - madžarski film. 21.20 Junaki cirkuške arene. 21.45 šerif v New Yorku - film.
Cerkveni mešani zbor iz Zgonika ob nastopu v domači cerkvi letos v postnem času
POSLANICA GORIŠKEGA NADŠKOFA OB ZAČETKU SV. LETA
Preteklo nedeljo, tj. na binkoštni praznik, je sv. oče Pavel VI. slovesno odprl »sveto leto«, ki naj bi se najprej obhajalo po katoliškem svetu, od božiča prihodnjega leta pa v večnem mestu. V zvezi s tem odprtjem je goriški nadškof msgr. Cocolin naslovil ob binkoštnem prazniku na duhovnike in vernike svoje nadškofije posebno poslanico. V njej pravi:
Sv. leto, ki ga danes pričenjamo, je prvo po zadnjem koncilu in zato prežeto z njegovim duhom. Je leto obilnih milosti, ki zahteva notranjo prenovo človeka, kateri razmišlja in uživa, pa zna tudi skloniti glavo, priznati svojo grešnost in prositi odpuščanje. Toda ni lahko sprejeti vabila k pokori in spreobrnjenju, kadar se ima človek dobro, ne pogreša nikogar ter je prepričan, da mu ničesar ne manjka. Toda prav ta občutek najbolj zgovorno priča, da je današnji človek izgubil čut za resničnost in da je poln lastne nezadostnosti.
Sv. leto nas vabi, da gremo vase in po besedah sv. očeta prelomimo s samim seboj ter se spravimo z Bogom, ki je vir in pogoj našega prerojenja in vzpostavitve pristnih odnosov v pravičnosti in ljubezni do vseh bratov in sester.
Prav ta program naj bi vodil razne spodbude, ki jih bomo do božiča leta 1974 skušali uresničiti v okrilju naše krajevne Cerkve. Najprej bomo obiskali svojo lastno notranjost in se potrudili ugotoviti, če sta naša vera in življenje v skladu s krstnimi obljubami in Kristusovo poslanico. V okviru triletnega dušnopastirskega načrta bo goriški nadškof obiskal vse farne skupnosti, verniki pa bodo povabljeni, da razmišljajo o evangelizaciji in zakramentih.
Vse to bo lahko za nas pravi »mimohod Gospodov«, resnični čas milosti za vse in za našo Cerkev. Sv. Duh, ki je Oče ubogih in blažena Luč, naj deluje v nas in nas razpoloži za svojo preroditveno dejavnost!
Slovenska duhovnija v Gorici
Šmarnice. Lepo so bile letos obiskovane tako v stolnici kot pri Sv. Ivanu. Pogled po misijonskem svetu smo dobili iz šmarničnega berila »Mati mladih Cerkva«, ob lepih majskih večerih. Zlasti nam je bilo všeč, ker nas je berilo seznanjalo z našimi misijonarji, ki širijo Kristusov nauk in ljubezen do Marije po širnem svetu.
V	letošnjem maju je bila novost ta, da smo ob sobotnih večerih imeli šmarnično pobožnost tudi na koncu ulice Faiti skoro ob državni meji, kjer je več novih hiš z našimi družinami. Ker so bili navzoči tudi Marijini častilci italijanskega jezika, je župnik cerkve sv. Ane skupno z našim slovenskim dušnim pastirjem poskrbel, da so bili oboji deležni božje besede, naši ljudje pa so vmes goreče prepevali naše lepe Marijine pesmi.
Binkošti. Na predvečer binkoštnega praznika je bila tudi v ulici Faiti na prostem sv. maša z lepo udeležbo vernikov obeh jezikovnih skupin. Doživljali smo tako dogodek binkoštnega praznika, kjer so vsak v svojem jeziku hvalili in poveličevali Boga. Somaševala sta krajevni župnik Sv. Ane in naš slovenski dušni pastir. Mrak je legal na zemljo, ko se je na lepo pripravljenem oltarju pod cestno svetilko v slepi ulici, Kristus daroval za nas. Navzoči so bili zelo navdušeni nad takim bratskim srečanjem, kjer smo bili res vsi bratje in sestre, prav v binkoštnem duhu.
Na binkoštni praznik zvečer pa smo v kapucinski cerkvi slovesno zaključili velikonočno dobo cerkvenega leta s somaševanjem slovenskega dušnega pastirja, patra Cirila in kaplana g. Markuže. Začeli smo s to slovesno mašo po želji sv. očeta tudi pripravljalno dobo na sveto leto 1975. Voditelj somaševanja msgr. Močnik je po evangeliju tudi razložil pomen in namen svetega leta, ki mora prinesti duhovno obnovo ljudem in medsebojno spravo med posamezniki in narodi. Na koru je lepo prepeval zbor, ki sodeluje v tej cerkvi pri večerni maši. Bog daj, da bi sveto leto razgibalo tudi našo slovensko duhovnijo
NA UČITELJIŠČU
1. razred: Devetak Valter, Gergolet La-dy, Gravner Nives, Jarc Marija <7), Jarc Suzana, Kovic Lucijan, Ožbat Katarina, Pahor Livio, Prinčič Aleksandra. Dve dijakinji sta bili zavrnjeni, pet dijakov in dijakinj ima popravne izpite.
2. razred: Bevčar Silvan, Bukovec Adri-jana, Calligaris Antonietta (7), Gergolet Kristina (7), Klanjšček Aleksandra (7), Lavrenčič Rosana (8), Okroglič Vanda.
3. razred: Jerkič Marija, Nanut Loreda-na, Srebemič Terezika (7).
4. razred: Vsi dijaki so pripuščeni k maturi.
NA GIMNAZIJI-LICEJU
4. gimnazija: Berlot Viviana (7), Culot Eleonora (7), Devetak Albert (7), Marinčič Marko (8), Pavletič Enco (7), Rustja Goran (7), Spazzapan Marija (7), Tom-masi Ivo (7), Tomšič Ariana (7), Tomšič Lucijana (7).
5. gimnazija: Antoni Loredana (8), Devetak Karel (7), Monti Onorina, Nanut Ksaverij. En dijak ni bil ocenjen zaradi bolezni.
1. licej: Ferfolja Gabrijel, Gergolet Viljem (7), Koršič Iva (7), Rener Marta, Rustja Milenka, Sirk Nataša (8), Tomšič Andreina (7). Dva dijaka imata popravne izpite.
2. licej: Cevdek Fabij (7), Cijan Marijan (7), Cotič Savina, Sirk Ileana (8).
J. licej: Vsi dijaki so pripuščeni k maturi.
NA NIŽJI ENOTNI SREDNJI ŠOLI
/. A: Butkovic Edvin, Frandolic Lucijan, Gergolet Edvard, Grilj Darko, Jarz Danijel, Malic Anton, Maligoj Klavdij, Marušič Edvard, Pavletič Edvard, Peric Boris. 16 dijakov ima popravne izpite, 1 dijak je zavrnjen.
/. B: Berlolini Ivan, Boneta Rajmund, Budal Edvard, Devetak Venceslav, Gergolet Darij, Humar Štefan, Kobal Hilarij, Kocina Robert, Miklus Valter, Persoglia Ivan, Prinčič Igor, Semoli Livij, Vogrič Marko. 10 dijakov ima popravne izpite, 3 dijaki so zavrnjeni.
I.	C: Blasig Lavra, Bregant Danja, Cer-
v Gorici in ji prineslo novih pobud in povezanosti v Bogu vseh naših ljudi.
Volivni shodi Slovenske skupnosti
Kandidati liste Slovenske skupnosti na Tržaškem in Goriškem so imeli zadnje dni celo vrsto volivnih shodov, na katerih so poudarjali pomen samostojnega slovenskega nastopa. Na Tržaškem s bili volivni shodi v samem mestu ter v vseh slovenskih občinah. Govorili so deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je tudi nosilec slovenske liste v tržaškem in gori-škem okrožju, kakor tudi ostali kandidati Slovenske skupnosti.
Več volivnih shodov je bilo tudi na Goriškem, kjer so nastopili nosilec liste dr. Štoka ter goriški kandidati Slovenske skupnosti. V svojih izvajanjih so vsi odločno poudarjali pomen slovenskega samostojnega nastopa. Shodi so bili v Pod-gori, Pevmi, Števerjanu, Jazbinah, Rupi, na Peči in v Doberdobu. Poleg tega je bilo več letečih shodov od Krmina do Doberdoba.
Širite »Katoliški glas"
Jamlje
Na Binkošti, blizu polnoči, je po daljši oslabelosti izdihnila 87-letna mamica »na Lehti«, nepozabna Jožefa Marušič vd. Pahor. V torek, prav pred godom našega patrona sv. Antona, smo jo zadnjič spremljali k pogrebni sveti daritvi v cerkev, kamor je ona tako rada in pogosto prihajala vse dokler je mogla.
Bila je zares globoko verna in zavedna slovenska žena, v življenju večkrat težko preizkušena. Tudi vsem dušnim pastirjem in tolikim duhovnikom je bila iskrena dobrotnica; vedno jih je gostoljubno sprejemala v svoji hiši.
Hčerki Milki in bratu Jožetu naše sožalje. Blagopokojna naj uživa večno plačilo pri Njem, od katerega je v živi in dejavni krščanski veri vedno črpala moč in zdravo vedrost.
nic Manuela, Culot Lucijana, Korošec Marina, Kosič Tatjana, Lucchesi Lucija, Marinčič Nadja, Pelesson Renca, Urban Marija, Vescovi Gigliola, Vescovi Mirjam, Višini Ana, Visintin Bruna, Visintin Marta. 6 dijakinj ima popravne izpite, 3 dijakinje so zavrnjene.
I. D: Bresciani Stanislava, Cevdek Mi-rijana, Devetak Nerina, Florenin Patricija, Lavrenčič Loredana, Leban Emanuela, Marvin Karmen, Nikolavcic Gloria, Pahor Lucijana, Pavletič Nadja, Petejan Ana, Planiscek Bruna, Simcic Jožica, Vogrič Anita, Zotti Lidija, Zotti Marija Gracija. 7 dijakinj ima popravne izpite, 1 dijakinja je zavrnjena.
II. A: Bonetta Davorin, Bresciani Artur, Devetak Lucijan, Figelj Aleš, Frandolic Ronco, Gabrielcig Danijel, Maligoj Mav-ricij, Paoletti Maver, Peteani Mavricij, Petejan Rajmund, Rožic Livij. 9 dijakov ima popravne izpite, 2 dijaka sta zavrnjena.
II. B: Cotič Ivo, Cotič Štefan, Devetak
I	omaž, Doktorič Aleš, Dornik Maver, Klanjšček Peter, Loj k Aleš, Lutman Marko, Predan Vladimir, Rener Peter, Rojec Ivo, Staoul Jožek. 10 dijakov ima popravne izpite, 1 dijak je zavrnjen.
II.	E: Bagon Marij, Buzzinelli Franko, Cernic Mavricij, Devetak Klavdij, Devetak Marino, Devetti Silvan, Ferfoglia Robert, Gergolet Boris, Gergolet Fabij, Laurenti Jurij, Marušič Albano, Oretti Bruno, Tur-ri Renco, Zuanigh Marko. 3 dijaki imajo popravne izpite, 4 dijaki so zavrnjeni.
II.	C: Cej Rita, Crismancich Ksenija, Culiat Sonja, Gergolet Patricija, Jarc Franka, Koren Marta, Kosič Mirjam, Krulc Suzana, Miculus Tacijana, Oblak Nives, Petejan Mirjam, Primožič Manuela, Ter-rana Klavdija, Srebotnjak Vanda, Ursic Lucija. 6 dijakinj ima popravne izpite, 1 dijakinja je zavrnjena.
II.	D: Alt Loredana, Bastiani Julijana, Cargnel Vesna, Cijan Silvana, Cingerli Do-rela, Devetak Franka, Devetta Ivanka, Devetti Cirila, Gergolet Mirjam, Gravnar Ana, Komjanc Lucijana, Peric Damijana, Ter-pin Marija, Terpin Marija Petra, Zavadlav Erika. 4 dijakinje imajo popravne izpite, 2 dijakinji sta zavrnjeni.
Šolska prireditev v Štandrežu
Binkoštna nedelja v Štandrežu je bila letos dan naše šolske mladine. Šolarji so nam, pod prizadevnim vodstvom učiteljskega zbora, priredili v šolskih prostorih bogato razstavo risb in ročnih del ter zaključno prireditev v župnijski dvorani. Razstavo, ki je bila odprta ves dan, so obiskali številni vaščani in se o njej pohvalno izrekli.
Zvečer se je župnijska dvorana napolnila z gledalci in igralci. Učenci so nestrpno čakali, da se postavijo pred svojimi sorodniki in znanci.
Pozdravne besede je spregovoril učitelj Ivo Bolčina. Učenka petega razreda je napovedovala posamezne točke programa. Najprej so učenci počastili spomin tolminskega punta. Podali so zgodovinski oris tlačanstva naših pradedov in njihove pravične vstaje za staro pravdo. Nato so iz Pregljevih »Tolmincev« zborno recitirali pretresljivi odstavek o mučeniški smrti voditeljev punta. Sledila je živa slika z recitacijo Aškerčeve balade »Janičar«. Obe recitaciji so spremljale skioptične slike. Pri dvodejanki »šola v gozdu« so sodelovali učenci vseh razredov.
Ob uvodu in zaključku so učenci skupno zapeli nekaj veselih pesmi, iki jih je za to priložnost uglasbil in vodil učitelj Ivo Bolčina. Kakor vsako leto, sta se tudi letos udeležila te zaključne prireditve šolski nadzornik in ravnatelj ter izrazila svoje priznanje učiteljstvu in učencem.
V ta nastop so naši učitelji položili veliko truda in prizadevanja, a udeležba, navdušenje in hvaležnost vaščanov so pričali, da se je to splačalo, saj služi ugledu in napredku naših šol.
Zaključek šolskega leta na šoli v ul. Croce
V soboto 9. junija in v nedeljo 10. junija so otroci vrtca in učenci osnovne šole v Gorici v ul. Croce imeli razstavo risb in ročnih del. Risbe in slike najmlajših so nam s svojimi živimi barvami pokazale njihovo izrazito osebnost.
Učenci 1. razreda so se postavili z lepimi slikami v mozaiku in z lepo vezenimi prtiči. Učenci 2. in 3. razreda so nam pokazali vezene blazine in slike v stilu »gobelin« (šivane s pol ubodom); med temi je bila občudovanja vredna velika slika, ki je predstavljala jadrnice na morju (delo učenca 3. razreda). Učenci 4. razreda so se postavili z ličnimi žganimi izreki na lesenih podstavkih, deklice 5. razreda so razstavljale pletenine.
V torek 12. junija od 3h popoldne so otroci istega vrtca in učenci 1. razreda povabili starše na zaključno prireditev. Otročiči vrtca so živo zaigrali »Snegulči-co«.
Učenci 1. razreda so nastopili v igrici »Zadnji dan šole« in v ritmični pesmi »Mi smo vojaki korenjaki«. Tudi tej pesmi so številni starši in prijatelji malih navdušeno ploskali, saj je male pevce vodil »mini-dirigent«, učenec 3. razreda.
Otrok, ki nastopajo, smo zmeraj vsi veseli, posebno še starši in vzgojitelji, ki otroke za nastop pripravljajo. Večkrat so taki nastopi tudi na dostojni višini. Zaradi tega je resnična škoda, da so na Goriškem šolske prireditve skoro izključno le za starše in redke povabljene.
Kako lepo bi bilo, če bi naši otroci mogli nastopiti na kaki večji proslavi, kjer bi različne šole lahko pokazale svoje najboljše stvaritve. Vsled tega pričakujemo, da bomo prihodnje šolsko leto prišli znova do osrednje prireditve slovenskih šol, kot smo jih že imeli v preteklosti.
Na obisku v Števerjanu
Po dolgem in veselem pričakovanju se je učencem 4. in 5. razreda osnovne šole
v	ul. Randaccio v Gorici izpolnila želja: šli so v Števerjan obiskat svoje prijateljčke na tamkajšnji šoli, s katerimi so se seznanili že lani na podobnem srečanju.
V	sredo, po rednem dopoldanskem pouku, jih je avtobus prepeljal v števerjan. Po prvem, prisrčnem pozdravu v šoli so se goriški otroci podali v Formentinijev park, kjer so z velikim tekom pospravili svoje kosilo, ki so ga bili prinesli »v nahrbtniku«. Vreme je sicer nekoliko nagajalo, kar pa mladim šolarjem ni vzelo poguma.
Po kosilu so nestrpno čakali, da bi dež ponehal, saj jih je čakalo še najvažnejše: tekma v igri »med dvema ognjema«. Ko se je končno le razvedrilo, so mladi igralci strumno odkorakali na igrišče. Nasproti sta si stali števerjanska in goriška ekipa. Ostali otroci so si prevzeli vlogo navijačev. Obe ekipi sta igrali zelo resno in z velikim navdušenjem. Tokrat je bila sreča naklonjena Goričanom, kajti zmagali so z rezultatom 9:4. Veselje goriških učencev je bilo seveda nepopisno. To se je pokazalo zlasti potem, ko je v šoli kapetan števerjanske ekipe izročil goriške-mu lep pokal.
Po tekmi so se učenci upehani in razgreti spravili nad češnje, za katere so poskrbeli gostoljubni Števerjanci. V šoli je bilo živahno kot v panju, še posebno tedaj, ko je iz mladih grl privrela naša lepa narodna pesem. Otroci obeh šol so čutili, da jih pesem druži, kakor jih druži navdušenje za igro in šport.
Goriški otroci so se slednjič zahvalili števerjanskim za prijazni sprejem in za veselje, ki so jim ga pripravili, ter se pod večer ponosni in veseli vrnili domov.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi praznika sv. Rešnjega Telesa (21. junija) bo naš list prihodnji teden izšel že en dan prej kot običajno, tj. 20. junija. Dopisi naj bodo na uredništvu v torek 19. junija vsaj do 10. ure. Paginacija bo isti dan v popoldanskih urah.
O »VESTI IA
mmmmmmmmmmmmrnmmtmmmmmmmm
Praznik sv. Rešnjega Telesa v Gorici.
Skupno evharistično slavje za vse goriško mesto bo tudi letos v cerkvi Srca Jezusovega ob 19. uri s somaševanjem vseh dušnih pastirjev pod vodstvom g. nadškofa. V slovenskem jeziku bo berilo, prošnja in petje pri darovanju in obhajilu. Slovenski verniki naj se zberejo v cerkvi na le-
vi	strani pred oltarjem ob zakristiji. Ker ne bo večernih maš po drugih cerkvah, odpade ta večer tudi slovenska maša pri kapucinih. Pridite v obilnem številu!
Vpisovanje v prvi razred na vseh slovenskih osnovnih šolah v območju didaktičnega ravnateljstva Gorica-Doberdob se bo pričelo v sredo 20. junija in bo trajalo do konca tega meseca, vedno v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede.
Učenci osnovne šole v Dolu vabijo na razstavo likovnih izdelkov in ročnih del, ki bo v nedeljo 17. t. m. v šolskih prostorih na Palkišču. Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 16. do 20. ure.
yf RADIO
H T H S T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 17. do 23. junija 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. Bachovi korali za orgle. 11.15 Mladinski oder: »Brez doma«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 15.45 »Upor Lafrasa Verweya«. Drama. 17.40 Popoldanski koncert. 19.00 Šport in glasba. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Fregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Odmevi kmečkih puntov. 19.25 Za najmlajše.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora.
20.35 Simfonični koncert. 21.25 Za vašo knjižno polico.
Četrtek. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba F. Schuberta. 10.30 Praznična matineja. 11.00 Mladinski oder: »Zvezdan«. 11.35 Slovenski razgledi. 14.45 Veseli motivi. 15.30 Revija znanih melodij. 16.30 Koncert Zagrebških solistov. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 Govorimo o ekologiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Slana voda«. Veseloigra. 21.50 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Ivan Reščič«. 19.20 Zbori in folklora.
20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Po društvih in krožkih: »Dom v Boljuncu«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Iz življenja naših skladateljev: »Slavko Osterc«. Rad. igra. 21.30 Vaše popevke.
DAROVI
Za Alojzijeviššče: M. 2. 5.000; ob tretji obletnici moževe smrti Katarina Zgaga
10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Ronke,
4.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: namesto cvetja na grob Lojzetu Simčič darujejo Frinčič-Gorkičevi 5.000 lir.
Za slov. misijonarje: Rupa-Peč 83.600 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: v spomin Mire Gornik Ančka, Vida in Zofka Križ-mančič 2.000; Koršič od Sv. Ivana 4.000; v spomin na mamo Ivano hči Pavla Stopar 3.000; namesto cvetja na grob pok. Angela Grgič družina Škrlavaj z Opčin 2.500; v spomin pok. Mirota Križmančič Ančka, Vida in Zofka Križmančič 2.000; v spomin matere Jožefe Ražem hči Marija 5.000; v spomin mame Svetke Križmančič Marija Franco 5.000; v spomin Ivana Križ-mančič družina Stoper 10.000; v spomin matere Ivane Racman iz Albisole pri Savoni hči Vida 24.000; v spomin Štefanije Pisulin sestrična 5.000; v spomin Marije Gramenude sin Marko Zadro 4.000; ob poroki Milana Cuk in Olge Marc priči 10.000; novoporočenca Ivan Kocijan in Ana Grgič 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Jolanda Babič od vencev za pok. Bertota Kralj 10.500; Alojzija Benčina 800; Paola Corvini 1.500; Virginija Di Lenardo ob obletnici smrti sina 10.000; Zora Milič-Hrovatin v spomin Karoline Kovačič-Ivančič in Rinalda Hrovatin 10.000; žarko Besednjak v spomin brata Josipa 20.000; Anton Sosič ob sinovi poroki 10.000; Sosič Edko in Žagar Ludvik priči pri poroki žarka in Vilme
15.000 lir.
Za cerkvico v Bogdancih: I. S. G., Gorica, 1.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Bernard Skerlavaj namesto cvetja na grob Angele Grgič 2.500 lir.
Za sveloivanski Marijin dom v Trstu:
N. N. ob peti obletnici smrti Gilde Slavec 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, K temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik
Tiska tiskarna Budin v Gorici	I
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Šolski uspehi v Gorici