leto XXIII.
TRGOVSKI UST
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za '/• leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
Plača in toži se v Ljubljani Časopis za	trgovino.	Industrl
številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Teb' 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61.1 Rokopisov ne vračamo. — | Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.053.
ItHSšSsš vsak ponedeljek, isiihio sreilo in petek
Uubllana, petek 9. tebruaria 1940
Cena posa,ne2nt i*ca
veri** številki din 1
Izbira Hudi
Prav za prav je vsa umetnost politike v tem, da se na odločujoča mesta postavijo pravi ljudje. Tudi najboljši sistemi morajo propasti, če je njili izvajanje v rokah slabili ali nesposobnih ljudi. A tudi stari sistemi vzdrže pritisk nasprotnikov, če je oblast v rokah ljudi, ki so na svojem mestu. Stvar je pač v tem, da na vse nadnje ne odločajo sistemi, temveč ljudje. Zato pa je tudi odločilne važnosti, da pridejo na važna mesta pravi ljudje.
Star pregovor pravi, da so vrednost ljudi izkaže v sili. Kdor si zna v stiski dobro pomagati, la je dokazal svojo vrednost. Z drugimi besedami pa se pravi to, da življenje, t. j. boj za obstanek najbolj preizkusi ljudi. Kdor je imel v življenju uspeh, kdor se je iz najmanjših razmer dokopal do dobrega socialnega položaja, ta je z uspehom napravil izpit o svoji sposobnosti. Ce pa je poleg tega napravil ta izpit še z metodami, ki vzdrže vsako kritiko, če si je pridobil hkrati ne samo sloves dobrega delavca in strokovnjaka, temveč tudi poštenjaka, potem se sme takšnemu možu brez strahu zaupati tudi najbolj odgovorno mesto. Svojo kvaliteto je dokazal in vsa javnost ve, da bo v vsakem primeru postavil celega moža.
Življenje je torej največja preizkušnja za ljudi iti s tem tudi najbolj zanesljiva izbira sposob-' nih ljudi. Vsak uspešen gospodarski človek je moral to preizkušnjo napraviti, ali pa ga je življenje strlo. Zato pa se je treba tudi čuditi, če se ta napopolnejša preizkušnja ne upošteva in če se ne uporabi izbira, ki jo je potrdilo življenje samo.
i Pri nas se ta izbira omalovažuje in celo prezira. Ali je sicer mogoče, da se najbolj utemeljene zahteve gospodarskih ljudi ne upoštevajo? Ali l>i bilo sicer mogoče, da se izdajajo gospodarski zakoni, ne da bi se prej vprašali za nasvet tisti, ki so o teh stvareh najbolj poučeni in ki natančno vedo, kakšne posledice mora imeti novi zakon za gospodarstvo?
Ce se n. pr. izda davčna reforma, bi še morali vendar najprej vprašali tisti, ki do podrobnosti in praktično poznajo vplive in posledice novih davčnih bremen za gospodarstvo. Kako vse drugače l>i vendar izglodala davčna reforma, ce bi se napravila s sodelovanjem gospodarskih ljudi! Ce bi se uporabile vse dragocene izkušnje gospodarskih ljudi, bi bila davčna reforma mnogo manj občutna, pri tem pa mnogo bolj učinkovita. Spomenica gospodarskih zbornic dokazuje to na naravnost vzoren način.
Neupoštevanje v praktičnem življenju preizkušenih ljudi ne zmanjšuje le kakovosti gospodarskih zakonov, temveč pomeni tudi omalovaževanje one najboljše izbire, ki j0 j,, dalo življenje. V tem jo tudi najbolj usodna in najbolj težka posledica javnega dela brez aktivnega sodelovanja gospodarskih ljudi.
Neupoštevanje v praktičnem skilt ljudi je silno močan kader ljudi, ki so sposobni za javno delo. Izbrati med temi najbolj sposobne je že garancija, da se bo delalo dobro. Zato pa je tem ljudem treba tudi omogočiti, da pokažejo svoje sposobnosti, zato . se morajo pritegniti k javnemu življenju.
V tem jo globoki pomen gospo-sko probleme, reševanje teh p redarskega sveta, ki se jo zahteval od gospodarskih ljudi in ki se ni ustanovil, čeprav ga zahtevala ustava in posebni zakon. Iz uspešnih gospodarskih ljudi, ki so v življenju dokazali svojo kvaliteto, zbrati takšne, ki so dorasli tudi nalogam javnih delavcev, to bi omogočil gospodarski svet. Prezreti prednosti te izbire, pomeni že dokaz majhne državniške uvidevnosti.
Zlasti pa velja to za današnje čase. Sila razmer nas sili, da moramo reševati najtežje gospodar-
blemov pa prepuščamo birokratom in ljudem, ki imajo za soboj 'lo preizkušnjo dobrih strankarjev. Ne smemo se zato čuditi, če ni naš upravni aparat dorastel svojim nalogam in če moramo tako pogosto koustatirati, da delamo čisto nepotrebne napake.
Živimo v časih največje napetosti, ko je zlasti važno, da so na odločilnih mestih res samo sposobni ljudje! Nobene prilike pa ne dajemo ljudem, da dokažejo svojo sposobnost. Uganka je, kako si more kdo sploh misliti, da bomo
pri tem pravilno rešili vprašanja, ki se postavljajo pred nas.
Sposobne ljudi na važna mesta! V tem je danes bolj ko kdaj koli pot do boljše bodočnosti. V ta namen pa je potrebna izbira ljudi, zlasti med onimi, ki so že dokazali svojo sposobnost. Ni zato večje napako, ki jo more zagrešiti javna uprava, kot če ne polaga važnosti na dejansko sodelovanje z gospodarskimi ljudmi, ker se to pravi prezreti najboljšo in najbolj zanesljivo izbiro, ki je preizkušena v življenju.
Kako se na/ spremene določbe	o
Iz spomenice	gospoda
Spremembe predpisov o pridobnini, kakor so bile izvršene z davčno reformo, imajo dva cilja: da država poveča svoje dohodke od pridobnine in da se v bodoče čimbolj onemogoči prikrivanje dejanske osnove za pridobnino oz. čistega dohodka, kar končno tudi služi prvemu namenu. Z ozirom na izredne razmere, v katerih živimo, se temu namenu ne more nič ugovarjati. Izredne razmere nalagajo državljanom tudi izredne žrtve.
Kroti načinu pa, s katerim naj lu se ta cilja dosegla, je dosti ugovorov, ib sicer utemeljenih.
Pooblastila davčni oblasti so prevelika
Predvsem so mora ugovarjali preširoki svobodi in oblasti, ki sta dani davčnim uradnikom pri ocenjevanju poslovnih knjig in podobno, pri kaznovanju davčnih zavezancev ter pri odmeri pridobnine. Tudi za najbolj popolni upravni aparat bi bila taksna pooblastila znatna in verjetno pretirana. Pri nas pa pomenijo ta pooblastila tako z ozirom na veliko vlogo partizanstva v naši državni upravi ko tudi z ozirom na kvaliteto našega davčnega aparata, veliko nevarnost za davčne zavezance v mnogem pogledu, ker dajejo la pooblastila strankarski in osebni samovolji polen razmah. Zato je nezadovoljstvo zavezancev pridobnine proti tem predpisom novele ne samo razumljivo, temveč tudi upravičeno.
Na drugi strani pa pri tem položaju niti država no bo dosegla svojega cilja. Novi predpisi morejo kiti koristni državi samo s pomočjo dobrega aparata, dobrega V strokovnem, moralnem in organizacijskem oziru.
Zato je treba najprej ustvariti takšen aparat, in šele potem izdati takšne predpise. Tako pa je resna nevarnost, da bo davčna reforma napravila več slabega ko dobrega ter da bo doživela usodo svojih prednic, (la bo namreč po mnogih nepotrebnih neprijetnostih in žrtvah ukinjena kol neuporablji-va ali celo škodljiva.
brakoničiic kazni in nezadostno jasno definirana kazniva dejanja v znatni meri povečujejo nezadovoljnost davčnih zavezancev. Davčni zavezanci se čutijo s temi predpisi postavljene izven zakona,- Ni pa izključeno, da bo dobil iz prej navedenih razlogov ta njih občutek v praksi svoje potrdilo, nakar bo morala vsa novela neizogibno doživeti polom.
Iz teh razlogov se morajo tako v interesu zaščite državljanskih pravic ko tudi v interesu same države vsa določila o pooblastilih, danih davčnim oblastem ter o kaznih v veliki meri spremeniti in prilagoditi našim razmeram in potrebam. Za primere pomanjkanja zle namere hi se morale omogočiti pogojne kazni. Minimalne kazni, ki so previsoke, bi se morale popolnoma črtati, zaporna kazen določiti le v primeru ponovitve prestopka.
Pretirana določba glede vpogleda v knjige
Kavno tako je povzročil veliko in popolnoma upravičeno nezadovoljstvo predpis novele, po katerem tudi najmanjši zavezanci pridobnine. v kolikor so po določilih drugih zakonov zavezani voditi o svojem poslu knjige, kakršne koli račune ali zapiske, morajo te pokazati davčnim oblastem na njih zahtevo. Neizvršitev te obveznosti se kaznuje denarno od 1000 do j0.000 din.
Zlasti v Srbiji mora ta predpis izzvati največje nezadovoljstvo, ker morajo po starem trgovinskem zakonu iz I. 1860. tudi najmanjši branjevci protokolirati svojo firmo in vodili trgovske knjige. Pred nekoliko dnevi pa je bilo objavljeno pojasnilo davčnega oddelka fin. ministrstva, s katerim je bila ta zadeva ugodno rešena. Da pa ne bo nezaželenih komplikacij, jo treba, da se dotični predpis novele spremeni v smislu tega pojasnili).
Kaj vse mora vsebovati davčna prijava
Obveznost vodenja poslovnih knjig zn zavezance pridobnine z osnovo niid 100.000 din in če'/, pomeni morda nepremostljivo zapreko za nadaljnje delo. Kajti da bi bile knjige takšne, kakor jih zamišlja novela, .jih morajo voditi strokovnjaki. To pomeni, da bodo morali (j zavezanci pridobnine v bodoče imeti knjigovodjo, kar jim bo znatno povečalo režijske stroške.
Da ni la trditev pretirana, se vidi že samo iz tega, če se navede, kako bo morala v bodoče izglodali davčna prijava teli zavezancev. Davčni upravi morajo predložiti:
1.	davčno prijavo z dvema izvodoma bilance ter računu, dobička in izgube za preteklo poslovno leto ter en izvod bilance ter računu zgube in dobička iz prejšnjega poslovnega leta,
2. podroben pregled računa režijskih občnih stroškov (najemnina, kurjava, razsvetljava, pisarniški material, poštnina, državne takse itd.) ko tudi sprecifikacijo plačanih neposrednih davkov in samoupravnih doklad,
3. seznam uradnikov, z označenimi plačami in dodatki ter z navedbo, kdo plača uslužbenski davek,
4. seznam uradnikov in uslužbencev ter agentov z navedbo, ko 'liko je bilo kateremu izplačano:
1.	za dogovorjene tantieme, a koliko za nedogovorjene, 2. za dogovorjene nagrade in nedogovorjene in 3. koliko za provizije,
5. izvleček v skupnem znesku plačanih delavskili mezd,
6. seznam neizterljivih terjatev, če se izkaže tak izdatek po bilanci s seznamom ev. pobranih terjatev te vrste v prejšnjem poslovnem letu ter označbo računa, kjer so knjižene,
7. pregled dohodkov od nepremičnin z navedbo dohodka, vnesenega v račun izgube in dobička. Ce ima obrat za svoje potrebo v zakupu tujo zgradbo, se mora priložiti poseben seznam: čigava je zgradba, koliko in za kateri čas je bila plačana najemnina lastniku zgradbe. Za netočnost teh podatkov veljajo določbe čl. 138. zakona o neposrednih davkih,
8. pregled dohodka obresti od domačih vrednostnih papirjev, po številu in vrstah teh papirjev,
!). seznam (prijava po uradnem obrazcu) podružnic, če jih ima obrat, z navedbo, na katerem mestu se nahajajo. Za vsako podružnico (zastopništvo, ekspozituro itd.) se mora navesti bruto dohodek, če pa se ta ne more navesti, se mora navesti skupna vsota osebnih izdatkov uslužbencev in delavcev. V prvem primeru se mora predložiti kratek pregled bruto bilance za vsako podružnico in za centralo,
10. izvleček iz računa eksploatacije ali blaga, sestavljen po kategorijah izdatkov in dohodkov,
11. seznam dolžnikov, zaradi katerih se je dotiral fond za dvomljive terjatve ter seznam odpisanih dolžnikov (propadle terjatve) z navedbo vsote, vzete iz fonda in vstavljene v breme tekočih dohodkov,
12. pregled vrednostnih papirjev z vsemi gibanji v poslovnem letu,
lil. pregled o stanju, gibanju, dotiranju in potrošnji v računu glavnice ter vseh drugih fondih
s pojasnilom za vsako izvedeno amortizacijo ali izdatke,
14. pregled o stanju in izdatkih latentnih rezerv,
15. obračun dobička ali izgube, dohodkov ali izdatkov iz konzor-cialnih poslov, koncerna, kartela itd.,
16. pregled obresti, odškodnin, provizij itd., izplačanih domačim ali tujim upnikom, finansjejom, ustanoviteljem, koncernom itd.,
17. izkaz neobračunanih obresti dolžnikov,
18. izkaz aktivnih in pasivnih prenosnih postavk,
10. izkaz upnikov (ime, bivališče in znesek terjatve),
20. specifikacijo plačanih neposrednih davkov in samoupravnih doklad,
21. seznam neobveznih nagrad in darov (revežem, društvom itd.),
22. izvleček iz računa inventarja.
To je natančno oni postopek, ki je predpisan za družbe, ki so obvezano na javno polaganje računov. Smelo trdimo, da se bo težko našla le ena desetina davčnih zavezancev, ki bo vedela, kaj pomeni vsaj ena tretjina naštetih točk. Brez knjigovodje, ki dobro pozna davčne predpise, res ne morejo davčni zavezanci dobro izpolniti svojih dolžnosti po novi davčni no-1 veli.
Prevelika obremenitev za davkoplačevalce
Pri čistem dohodku od lOO.OOi) do 200.000 bo izdatek za knjigovodjo več ko občuten, kajti že davčna obremenitev znaša najmanj 30% osno to, izdatek za knjigovodjo pa nadaljnjih 15 %, najmanj pa 10 %. Poleg tega pa danes sploh ni toliko knjigovodij na razpolago. Zato se tudi vedno bolj pogosto slišijo iz vrst teh davčnih zavezancev glasovi, da bodo opustili svoje obrate. To se sliši tudi iz vrst »neknjigašev«, katerih davčna osnova ni dosti manjša od minimuma, ki je določen za >knji-gaše ;, ker se boje, da bodo davčni, reklamacijski odbori ali pa upravna sodišča zvišala njih davčno osnovo v 1. It) 10. na »knjigaški« minimum.
Veliko nezadovoljstvo je tudi zaradi kontrole teh knjig. Naj knjigovodja založi kak račun, pa je tu kazen od 10 do 100 tisoč din, in sicer za vsak primer posebej. Ni izključena uiti kazenska odgovornost, poleg tega pa odmeri osnovo za pridobnino in promet davčna oblast po svobodnem preudarku. Ce ne vpiše knjigovodja le najmanjšega dela poslovnega dobička, a tega lastnik obrata ne zapazi, znaša denarna globa do 200.000 din.
A niti to ni vse! Ce ima oblast razloge, da dvomi o verodostojnosti davčnih prijav, določi zopet sama s parifikacijo davčno osnovo.
I orej že samo sum davčne oblasti zadostuje, da je izstavljen davčni zavezanec samovolji davčne oblasti.
Končno pa pomeni maksimiranje roka za cenzuro odmere na dve leti za davčnega zavezanca strahotno negotovost, za državo pa velik liziko. Dve leti morajo biti davčni zavezanci pripravljeni vsak hip na velika finančna iznenade-nja.
Zato je neobhodno potrebno, da se zviša osnova, zaradi katero nastaja dolžnost vodenja knjig, da s« prej navedene kazni ublažo, da so prijave za pridobnino poenostavi-
!• ter da ae na davčne in reklama-jdjake odbore ne vpliva, da moralo a viša (i davčno osnovo in pro-
met na JknjigflŠki« minimum ter da ae rok *a cenzuro znatno skrajša.
Napačna predpostavka davčne
reforme
Zlasti nemogoč pa je postopek proti davčnim zavezancem, katerih promet je večji ko 2 milijona din, kijih davčna osnova pa izpod 100 tisoč din. Ti so popolnoma izenačeni z onimi, katerih osnova znaša 100.000 in več. Že prej smo navedli, kako nezmagljiva je obveznost vodenja knjig za podjetja z osnovo od 100 do 200 tisoč din. Kako pa naj plača knjigovodjo podjetje, ki ima morda samo
40.000	din čistega dohodka?
Brez izjeme morajo ti zavezanci plačati tudi minimalni davek celo v primeru dokazane izgube!
Osnovni davek znaša v bodoče za te zavezance 12 °/o namesto dosedanjih 10 oz. 8 "/o.
Vsi ti ostri predpisi dokazujejo, da se navzlic strogi kontroli, drn-koničnim kaznim še ne veruje, da sc bo prišlo do prave davčne osnove. Zalo naj pomaga še višina doseženega prometa, ki naj ustvari bazo za davčno osnovo. Upravičeno nastaja zalo vprašanje: Ali imajo sploh smisel vsi težki predpisi
0 dolžnosti vodenja knjig, ki so v prvi vrsti povzročili veliko nezadovoljstvo proti davčni reformi?
Omeniti pa je treba še drugo težko napako. Davčna reforma sloni namreč na predpostavki, da je doseženi promet v določenem razmerju s čistim dobičkom. Pri tem pa ima reforma pred očmi .-«11110 trgovino z industrijskimi in obrtniškimi izdelki, |>opolnoma pa pozablja na veletrgovino z deželnimi pridelki (notranjo in izvozno), pri kateri je razmerje med prometom in zaslužkom čisto drugo. Podobno je tudi pri trgovini z monopoliziranimi predmeti, nada Ije s kolonialnim blagom (11. pr. s sladkorjem itd.). Za vse te trgovine pomeni zakonska domneva o čistem dobičku na podlagi doseženega prometa največjo krivico. Popolnoma izključeno jo, da bi te trgovine mogle obstati, če bi obveljale te določbe.
Najbolj logično bi bilo zato, da se minimalni davek za te primere odpravi, če pa to ne bi bilo mogoče, da se določi, da minimalni davek ne sme presegati določenega odstotka ugotovljenega čistega dobička.
Dolžnost vodenja knjig- za eno leto nazaj
1 Ze prej smo navedli, da so vzbudili predpisi o dolžnosti vodenja knjig posebno veliko nezadovoljstvo. Najbolj odiozni pa so predpisi glede knjig iz 1. 1989. S tem predpisom se domneva, da so vsi davčni zavezanci, ki morajo po novem voditi knjige, vodili te fee 1. 1939. V navodilih fin. ministrstva se celo daje davčni oblasti pravica, da raztegne dolžnost vodenja knjig tudi na davčne zavezance, za katere sicer nima doka-«a, da je znašal njih čisti dohodek izpod 100.000 din ali njih promet S milijona din, za katere pa ima razlog, da misli, da so imeli leta 1939. najmanj 2 milijona din prometa. Samo mnenje davčne oblasti torej zadostuje, da se navale na davčnega zavezanca težke nove obveznosti.
Moremo pa trditi, da je zelo majhno število davčnih zavezancev s čistim dohodkom izpod 100 tisoč din in prometom izpod 2 milijona din, ki so vodili poslovne knjige. Vsi ti morajo sedaj izjaviti davčni oblasti, da niso vodili knjig, če pa davčna oblast v njih izjUvo z razlogom dvomi, mora izvesti proti njim kazenski postopek po členu 142.a) zakona. Zopet zadostuje samo sum!
Pa tudi za zavezance, ki so vodili poslovne knjige, bo položaj enako neugoden. Te knjige so se večinoma vodile nesistematično, le po posebnih potrebah in dohodki
ter izdatki so se knjižili na način, ki bo povzročil velike neugodnosti davčnim zavezancem. Davčna oblast bo dvomila v pravilnost teh knjig, nato pa s parifikacijo sama določila davčno osnovo. Večini davčnih zavezancev se bo tako zgodilo.
Katere knjige naj se smatrajo kot poslovne?
Nastaja pa še veliko vprašanje; katere knjige se smatrajo kot poslovne knjige? Navodilo finančne-
ga ministrstva z dne 26. decembra pravi zelo sumarično, kaj se mora razumeti pod poslovnimi knjiga mi. Če bi ta definicija obveljala tudi za knjige v 1. 1939., potem je jasno, da niti ena desetina davčnih zavezancev takšnih knjig leta 1939. ni vodila.
Vse to daje davčnim zavezancem vtis, da je v osnovi davčne reforme njim nerazumljivo, toda tein bolj boleče uerazpoloženje oblasti proti njim. Dejansko pa se tudi ne more obdačevanje na podlagi nesistematično vodenih knjig z ničemer opravičiti. V skrajnem primeru bi se moralo prepustiti davčnim zavezancem, da pokažejo svoje knjige in zapiske iz 1. 1939. takšne, kakršni so ali pa naj bi se jim zadnja davčna osnova zvišala za določen odstotek.
Kako nai se ceni inventar?
Inventar blaga bo brez dvoma pri novem sistemu določevanja davčne osnove pomenil važen dokument. S tem se postavlja tudi vprašanje ocenitve blaga. Po dosedanji praksi se vpiše v inventar ona vrednost blaga, ki je bila do-tičui dan dejanska tržna vrednost blaga. Če j<e bila cena proti nabavni ceni v padcu, je prišlo to v inventarju do izraza in narobe. Zlasti pa je veljalo to za poškodovano, obledelo 111 podobno blago. Tako blago je bilo navedeno v inventarju z znatno nižjo ceno. Vsak resen poslovni človek je tako postopa).
Po novih predpisih pa morejo pristojne davčne oblasti vsak hip pregledati knjige in torej tudi inventar in če najdejo razliko med cenami, navedenimi v inventarju in v dotičnih fakturah, morejo davčne oblasti smatrati to kot dokaz za nepravilno vodenje knjig, ki ima za posledico kazenski postopek v smislu novega § 107.a.
takšno stanje je nevzdržno in se ne sme dovoliti. Trgovcem se mora dovoliti, da tudi v bodoče ocenjujejo blago po njegovi dejanski vrednosti. Zato se mora rešiti vprašanje: Ali sine trgovec v bodoče postopati tako ko dosedaj ali pa mora za vsak odpis vrednosti blaga zaprositi za posebno dovoljenje. V zadnjem primeru pa bi morale imeti davčne uprave prave strokovnjake, ki bi mogli opravljati ta za trgovca najbolj delikaten posel. Najbolje pa bi bilo, če bi imele v ta namen davčne oblasti trgovce strokovnjake, ki bi jih imenovala pristojna obvezna trgovska združenja.
Ni vse zlato, kar se sveti
Po novi davčni reformi morajo vsa industrijska podjetja voditi poslovne knjige brez ozira na višino njih davčne osnove in njihovega prometa. Poleg tega veljajo zanje tudi vse določbe kakor za zavezance pridobnine z najmanj 100 000 dinarjev davčne osnove ali z nad 2 milijona din prometa. Pri tem pa se jo čisto pozabilo, da se po obrtnem zakonu smatrajo kot industrijska podjetja tudi takšna, ki so dejansko obrtniška podjetja in dostikrat celo manjša obrtniška podjetja. Obveznosti po davčni reformi so zato zanje očitna krivica in nemogoče.
Takšna podjetja so v vseh krajih naše države zlasti med mlini, žagami, opekarnami, rudniki itd. Nobenega upravičenega razloga ni,
da se takšna podjetja spravijo pod te težke obveznosti. Ni pa niti razloga, da se tem skoraj brez izjeme res nacionalnim podjetjem onemogoča nadaljnje poslovanje. Zato je potrebno, da tudi za industrijska podjetja velja isti minimum davčne osnove in prometa kakor za knjigaše.
Kdo je »transporter«?
Tudi mednarodna transportna podjetja morajo voditi po davčni noveli poslovne knjige brez ozira na njih osnovo in promet. Ta določba bo brez dvoma povzročila v praksi mnoge nepravilnosti oblasti oz. napačno uporabo, ker namreč davčne oblasti napačno razlagajo pojem J transporter«. Navadno se smatra, da je to sinonim za špediterja (odpremnika). To je dalo tudi povod davčnemu oddelku fin. ministrstva, da je s posebnim razpisom opozoril pristojne organe, da se pod transporterjem mora razumeti prevoznik in da velja špediter v davčnopravnem smislu kot transporter samo v primeru, da prevaža blago z lastnimi prevoznimi sredstvi. Kei se pojavljajo že prvi znaki te na pačne uporabe nove določbe (v nekaterih krajih so špediterji že dobili od davčne uprave jioziv, da kot knjigaši vlože davčno prijavo za 1. 1940.), je potrebno, da finančno ministrstvo znova opozori pristojne oblasti na pravilno pojmovanje pojma transporterja.
Premalo upravnih sodišč
Vloga upravnih sodišč je velikanskega pomena v davčnem postopku ter bo v bodoče še pomembnejša. Ta sodišča pa imajo dve veliki napaki, zaradi katerih imajo davčni zavezanci veliko škodo. Upravnih sodišč je namreč premalo, njih območja so prevelika, število njih sodnikov, ki so zadostno poučeni o gospodarskem življenju, je pa premajhno. Zato je treba na razsodbe dostikrat čakati leta dolgo. Z davčno reformo hoče država doseči tudi za ceno največjih žrtev davčnih zavezancev svoj cilj. V zvezi s tein pa se tudi ne more odrekati davčnim zavezancem pravica, da imajo potrebna jamstva za uspešno uporabo pravnih lekov. Zato je dolžnost države, da ustanovi zadostno število upravnih sodišč, da njih območja znatno zmanjša ali pa, da pri sedanjih poveča število oddelkov in sodnikov ter poskrbi, da bo med njimi zadostno število takšnih, ki poznajo gospodarsko življenje.
Samoupravne doklade
se moraio	m
Namen davčne reforme je povečanje državnih dohodkov. Ta cilj bo tudi brez dvoma dosegla tako s pomočjo zvišanih davčnih stopenj ko tudi z zvišanjem osnov. Ravno tako smo tudi že prej poudarili, da se davčni zavezanci zavedajo svojih izrednih dolžnosti do države v sedanjih izrednih razmerah.
V zvezi z zvišanjem davčne osnove pa je tudi okoliščina, ki je nikakor ni mogoče preiti z molkom.
Gre namreč za razne samoupravne doklade, ki se pobirajo na podlagi pridobninske osnove. Zelo veliko je število primerov, ko pomenijo te doklade zelo veliko obremenitev in dosegajo tudi več sto odstotkov osnovnega davka. Naše zbornice so zato že ponovno zahtevale maksimiranje samoupravnih doklad. Po novi davčni reformi pa je postalo to vprašanje eno kapitalnih vprašanj. Naše gospo-
darstvo nikakor ne more pri višjih
osnovah vzdržati te doklade v istih odstotkih, v katerih so se plačevalo dosedaj. Zato je imperativna potreba, da sc odstotki teh doklad
takoj zmanjšajo, in sicer v razmerju, v katerem bodo davčne osnove povprečno zvišam*. Ce se
to ne zgodi, gospodarstvo v mnogih krajih absolutno ne bo moglo zadostiti svojim materialnim obveznostim.
Poleg tega mora tudi pri mini malni pridobnini veljati predpis minimalnega družbenega davka, da se namreč smejo samoupravne doklade nalagati samo za 50%. Prav nobenega razloga ni, da b: ta predpis veljal le za družbeni davek, ne pa tudi za minimalno pridobnino.
Izredni davki se morajo priznati kot odbitna postavka
Nekalere tuje zakonodaje priznavajo celo redne neposredne davke izjemoma kot režijo. To delajo iz čisto realnih razlogov zaradi koristi fiska. Tako 11. pr. priznava češkoslovaški davčni zakon plačane neposredne davke kot odbitno postavko, če davčni zavezanec nima zaostankov in če je te davke plačal v celoti pravočasno. Na ta način pride država brez za-sovražene eksekucije do rednega dotoka davkov. Ta zakon dovoljuje celo rezerviranje bodočega davka v breme poslovanja, če se dejansko plačilo izvrši v določenem rok m
Naša zakonodaja pa niti pri izrednih davkih kakor je n. pr. posebni prispevek za fond za narodno obrambo in dodatni davek ne kaže nič tega jiojmovanja; plačano pridobnino in družbeni davek ne priznava niti kot režijo, izhajajoč s stališča, da se mora davek plačati iz vsega dohodka. To nazira-nje se je moglo še zagovarjati, dokler so bili davki v mejah možnosti. Danes pa, ko preseže obremenitev tudi 50 % dohodka in ko morejo davki absorbirati tudi 100'% dohodka, se takšna načela nikakor ne morejo braniti.
Zlasti pa se ne morejo novi izredni davki smatrali kot neposredni davki, ker to sledi že iz činje-niee, da ni bil noveliran čl. 1. zakona o neposrednih davkih, po katerem imamo samo šest oblik neposrednih davkov. Zato morejo biti novi davki samo doklade na davek. Iz načina plačevanja posebnega prispevka za fond za narodno obrambo to jasno izhaja. Glede plačevanja dodatnega davka bi se moglo ugovarjati, da se ta ne plačuje od davka, temveč ml dohodka. Toda tudi dodatni davek, t. ji davek na dividende ni neposredni davek. V resnici je davek na promet denarja. Plačuje se pri izplačevanju denarja, kakor se plačuje prenosna taksa pri prenosu premoženja. Denar prehaja iz posesti pravne osebe v posest fizične osebe, država pa od tega prometa pobira davek ter dovoljuje, da se prevali na tretjo osebo. Š tem indirektno priznava, da tu ne gre za neposreden davek. Sicer pa v vedi še nihče ni nikoli uvrstil davka na dividende med neposredne davke.
Iz vseli teli razlogov je |>otrebno priznati izredne davke, zlasti pa posebni prispevek za fond narodne obrambe kot odbitno postavko, ker so oni v zvezi s poslovanjem podjetja, niso pa neposredni davki. Razen lega se morajo redni neposredni davki, oz. v tem konkretnem primeru pridobnina, vsaj izumoma priznati kot odbitna postavka, če je pravočasno plačana, ker se bo s tem dosegel boljši priliv državnih dohodkov. Bolje je dajati premije rednim plačnikom kakor pa jih podeljevati slabim, kakor sc je pri nas prej delalo.
Mlin na X kolesa in ugoden prostor za žago je naprodaj v Podturnu pri Dol. Toplicah. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Politične vesti
Turški zunanji minister Sara-džoglu je po svojem prihodu v Carigrad sprejel novinarje ter jim dal izjavo o beograjski balkanski konferenci. Dejal je, da je konferenca proučila vsa vprašanja, ki, zanimajo balkanske države. Zlasti pa bi se mogla poudariti naslednja za Turčijo važna dejstva: Odločna in iskrena politika Turčije je dosegla popolno priznanje. Splošno vlada prepričanje, da vodijo vse balkanske države, tudi nečlanice Balkanske zveze, identično politiko, katere glavni namen je preprečiti, da bi se vojna razširila tudi na Balkan. Vse diference med balkanskimi državami je treba urediti tako, kakor da so vse države ena družina. Zveze med balkanskimi državami so zadostno močne, da se tudi more preprečiti razširjenje vojne na Balkan.
»Itegime Fascista« piše s posebnimi simpatijami o balkanski konferenci. List objavlja članek generala Clarenorija, ki pravi, da je Jugoslavija prva vojaška sila na Balkanu.
»Popolo dTtalia« piše v svojem poročilu o beograjski konferenci BZ, da so udeleženci konference priznali zasluge Italije za lokalizacijo vojne v Evropi. Konferenca v Beogradu se je mogla vršiti v ugodni atmosferi, piše list, ker je razširil anticiklon, čigar središče je v Italiji, svoje blagodejno delovanje na vse Sredozemsko morje in vso južno-vzhodno Evropo.
Ministrski predsednik Chamberlain je v svoji zadnji izjavi v spodnji zbornici zlasti naglasil uspešno delo vrhovnega vojnega sveta, ki je nekakšen skupen ministrski svet Anglije in Francije. Nato je govoril o Finski ter dejal, da je pomoč, ki jo je poslala Anglija, velike vrednosti za Finsko. Nadaljnja pomoč je na poti. Glede beograjske konference je dejal, da kaže podaljšanje Balkanske zveze za 7 let odločnost vseh štirih držav, da ohranijo mir. Isto željo imajo tudi druge južno vzhodne evropske države. Ob koncu svojega govora je dejal Chamberlain, da so zavezniki s potekom vojne lahko zadovoljni.
V angleški spodnji zbornici je vprašal konservativni poslanec general Knot vlado, če bo Anglija
poslala pomoč Finski, zlasti če bo
poslala letala ter tudi potrebne posadke. Drž. podtajnik za zunanje zadeve Butler je odgovoril, da je že min. predsednik Chamberlain povedal, da so bili že storjeni potrebni sklepi za pošiljanje letal in vojnega materiala na Finsko. Posadk pa ne bo poslala Anglija, ker imajo Finci sami dovolj letalcev.
Pri dopolnilnih volitvah v Londonu je bil izvoljen novi trgovinski minister Sir Andrew Duncan brez protikandidata.
Čeprav nekateri francoski listi še nadalje pišejo, da bo Nemčija posredovala med Rusijo in Finsko, se iz Berlina poroča, da je to trenutno popolnoma nemogoče, ker priznava nemška vlada vlado predsednika Kallia, sovjetska pa ono komunista Kuusinena.
Belgijski vejni minister general Denis je v odgovoru na interpelacijo nekega socialističnega poslanca, če je poskrbljeno, da bi zavezniki v primeru napada mogli Belgiji takoj priti na pomoč, izjavil, da ne bo Belgija opustila nobene prilike, da bodo mogli zavezniki takoj izpolniti obveznosti, ki so jih prostovoljno prevzeli. Nadalje je dejal, da je storjeno vse, da se onemogoči napad sovražne vojske. Že 1. 1939. je bilo med prebivalstvo razdeljenih en milijon plinskih mask. Armada, ki bi skušala napasti Belgijo, bo naletela na j*™, organiziran odpor. Belgija ima zeio natančno izdelan obrambni sistem. Obramba proti letalom se m omejila samo na pasivno obrambo, temveč tudi na aktivno.
Sovjetski veleposlanik v Parizu je protestiral, ker je francoska policija izvršila hišno preiskavo v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopstva.
. Sovjetske čete so začele v sredo zjutraj po šesturni artilerijski pripravi veliko ofenzivo proti Man-nerheimovi obrambni črti. 300 to-pov je neprestano sipalo ogenj na finske položaje. V boju so uporabili sovjeti 150 tankov in več sto letal. Prve napade pa so Finci odbili.
Z velikanskimi žrtvami se je posrečilo sovjetskim četam zabiti približno 5 km dolg klin v Manner-heimovo obrambno črto. Finci si sedaj prizadevajo, _ da bi s protinapadi ta klin uničili.
Pozivi, da sc posije r inski najhitreje 'pomoč, postajajo vedno glasnejši in prihajajo od vseh strani. V Stockholmu so v velikih skrbeh. da sicer Finci ne bi mogli vzdržati sovjetskega napada. Tud1 »Osservatore Romano« piše v tem smislu.
Združenje trgovcev za okraj Slovenska Bistrica
iiua rodno letno skupščino
dno 18. februarja 1940. ob 2. uri popoldne v mali dvorani hotela
Beograd v Slovenski Bistrici.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Računski zaključek za 1. 1939. in proračun za leto 1940.
6. Poročilo nadzorstva .
7. Samostojni predlogi.
8. Volitve nove uprave: a) predsednika, b) podpredsednika, c) upravnega odbora, č) namestnikov, d) delegatov za zvezo, e) člana odbora strokovno nad. šole, f) volitev odbora lesno sekcije.
9. Slučajnosti.
Vse p. n. člane pozivamo, da se skupščine zanesljive udeleže. Odsotnost se mora predhodno opravičiti.
Skupščina jo sklepčna, če je ob času sklicanja navzočna najmanj ena tretjina članov. K no uro pozneje je sklepčna ne glede na število udeležencev.
.Samostojni predlogi članov se morajo prijaviti upravi združenja najkasneje do 15. februarja t. L, ker jih sicer po čl. 378. zak. o obrtlh ne bi mogli obravnavati.
Zakljačni računi za leto ' 1939. in zapisnik zadnje skupščine 'so v tajništvu združenja dnevno odf 10. do 12. ure na vpogled.
Kae Franjo s. r., predsednik.
Lorber Franjo s. r., tajnik.
Naše narodno gospodarstvo v decembru 1939.
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Povprečno število zavarovanega delavstva je znašalo v decembru leta 1939. 99.077 oseb. V primeri z decembrom 1938. je članstvo napredovalo za 1018 delavcev, v primeri z novembrom 1939. pa nazadovalo za 1603 delavcev.
\ konjnnkturncm pogledu so predvsem napredovale naslednje industrije: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna delal) za 1506 delavcev, javni promet za 537 delavcev, gradnje nad zemljo (stavbarstvo) za 379 delavcev, kovinska industrija za 311 delavcev itd. Obratno so pa nazadovale industrije: tekstilna industrija za 857 delavcev, predelovanje lesa in reibarstvo za 258 delavcev, industrija hrane in pijače za 256 delavcev, hišna služinčad za 205 oseb in tako dalje.
V sezijskem pogledu pa so predvsem napredovale naslednje industrije: gozdno-žagarska industrija za 271 delavcev, hišna služinčad za 171 oseb, predelovanje kože in njenih su roga tov za 128 delavcev, industrija hrane in pijače za 118 delavcev, oblačilna industrija za 11» delavcev Itd. Obratno so pa nazadovale sledeče industrije-gradnja nad zemljo (stavbarstvo) za 2146 delavcev, industrija kamenja in zemlje za 274 delavcev, tekstilna industrija za 118 delavcev itd.
Maša izvozna
in ukrepi beograjskih central
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. februarja objavlja: Uredbo o dopolnitvi zakona o po-daljsavi veljavnosti, spremembah m oj»oinitvah odredb dosedanjih maiu nili zakonov,- ki se nanašajo na samoupravna telesa — Uredbo o prenosu gotovine sklada finančne straže v sklad za pobijanje tihotapstva - Navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem in dnevničarjem Poštne hranilnice, poklicanim na vojaške vaje — Spremenitev prvega odstavka čl. fi. pravilnika o prometu z devizami in valutami — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na Ink-sus s spiskom luksuznih predmetov.
Izredno gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Evropa, zahteva ukrepe, ki so deloma državno-gospodarskega značaja, deloma pa povzročeni po potrebi prilagoditve zunanjepolitičnem stremljenjem bojujočih se taborov, in pa težnji gospodarske samoohrane posameznih držav.
Ti ukrepi so potrebni in bilo bi napačno, če se no bi izvedli pravočasno in uspešno. S temi ukrepi pa prehajamo v novo, že skoraj dirigirano gospodarstvo.
O dirigiranem gospodarstvu se je že mnogo pisalo, vsi nazori pa so si edini v tem, da zadenejo storjene napake gospodarstvo neprimerno teže, kot bi bile neugodne posledice proste trgovine. To velja za našo državo, ki ima tako različno gospodarstvo in je zato potrebna posebna previdnost. Upoštevati se morajo posebnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega dela in njih gospodarskih problemov. Pod nobenim pogojem ne sme' kazati tako dirigirano gospodarstvo najmanjši videz okoriščanja po enem narodnem delu.
V našem javnem življenju težimo vsi za izvedbo decentralizacije, da bi se posamezni deli države go-sj»odarsko samostojno razvijali.
Vzlic tej jatno tolikokrat poudarjeni potrebi decentralizacije pa' opažamo tendenco Beograda, da se združi neposredne vsa zunanja trgovina v centralah. Preidemo izražene očitke o notranjem poslovanju teli institucij, (»oudari-mo pa samo škodljivost stremljenja po popolnoma saniolastnem upravljanju vse izvozne trgovine.
Samovoljnost v teh krogih je tako velika, da se odklanja našim gospodarskim ustanovam vsako sodelovanje. Na vprašanja se jim kratkomalo odgovarja, da je že vse urejeno. Nove pobude se sprejemajo z odkrito sovražnostjo.
Pričakovali bi, da se z veseljem sprejema pri tako važnem prehodu v nov način gospodarstva sodelovanje vseh lokalnih gospodarskih ustanov, katere bi prevzele dvojno nalogo, in sicer: sodelovanje v Beogradu, doma pa izvajanje vseh priprav za smotreno izvajanje izdanih odlokov. Tako bi se njih ev. ostrina omilila in po možnosti odstranile škodljive posledice.
Na to sodelovanje pa se ne polaga nobena važnost. Posledica tega je, da moramo vedno znova spoznati, kako veliko škodo trpita naša lesna trgovina in industrija, ker se nista zadostno organizirale in zato sta ostalo brez vpliva na vodstvo gosjmdarske politike v Beogradu.
Nikakor pa ne bi smelo nastopiti sedanje stanje, da je izvozna trgovina le navidezno svobodna, z raznimi nepredvidenimi ukrepi pa je davljena in dušena.
Da govorimo konkretno. Prodaja lesa je prosta, in količine, katere proizvajalec lahko zaključi z inozemstvom neomejene. Ko se pa pride do razvitka poslov, manj ka vagonov, uverenja zastarajo, zastarana se ne obnove itd. — Ogromne količine lesa so bile zaključene. Faktično pa je bil izvožen le majhen del zaključkov. Ali ne bi bilo koristneje, da bi se količina, katero se bo v resnici moglo izvoziti, v naprej določila in pravično razdelila na regionalne enole, kalere bi s svoje strani zopet dodeljene količine razdelile med svojo proizvajalce? Regionalne ustanove bi vsaj morale prejeti splošne informacije o bližnjem mogočem razvoju poslov.
Navajamo nekaj primerov odločb izvoznega komiteja. Jamski les se ne more izvažati, neomejeno pa je dovoljen izvoz brusnega lesa. Brusni les se pridobiva samo iz, po možnosti grč proste, smrekovim*. in služi v veliki meri za proizvodnjo celuloze, torej važne-
ga produkta za oborožitev. Ce bi bilo treba omejiti izvoz, bi človek pričakoval, da se ta važna surovina, kot je brusni les, v izvozu omeji. Ne! Omeji se izvoz jamskega lesa, kateri je lahko borov, smrekov, jelov in predstavlja izkoriščanje odpadkov pri sečnji gozdov, in ga imamo ogromne množine na razpolago. Torej ni nevarnosti, da bi ga zmanjkalo za naše rudnike. Pač pa se bodo od te prepovedi izvoza okoristile rudniške družbe, katere bodo sedaj po nizki ceni lahko krilo svojo potrebo. Oškodovani bodo pri tem predvsem lastniki gozdov, v prvi vrsti kmetje!
Posebno izvozno dovoljenje je potrebno za bukovo hlode, ki predstavljajo danes edini pozitivni donos pri sečnji bukovih gozdov.
Povzročajo se nepotrebni stroški s kratko veljavnostjo uverenj. Od dneva, ko se vugoni naroče, traja tedne in tedne, predno se dostavi kak posamezen vagon. Tedaj je pa uverenje zastarano, sledi prošnja za odobritev, stroški za novo uverenje itd., in slednjič dobi prosilec obvestilo, da je Narodna banka odklonila dovoljenje.
In takih primerov bi lahko našteli nešteto. Množi se povzročepa škoda, za katero ni nadomestila. Vprašamo sedaj, ali je vsaj imel kilo pri tem kako. korist, mogoče država? Ali se ne zavedajo odločujoči čiuitelji, da raste nevolja
pridobitnih krogov, ko čutijo, da ta škoda ni bila nikaka žrtev v korist domovine, temveč povzročena le po nesposobnosti odločujočih faktorjev?
Nehati se mora s to prakso centralnih institucij in nujno je, da se nemudoma pritegnejo lokalne gospodarske enote k sodelovanju, da se v bodoče vso ukrene, da so zmanjšajo nastalo škode, če se že ne morejo sploh odpraviti.
Takoj naj so pa sklene:
1. Doba veljavnosti uvereuj naj se podaljša na 3 mesece, kot je bilo prvotno.
2. Skrbi naj se za reduejšo dobavo odprtih vagonov za odpreme prodanega lesa.
3. Vse pripravljane spremenite se naj predlože trg. in ind. zbornicam v izjavo.
4. Omogoči naj se, da se zaključeni posli izvedejo in v ta namen izdajo uverenja in dostavljajo va-goni.
5. Izvede naj se revizija izdanih omejitev.
Pozivamo tudi naše politične fri-uitelje, da zadevi posvečajo največjo pozornost in da tudi ti pripomorejo, da pride do sodelovanja med centralnimi uradi in našimi gospodarskimi ustanovami, ter da se zanimajo za nadaljnji [»otok naše izvozne trgovine, od katere je odvisno blagostanje ve likega dela Slovenije. Ivog.
Prostor pred tovornim kolodvorom tlakovan
Posrečena misel Zimske pomoči
Leto za letom opozarjajo trgovci in industrijci na nujno potrebo, da se prostor pred tovornim kolodvorom v Ljubljani že vendar enkriit tlakuje. Posebno sedaj se vidi, kako silno upravičeno je to zahtevali, saj je naravnost javni škandal, kako frpo ljudje in živina, ker še vedno ni ta prostor tlakovan. Vse polno spomenic so poslali že trgovci zaradi te zadeve in tudi že ponudili znatne prispevke v ta namen, a navzlic temu se ta stvar Se ni izvedla.
Na zadnji seji Zimske pomoči v Ljubljani pa jc bil med splošnim odobravanjem sprejet predlog, da se med javnimi deli. ki naj jih izvede Zimska pojnoč, izvede predvsem tlakovanje prostora pred tovornim k olod vo ro m.
Po tem sklepu bi morali upati, da ni notene ovire, da se to tlakovanje tudi ne bi gladko izvedlo. Vendar pa je tudi neka težava, ki pa je le formalna. Prostor pred tovornim kolodvorom je namreč last železnice in če železnica tlakovanja ne dovoli, ga tudi ni mogoče izvesti.
Seveda pa smatramo za izključeno, da bi se železnica branila, da se izvede ta akcija na stroške
Zimske pomoči. Kajti tudi železnica ve. da je prav za prav ne-* oprostljivo, da ni toga tlakovanja že opravila sama. Pri visokih pristojbinah, ki jih pobira, bi pač bila njena dolžnost, da tudi malo j«>-skrbi za potrebe svojih najboljših strank. Ce se torej sedaj nudi železnici prilika, da ji bo Zimska pomoč plačala vso mezde za tlakovanje, potem pač smemo pričakovati, da bo z obema rokama zagrabila za načrt Zimske pomoči ter tlakovanje ne samo dovolila, temveč prispevala tudi ves mate rial, ki je za tlakovanje potreben. Železnica te pri tem itak Se sijajno odrezala. Sicer pa tudi ni nikjer zapisano, da ne bi smela tudi železnica nekaj prispevati za Zimsko pomoč.
Trdno smo zato prepričani, da te železnica z vso močjo podprla namero Zimske pomoči iu storila vse, da se njena zamisel čimprej izvede. De že morajo vozniki, firme in konji trpeti zaradi sedanjega blata, ni treba, da bi morali tudi prenašati poleti [»rali, ki se nabira poleti pred tovornim kolodvorom.
Že letos se mora napraviti konec trpljenju ljudi in živine zaradi ne-tlakovanega prostora pred tovornim kolodvorom!
Koliko	pa
krošniarii in šušmarii?
V Ljubljani se je ustanovila zimska pomoč, ki dobro deluje in ki bo najbrže zbrala dovolj denarnih sredstev, da bo mogoče izvesti tudi kakšno koristno javno delo trajne veljave. Zimska pomoč se bo te dni obrnila na vse ljudi s pozivom, da prispevajo za njene akcije. Le na ene ljudi se Zimska pomoč ne bo obrnila s posebnimi pozivi, pa čeprav so mnogi teh ljudi izredno dobro situirani. Noben krošnjar in noben šušmar ne bo dobil nobenega poziva od Zimske pomoči. To je tudi razumljivo, ker teh ljudi ni niti v seznamu
davkoplačevalcev, niti niso v seznamu obrtnikov in dovoljenih obratov, teh ni kratkomalo nikjer, kjer se (»obirajo državni in samoupravni davki. Zato tudi Zimska pomoč ne ve za le krošnjarje in šušmarje. A med njimi so ljudje, ki zaslužijo tudi deset tisoč in več dinarjev na mesec, katerim pač gre mnogo bolje ko marsikatere mu legalnemu trgovcu.
Kljub temu pa so oproščeni skoraj vseh davščin in žive svobodno in nemoteno kakor v raju. In ker ne plačujejo rednih davkov, tudi ne bodo prispevali za Zimsko po-
moč in so vedno rešeni vseh bremen. Tako jim tudi ni treba nič dati za Zimsko pomoč. Krošnjarji in šušmar ji so prosti tudi vseh socialnih bremen.
Bilo bi pa tudi čisto zaman, če bi se na uje obrnila Zimska pomoč, kajti ti ljudje sploh nikdar ne priznajo, da delajo bogate dobičke in da žive dobro. Oni hočejo veljati pred javnostjo kot največji reveži, ki imajo komaj za golo življenje. Kje pa bi bilo drugače mogoče, da mnogi uradniki Se danes simpatizirajo s krošnjarji in šušmarji, čeprav bi morali ti uradniki vedeti, da ne bodo nikdar več dobili prvega svoje plače, če bi tudi trgovci in drugi gospodarski ljudje plačevali davkov tako malo ko krošnjarji in šušmarji.
Menda pa je čas, da se tudi krošnjarji in šušmarji ne bodo večno smejali, kadar plačujejo drugi in čas je, da se tudi ti vnesejo v spiske davkoplačevalcev, da bodo ti plačevali, kot to delajo že davno vsi gospodarski ljudje, ne samo vse državne in samoupravne davke, temveč tudi socialne.
Zato ponavljnmo svoje vprašanje: Koliko pa bodo dali za zimsko pomoč tudi krošnjarji in šušmarji? Kajti vsi ljudje, ki kaj zaslužijo, morajo prispevati za Zimsko pomoč in tudi krošnjarji in šušmarji!
Položaj na severnem trgu lesa in lesovine
Stockholmsko poročilo >Baslei' Nachrichten« pravi, da se ocenjajo možnosti za izvoz lesa iz teh dežel
zelo pesimistično. Izvoz iz Finske in iz Sovjetske Rusije se jo zaradi vojne zelo zmanjšal in se bo menda kmalu popolnoma nehal. Švedskim in norveškim proizvajalcem povzročajo na najvažnejšeui, angleškem trgu velike ovire konkurenti iz Kanade in Severoameri-ških zedinjenih držav. Do izbruha vojne je bil skandinavski izvoz zelo živahen in je u. (»r. sama Švedska izvozila do avgusta lansko leto
493.000	standardov proti 332.000 leto prej ter 486.000 v rekordnem, 1937. letu. Vojna pa je takoj povzročila tečajne zgube zaradi padca funta,, visokih prevoznih slinčkov in mnogih razveljavitev kupčije, pa tudi zaradi odredb novega angleškega lesnega urada.
Timber Control namreč zelo omejuje uvoz, razen iz Kanade iu USA. To nadaljuje tudi še po znižanju skandinavskih prevoznih tarif, ki znaša pri standardu 40 do 50 kron.
Edina pomembna odjemalca sta se Danska in Nizozemska. Iz Nemčije se pričakuje večje povpraševanje ob izdaji novih uvoznih dovoljenj.
Na trgu celoluze je pa razvoj nasproten. Prejšnja mlačnost v po-vpraševanju je takoj po izbruhu vojne izginila in naraslo je povpraševanje ob precej višjih cenah. Večina tovarn je odprodala ves letni izdelek. Na prvem mestu med kupci celuloze je Anglija. Primanjkuje pa zelo ladij za prevoz celoluze.
Izvoz papirja je tudi še na višku. Pričakuje se pa, da bo Anglija kmalu zmanjšala svoj uvoz papirja za celih 50 odstotkov.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Pripombe
naših gospodarskih
Denarstvo
Predlogi zbornie glede davka na rente
V spomenici gospodarskih zbornic se navajajo tudi naslednji predlogi o potrebnih spremembah pri davku na renfe:
J. Na koncu odstavka 1. čl. 09./1 naj se doda: s Kot stalno posojilo pravnih oseb, ki v kraljevini ne plačujejo družbenega davka, se smatra tudi oni kapital, ki je dan domačim podjetjem s posredovanjem ali |H> tujih pravnih osebah na podlagi zadolžnic ali za stavnic ali proti hipotekarnemu zavarovanju.
2. Čl. 12. pravilnika k uredbi naj se prilagodi sami uredbi ter črtajo zato besede: »brez ozira na višino obrestne mere«.
3. Spremeni naj se § 15. uredbe čl. G9./1I toč. h) in se naj sedaj glasi: . b) na obresti od denarnih zneskov, prejetih v obrestovan,je v kateri koli obliki pri dolžniku iz čl. 71. zakona o neposrednih davkih.«
4. Rentni davek, ki ga zadržujejo in izplačujejo osebe iz čl. 71... sploh ni zavezan nikakim samoupravnim dokladam.
5. Za opustitve, izvršene iz nepazljivosti pri rentnem davku, naj veljajo dosedanji predpisi.
(5. Vprašanje napačnega uporabljanja rentnega davka pri tako imenovanih rentah od zavarovanja na zahtevo zavarovalnih podjetij naj sc posebej razčisti pri finančnem ministrstvu.
Nemčija je vzela iz prometa ves denar iz niklja. Ta denar bo zamenjan z aluminijsko zlitino.
Združene države Sev. Amerike imajo v svojih trezorih nad dVc tretjini vsega zlata na svetu. V zadnjem tromesečju 1939. se je zlata podloga USA povečala za eno milijardo dolarjev.
Italijanski parnik »Rm« se je odpeljal z 8000 kg zlata na krovu v Ncw York. Zlato pošiljata švicarska jn belgijska Narodna banka za plačilo raznih nabav v Združenih državah Sev. Amerike.
Mednarodni borzni indeks
Razvoj tečajev na velikih mednarodnih borzah je bil predpretekli teden neenoten, kakor dok: zvijejo naslednje številke:
Koncem 1927	26. 8.	30.12.	27.1.
= 100%	1939	1939	1940
London	57*2	00*3	61*3
Pari/.	48'4	(50*0	55*9
Berlin	47*9	50*6	51 "7
Milan	140*4	18.1*4	172'5
Bruselj	29*8	24*5	24'5
Amsterdam	45*0	41*2	40*3
Curih	50*4	51*0	50*4
Stockholm	23'7	21'1	19*2
New York	75*4	81'9	79'7
povprečni imleks	57'G	63'6	01*7
Vinski sejem v Ljutomeru
združen z vinsko razstavo bo tudi letos, in sicer dne 12. marca, v dvorani g. Zavratnika. Razstavijo se najboljša sortna in mešana vina iz vinskih okolišev Ljutomer, Gornja Radgona in Štrigova. Prijave je poslati do 7., vzorce pa do 10. marca občinski pisarni. Ker so se lanska vina izvrstno razvila in so zelo harmonična, je pričakovali, da bo obisk le prireditve, ki je postala že tradicionalna in bo trajala od 9. dopoldne do 20. zvečer, iz vse Slovenije prav zadovoljiv. Precej vinskih trgovcev in gostilničarjev je že napovedalo svoj prihod.
Ksnkurzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Jakoba Zavrnika v Ptuju. Poravnalni sodnik dr. Poznik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Fermevc. Narok za sklepanje poravnave dne 14. marca ob devetih, rok za oglasite v do 7. marca.
Težave z novimi minimalnimi mezdami trg. pomočnikov
Od 1. t. m. je v veljavi nova odredba o minimalnih mezdah Ing. pomočnikov in pomožnega osebja. Odredba je lahko izvedljiva in tudi sprejemljiva v mestih, trgih in večjih krajih, kjer teče posel skozi vse leto vsaj približno enako. Drugače pa je v majhnih krajih na deželi in posebno še težavno bo njeno izvrševanje v letoviških krajih.
Imam trgovinico v letoviškem kraju, kjer imam le približno tri mesece na leto toliko posla, da lahko držim pomočnika. Ostali del leta pa bi ga ne potreboval. Da pa ni pomočnik brez posla in da mu ni treba vedno iskati druge službe, oziroma bi bil brez služim, če bi čakal na naslednjo sezono, kar pa za mladega človeka nikakor ni dobro, imam tako urejeno, da obdržim pomočnika v službi tudi ostalih 9 mesecev, ko nimam dosti posla zanj. Dam mu radi tega nekoliko manjšo plačo, vendar skozi vse leto enako. Lahko bi tudi tako napravila, da bi mu dal v sezoni, t. j. poleti, 3 mesece večjo plačo, ostalih t) mesecev pa manjšo. Vendar je sam želel skozi vse leto enako plačo, a temu primerno nižjo, kar je tudi bolj prav kot pa da bi se višina prejemkov menjala. To stanje je bilo za oba zadovoljivo. Kaj pa naj storim sedaj? Plače mu v teli devetih mesecih, ko je tako rekoč mrtva trgovina, ne morem dati LOGO*— din mesečno, ker posel ne prenese ni-kakega zvišanja režije. Če pa ostane tako kot je sedaj, pridem pa z odredbo navzkriž. Torej ostane le še ona pot, da pomočnika odpustim do junija meseca. Ostal bo brez posla ne po svoji in ne po moji krivdi, pač pa radi odredbe, ki je bila izdana zato, da bi mu zagotovila višje prejemke, a mora imeti v tem konkretnem primeru čisto nasproten učinek.
Ker bo gotovo podobnih primerov v letoviških krajih naše banovine veliko, naj kdo svetuje, kako naj bi ravnali z ozirom na novo odredbo, a da ne Iti bilo treba pomočnikov odpuščati in seveda tudi ne zvišali v tem času plač. Uslužbenca brez kakega vzroka odpustili, je težko in ni prav, posebno ne sedaj v zimskem času.
Je pa tudi čudno, če bi se moralo razdreti službeno razmerje, s katerim je bil zadovoljen šef in pomočnik. Nova naredba se ni zadostno premislila in zato bo nekaterim pomočnikom namesto zvi-.šanih plač prinesla brezposelnost. To se ne bo zgodilo le v letoviških krajih, temveč tudi v mnogih podeželskih krajih, kor je danes zaslužek mnogih podeželskih trgovcev mnogo premajhen, da bi mogel prenesti to zvišanje.
Treba bo pač delati na to, da se naredba izpopolni in da se bodo dovolile nekatere izjeme.
*
Zakaj pri nas ni petroleja?
Razlogom, ki jih je v 'Trg. listu št. 1-1 pod gornjim naslovom napisal g. Gustav Goli, ni treba nikakega pojasnjevanja, tako so prepričevalno navedeni. Prav je in jako zanimivo, kar nam je g. Goli povedal. Takih stvari bi si naš pošteni trgovec niti misliti ne upal, a te velike, bogate inozemske tvrdko se pa upajo vse to v resnici počenjali. Človeku se zdi skoraj neverjetno. Ko smo čitali to prezanimivo odkritje, se nam je samo od sebe vrinilo vprašanje: Kje so naše oblasti? Kje je uredba proti draginji in brezvestni špekulaciji? Ali se je izdala ta uredba samo zalo, da se z njo šikanirajo mali trgovci, kar se je
zadnje čase dogajalo in to kljub temu, da sploh niso krivi, ker so pač odvisni od velikih. Kako je mogla oblast delati take razlike med domačimi in tujimi tvrdkami s tem, da je tujim dovolila lake ugodnosti? /.akaj sedaj tega ne popravi in ne prisili družbe, da bi oddajala petrolej, ki ga ima gotovo na zalogi, trgovcem? V resnici je namreč z majhnimi izjemami vsa, slovenska banovina brez petroleja. Naj bo g. Goli lako ljubezniv in naj nam še pove, kako je svoj čas ameriška javnost nastopila proti družbi Standard. (Morda bi tudi pri nas kaj takega pomagalo.) V svojem članku je namreč na to samo namignil, /.a to, kakor tudi za prejšnje razkritje mu moramo biti hvaležni. Vemo, da je pri nas še nekaj takih zadev, ki so podobne tej petrolejski, samo manjka moža, ki ve zanje in jih podrobno pozna, pa da bi imel pogum jih obelodaniti. Le na dan s takimi stvarmi! In ne samo to. Tudi obračunati je treba in preprečiti take umazanije, ki nas stanejo mnogo, a zaradi katerih ima tudi država veliko škodo.
*
Petrolejke brle na železniških postajah...
Gospod urednik!
Ko sem čital v zadnjem Trgovskem listu« uvodnik ^Odprla vprašanja-, sem, Vam moral v celoti pritrditi. Tako pišete med drugim, da se še sedaj uporabljajo.petrolejke po državnih uradih.
Skoro neverjetno je, pa vendar res, da še danes naša železniška uprava v Kamniku v pisarni postaje ~ Kainnik-nakladališče« uporablja petrolejke.
Temu se mora človek čuditi tem bolj, ker gre električni vod tik ob postaji, da bi bilo treba napeljati
električno žico h: kakih 10 metrov daleč.
Ta pisarna ima dosti dela, ker se dnevno naklada povprečno po 3 do 5 vagonov lesa, apna, kamenja, kaolina in drugih predmetov. Uradnik mora zato dolge ure v jesenskih in zimskih časih delali pri slabo brleči petrolejki, ko vidi skozi okno vseokrog svetlo električno razsvetljavo! Pa še nekaj!
Ker vlada še vedno velika nejasnost glede obdačevanja trgovskih potnikov in zastopnikov, navajamo v naslednjem pojasnilo, kakor ga je izdalo tajništvo Zveze industrijcev. Davčne oblasti se ravnajo glede obdačevanja trgovskih potnikov po razpisu finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1935., št. 19.103/111, ter seveda po zakonu o neposrednih davkih. Odločilne važnosti pri tem vprašanju je, v kakšnem službenem razmerju je trgovski potnik do tvrdke, za katero dela.
l’o sedanjih predpisih veljajo kot trgovski potniki le osebe, ki so v službenem razmerju s poslo-dajalcom in ki sklepajo trgovske posle v tujem imenu (ne v svojem, temveč v imenu tvrdke, ki jo zastopajo) in na tuj račun.
Agenti pa niso s poslodajalci v nobenem službenem razmerju ter sklepajo kupčije v lastnem imenu in na svoj račun.
Trgovski potniki
Kot rečeno so trgovski [solniki v službenem razmerju s poslo-dajalcem. V tem svojstvu lahko zastopajo pri opravljanju svoje službo bodisi več tvrdk, ali pa skupno le eno.
V primeru, da zastopajo trgovski potniki več tvrdk, so zavezani
Pri ceni, kakor jev Kamniku električni lok, bo brez dvoma cenejša električna razsvetljava kakor pa petrolej!
Zakaj se torej ne napelje električna luč?
*
Ukazana izguba
Trgovec z Gorenjskega nam piše o prodaji petroleja in o ukazani ceni:
V septembru som kupil od grosista franko Ljubljana sod petroleja po ceni din 7-70 za kg. Prevoz petroleja in vrnitev soda sta me veljala 30 par, da sem plačal za petrolej .3 din kg. Sedaj pa je naenkrat določena prodajna cena žir petrolej na 7 din za liter. Petroleja imam še za tri mesece. Za ta petrolej sem dal 8 din za kg in bom ~zaslužil« pri litru 12 par. S temi 12 parami naj plačam davek, obresti, kalo, režijo in vse druge stroške. Jasno je, da se na ta način trgovec naravnost uničuje.
Zato je nujno potrebno, da so zaloge petroleja popišejo tudi pri trgovcih deiajlistih in da se jim povrne razlika med nabavno in prodajno ceno!
*
Ker ni petroleja ...
Čila! sem (danek v Trgovskem listu«: Petrolej na mejo! Odobravam članek in tudi jaz sem za v njem navedene predloge. Ce ne gre drugače, da bi se petrolej pravično razdeli), naj se uvedejo nakaznice. Sedaj pa se dostikrat dogaja, da dobi manjši trgovec na deželi petrolej le po protekciji. Tako služi danes petrolej tudi kot reklama in če hoče stranka dobiti petrolej, mora kupovati tudi druge stvari v dotični trgovini.
Meni se je u. pr. dogodilo, da ceni prejel od grosista le 12 kg petroleja, drug trgovec v moji bližini pa ga je dobil več sodov, čeprav ga jaz tudi štirikrat več potrebujem. Mogel sem zato dajati strankam le po četrt litra, oni drugi trgovec pa jim je dajal po 10 in tudi več litrov. Seveda izgubljam zaradi lega odjemalce.
Mislim, da takšen način konkurence med zavednimi stanovskimi tovariši ni dopusten.
uslužbcnskcinu davku, če prejemajo bodisi samo plačo ali pa plačo in provizijo. Ce prejemajo te osebe le provizijo, so zavezane pri-dobnini v obliki davčne karte v letnem znesku din 1.000*—, seveda pod pogojem, da opravljajo svoj posel s hojo od kraja do kraja. Ce pa ti potniki izvršujejo svoj posel stalno in pretežno v enem in istem kraju, potem so zavezani pridohnini po oceni davčnega odbora.
V primeru, da zastopa trgovski potnik izključno le eno tvrdko, je ta zavezan, četudi bi opravljal svoje posle samo proti proviziji, izključno le uslužbenskeinu davku po tozadevni davčni lestvici.
Trgovski agenti
Za davčnopravni položaj trgovskih agentov so predvsem odločilne določbe obrtnega zakona ter se smatrajo za trgovske agente v smislu davčnih predpisov vse tiste osebe, ki so si pridobile obrt po določilih ji 148. obrtnega zakona. Trgovski agenti smejo lc prodajati in nabirati naročila v lastnem imenu, toda le na tuj račun, ne smejo pa nositi s seboj blaga ali vzorcev. Ker trgovski agenti niso v službenem odnošaju s poslodajalci, temveč se smatrajo zgolj za samostojne podjetnike, so za-
vezani brez izjeme pridohnini. ta
sicer:
1. 10%ni pridohnini kot zavezanci prve skupine, če imajo odprte lokale na stalnem mestu.
2. 8%ni pridohnini kot zavezanci druge skupine, čc nimajo odprtih lokalov in opravljajo svoje trgovske posle na stalnem kraju.
3. Fikflii pridohnini v obliki davčne karte v letnem znesku din 1.000'—, če nimajo odprtih lokalov in opravljajo trgovske posle s hojo od kraja v kraj.
Naše organizacije
Uradni risu Zbornice za. trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo zn Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Do). Lendavo v četrtek, dne 15. februarja v prosi or ih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Vloga Prizada postaja vedno vet ja
Čeprav se ravno, ne more reči, da bi bila gos[x>darska javnost posebno zadovoljna z delovanjem Prizada, dobiva ta v zadnjem času vedno večjo vlogo. Tako je bilo sklenjeno, da se prepusti n v oz riža iz Italije Prizadu, toda samo oluščenega, ker neolu&čenega bodo še nadalje uvažale luščilnico riža.
Tudi vprašanje n voza kositra za potrebe naših podjetij bo rešeno na la način, da bo prevzel uvoz kositra Prizad. Na Sušaku je 30 vagonov kositra. Ta kositer pa še ni poslan v notranjost države, her so nastala nesoglasja ž blokaduimi oblastmi. Da bi se te težkoče odpravile, to naše oblasti sklenile, da more ta kositer uvoziti Prizad. Prizad je tudi že prevzel vso to količino kositra ter odpravil vse ovire, ki so onemogočale izročitev tega materiala našemu gospodarstvu. Kakor poroča ; Jugoslovanski Kurir« nameravajo naše oblasti poverili Prizadu tudi uvoz fie nekaterih drugih surovin. Tako RC
govori, da Im prevzel Prizad uvoz nekaterih tekstilnih surovin.
Prizad postaja torej velik uvoznik poleg svojega monopolnega položaja pri izvozu žitaric. Ta vloga Prizada je sicer le začasna, vendar pa dokazuje, kako veliko napako so napravili naši uvozniki, ker niso pravočasno ustanovili skupne uvozne družbe.
Zunanja trgovina
Trgovinski minister dr. Andres je odpotoval v Sofijo, kjer se udeleži ustanovitve Bolgarsko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice.
Naša trgovinska delegacija odpotuje v kratkem v London, da doseže sporazum glede izvoza naših surovin v Anglijo ter uvoza nekaterih naši industriji potrebnih surovin, zlasti volne, kositra, bombaža, bombažnega prediva, kavčuka in nekaterih drugih surovin.
Nikakor še ni gotovo, da se bodo trgovinska pogajanja z Romunijo začela že ta mesec, ker so romunske zahteve tako pretirane, da jih mi ne moremo sprejeti.
llvoz pločevine i* Nemčije je znašal od 1. IX. do 31. XII. 1939. 1093 ton v vrednosti 5,2 milijona din, v istem času 1. 1938. pa 1821 ton v vrednosti 8.2 milijona din.
Prizad je odkupil dosedaj 7000 vagonov suhih češpelj, od katerih je prodal že 0000 vagonov. Zaenkrat ni dosti upanja, da bi prodal tudi ostalih 1000 vagonov ter je verjetno, da bo ta količina ostala za prihodnjo kampanjo.
Delegacija Združenja izvoznikov z*ve in zaklane živine je obiskala trgovinskega ministra dr. A n d resa t*1' ga prosila, da bi bilo tudi njih združenje zastopano v posvetovalnem odboru za razdelitev izvoznih kontingentov.
Madžarska vlada je prepovedala izvoz semena oljnatih rastlin.
Madžarska ne kupuje več francoskih filmov, prav tako pa tudi ne več ameriških. Sedaj se uvažajo samo nemški filmi.
Pri italijanskem veleposlaništvu v Londonu je imenovan poseben ataše, čigar naloga je vzdrževati posebno zvezo z angleškim ministrstvom za vojno gospodarstvo. Iz tega se sklepa, da se pripravlja sodelovanje Italije in Vel. Britanije.
Obdaievanie trgovskih potnikov
Davčni svetovalec
Pridobnina — prijava za one obveznike, ki so dolžni voditi poslovne knjige
g. L. T. v L.
Vprašanj«'; Pobil sem od davčne uprave opozorilo, da sem dolžan vodili poslovne knjige in pred lo/.iti prijavo do konca meseca marca. Obenem me je davčna uprava pozvala, da z ozirom na to, da sem baje že dosedaj vodil knjige, predložim prijavo na osnovi poslovnih knjig in računov. Prijavi je po odredbi davčne uprave priložiti bilanco, račun zgube in dobička, podrobno specifičiranje izdatkov itd. Knjig v 1. 1939. nisem vodil, nisem invehliral in imam le nekatere zapiske, katere sem za lastno orientacijo potrebo-vaL Vse to je pa tako nepopolno, da ne morem dati. iz rdk. Svetujte mi, kaj naj napravim?
Odgovor: Davčne uprave so do bile od ministrstva za finance v tem pogledu naslednje navodilo >Ako posamezniki pozvanih davčnih zavezancev izjavijo, da doslej niso vodili poslovnih knjig, a uprava dvomi, da je ta izjava z ozirom na podatke v spisih d taksiranju poslovnih knjig in na druge okolnosti resnična, naj uvede proti takim davčnim zavezancem kazenski postopek za dejanje iz čl. 107.a jri čl. 142.a. Ako Se s preiskavo ugotovi, da je davčni zavezanec vodil poslovne knjige, pa jih noče pokazati, se ga kaznuje po odredbi čl. 107.a. Pri tem se ’ he ‘sme pustiti iz vida pooblastilo ‘V tem predpisu, po katerem more uprava kdzen ponovno izrekati posebej za vsak primer, kadar se davčni zavezanec ne odzove pozi Vu‘, da pokaže knjige. Ako pa davčni zavezanec dokaže, da dosedaj ni vodil poslovnih knjig ali ako daVč-ha uprava to s preiskavo ugotovi, niti davčno osnovo za 1. 1940. ugotovi davčni odbor na način kakor tudi ostalim zavezancem, na katere se ne nanašajo odredbe čl. 53.a zakona.« Ako torej niste vobče vodili knjig, ali pa so bili Vaši zapiski tako nepopolni, da na njihovi podlagi nikakor ne morete ugotoviti čistega dohodka leta 1939., Vani ne preostaja drugega, kakor da to javite davčni upravi in navedete, kakšne zapiske ste vodili, da se bo davčna uprava mogla sama prepričati, da podatki, s katerimi razpolagate, ne zadostujejo, da bi se mogel ugotoviti čisti dohodek po poslovnih knjigah. Seveda morate vložiti tudi prijavo za 1. 1940. na isti način, kakor lani.
Dolžnost fakturiranja po zakonu o skupnem davku o. r. K. v i».
Vprašanje: Ob zadnjem pregledu mojih poslovnih knjig me je
uradnik opozoril, da sem po zakonu dolžan izdajati fakture in v njih posebej zaračunati odpadajoči skupni davek. Ker nisem še nikdar slišal, da bi obstojala kaka dolžnost fakturiranja, prosim, da mi nujno pojasnite, ali taka dolžnost res obstoji in v kakšnem obsegu.
Odgovor: S prvotnim besedilom 8 3. zakona o skupnem davku je bilo odrejeno, da mora davčni zavezanec, ki mora ob nabavki plačati za to nabavko skupni davek, a na izrečno zahtevo mora drugi pogodbeni stranki povsem ali deloma posebej zaračunati v fakturi skupni davek poleg cene za nabavko. To besedilo je bilo s § g. zakona o skupnem davku 1. 1932. v toliko izpremenjeno, da so knji-gaši, to je oni davkoplačevalci, ki morajo voditi za skupni davek knjigo opravljenega prometa, v vsakem posameznem primeru dolžni izdajali fakture za blago, katero prodajo. Končno je z zakonom z dne 18. februarja 1934. bilo odre-
jeno, da plača kupec, ki sprejme blago brez računa ali brez posebej zaračunanega davka, za dotično blago skupni davek, kakor da je dotično blago sam izdelal. Vendar predvidevajo predpisi od tega pravila dve važni izjemi. Ne sme, oz. ne more se skupni davek posebej v račun stavljati, ako je druga pogodbena stranka država ali samoupravna oblast. V tem primeru se more odpadajoči davek samo vkalkulirati v ceuo, ker nosi po čl. 97. zakona o državnem računovodstvu vse državne davščine prodajalec-proizvodnik, oz. dobavitelj dotičnega blaga. Dolžnost fakturiranja in posebnega zaraču-
navanja skupnega davka obstoja brezpogojno za prodaje trgovcem, industrijcem ali obrtnikom, kateri kupljeno blago naprej prodajajo ali predelujejo. Ne more pa se ta davek posebej v računu zaračunavati, ako je druga pogodbena stranka potrošnik, ki kupuje blago za svojo potrošnjo. Ministrstvo za finance je namreč z razpisom z dne 19. aprila 1934., št. 19441/1II, ki vsebuje navodila, kako se rno-'a izvajati ž zakonom z dne 18 februarja 1934. na novo potrjena dolžnost fakturiranja, odredilo dobesedno sledeče: »4. Proizvajalci-knjigaši so dolžni ob priliki stavkanja blaga v promet izdajati fak-
ture in posebej zaračunati v fakturi iznos skupnega in luksuznega davka, s katerim je blago obremenjeno, jn to samo pogodbenim strankam: trgovcem, industrialcem in obrtnikom, kateri blago dalje prodajajo in predelujejo, dočim niso dolžni potrošnikom, kateri kupujejo blago za svojo potrošnjo v notah (računih) vpisati plačane zneske skupnega in luksuznega davka.«
Iz tega izhaja, da knjigaši niso dolžni izstavljati račune za tako-zvane ročne prodaje potrošnikom, dasi za ostale prodaje trgovcem itd. dolžnost fakturiranja še nadalje obstoji.
Amerika nas uši, kako	bodimo odjemalci
O tem, kako se mora ravnati z odjemalci, se danes mnogo piše. Vprašanje se glasi: kako se pridobi reden odjemalec? In res je to tako važno vprašanje, da se o tem ne more nikoli preveč pisati in misliti, kajti od vzornega vedenja do odjemalcev smo še zelo daleč! Zadostovalo bi napraviti preskus in poslati kakega znanca, da igra pol Ure vlogo kupovalca, tako imenovane stranke, pa bi se takoj prepričali o resničnosti gornje trditve.
Razumljivo je,, da šef ne more biti vedno sam v trgovini. Naš znanec naj bi 11. pr. imel komplicirane želje, zahteval strokovne nasvete, dostikrat izbirat, potem pa odšel iz prodajalne, ne da kaj kupi. Ce se vaše osebje v vseh teh primerih vede dostojno ali celo vzorno, potem ste lahko uver-jeni, da imate v trgovini prvorazredne moči.
V Ameriki se je ta vrsta kontrole sijajno obnesla. Osebje seveda zdaj tudi že ve, da je pod opazovalno kontrolo. S tem poslom sč bavijo tako imenovani »shoppers«. Ti dobijo natančna navodila, kako naj se v prodajalni, skladišču ali poslovalnici obrta vedejo in kaj naj zahtevajo. O uspehu svojega inspiciranja morajo natanko poročati po tiskanem kontrolnem obrazcu.
Besedilo teh obrazcev
Vprašanja za nadzornika so predvsem takale:
Ali ste morali dolgo čakati? — Ce dolgo, koliko časa?
Ali je prodajalec(ka) hitro našel zahtevani predmet?
Ali je znal dobro opisati blago? Je naglo in brez težave odgovarjal na zastavljena vprašanja?
Ce vam pa prodajalec ni mogel dati zahtevanega blaga, ali vam je pokazal drugo blago? — Kako je to opravičeval?
Dalje: Ali je prodajalec sploh
vplival na vašo odločitev, da kupite blago, in kako je vplival? In ste se čutili prisiljenega, da kupite celo več, kakor pa sle prej želeli?
Ali se je prodajalec po opravljeni kupčiji zahvalil?
Kakšen je? Kakšen se vam zdi, prikupen? Slabo ali srednje?
Kakšen je bil njegov nastop: trden, negotov, omahujoč?
Je bil počesan in obrit (našminkana)? In ima obleko v redu?
Kakšen je njegov ovratnik, kakšna halja? Njegovi nohti?
Ali je znal povedati ceno in takoj našel pravo kakovost, oziro-
ma je moral to prej vse šele pogledati?
Kaj mislite o tem prodajalcu? — Se mu prihodnjič raje izognete? Želite, da vam postreže drugi?
Dosedanje mnenje
Trgovci navadno mislijo, da zadostuje, če smo s strankami dostojni in da je vsa modrost, če so vljudni. Dejansko pa je treba pri tem upoštevati še nešteto pravil iz področja psihologije.
Predvsem je treba vedno skušati, da bi se dosegla boljša kakovost prodajnega osebja. Neka ameriška tvrdka je izdala za svoje prodajalce drobno brošuro:
Prodajati	je
d. ŠARABON SCO.
UMU«««
"S'
Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s špecerijo Velepraiarna za kavo Mlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66
Pod tem naslovom napisani članek je navajal približno te kratke nauke: Stranki, ki vstopi v našo trgovino, je treba znati pomaggti in uganiti njene ž.elje. Znati moramo ugotoviti njene namene in izbrali tisto blago, ki bi najbolje ustrezalo njenemu okusu in potrebam.
Ce pride stranka k nam jri pravi: »Upam, da dobim pri vhs nekaj lepega in prikladnega«, tedaj gre po navadi za sledeče možnosti:
1. da stranka sama že natanko ve, kaj hoče (v 70%) primerov),
2. da so njene želje morda še docela nedoločne in ji je treba pomagati, da si jih opredeli, ali pa
3. se spomni prave želj« šele tisti hip, ko pravo blago zagleda.
Stranke si prizadevajo, da kupijo vedno po kar najnižji ceni. Sicer presojajo blago že po različnih vidikih: glede na trajnost, trpežnost, praktičnost, lepoto ali pa po trenutni modi. Dober prodajalec mora neopazno opazovati stranko: kako hodi, kako je oblečen kupovalec, kakšen obraz dela, ko govori in kako izgovarja.
Ce plane stranka divje v prodajalno, že gotovo vzbudi pozornost. Ce opazimo, da se ji mudi, ji je treba hitro postreči. Ce pa pride počasi, se lahko z njo pomudimo, brez naglice. Ce vstopita mati in hči, je treba pokazati blago po hčerinem okusu, toda po ceni, ki ustreza materi.
Ce je le mogoče ogovarjamo vsakega kupovalca z njegovim na-
slovom in priimkom. Vsaki dami pa, če je le mogoče, se ponudi sedež. Blago moramo najti hitro, uporabljeno pospraviti. Sproti je treba paziti, da je blago dobro sortirano in urejeno.
Ko govorite s kupovalcem, ga vprašajte, za kaj bo potreboval blago, ne pa — kakšna cena sme biti. Glede kupovalčevih ugovorov j« treba vljudno vprašati, Če so mišljenj resno ali morda ni všeč ta predmet. Ce pa ugovor drži, polom je najbolje molčati. In če ni utemeljen, je treba lepo razložiti resnico. Vselej pa je treba, da smo uslužni in ne. gre siliti k nakupu.
Dogaja se, da reče stranka: »To dobim pri X-u ceneje«. Na to nam zanikanje nič ne pomaga. Vprašanje pa je, ali bo to isti predmet? Opozorite na možne razlike, na način izdelovanja, starejše (ali novejše) zaloge oziroma bolj znamenite tvrdke. D< va pa je najbolje mirno priznati.
Ce pravi stranka, da si bo še premislila, je treba opozoriti, da utegne biti potem prepozno za nakup. Dobro je ponoviti nasvet z razlago ali priporočiti kaj dru-gega.
V primeru ko izjavi stranka, da to blago ni tisto, kar je namenjena kupiti, je treba prositi vljudno, naj želeni predmet še natančneje opiše. Nato je treba ugotoviti, ali je še na zalogi vsaj nekaj podobnega blaga ali v različni izdelavi ali kvaliteti, če bi ji s tem mogli ustreči.
preobremenjuješ svoj personal in tudi osebje tistega, komur pišeš. Mnogd ugodne prilike pa se utegnejo zapraviti zaradi odlašanja.
4. Imej čez vse jasen pregled! Ne pozabi spričo mnogih malenkosti svojo glavno nalogo. Navadi so razlikovati važno od nevažne-ga. Največkrat so najtežje stvari hkrati najvažnejše. Zato jih - ne odlagaj, temveč raje odloči lažje, enostavnejše stvari, če že res nimaš dovolj časa za vse. Ne pozabi zaradi množice nadrobnega dnevnega dela, kam hočeš in kam vodiš svoje podjetje. Vendar pa se ne smeš skrbeti samo za svoje Specialne posle, marveč se moraš zanimati za vse, kar se važnega dogaja v tvoji poslovalnici. Noben člen ne more delati dobro, če pozablja, da je le del celotnega podjetja.
5. Uči se iz tujih skušenj! Car-negie je postal velik samo zaradi tega, ker je vsak dan izrabljal skušnje strokovnjakov. Ne misli, da lahko vse znaš in vse razumeš. Ne poskušaj iti z glavo skozi zid, če so ti na razpolago ljudje, ki ti lahko s svojimi izkustvi pomagajo. Ne začenjaj vedno vsega od početka, marveč nadaljuj tam, kjer So skušenj ljudje nehali. >
6. Ne stopaj redno po isti poti in ur uporabljaj redno ene in iste metode, če vidiš, da tako nimaš uspeha. Ne pozabi* da se tudi Zemlja vrti in da se vsako uro spremeni vsa tvoja okolica. Mnoge stare tvrdke propadejo zaradi tega, ker nočejo to uvideti. Bodi vedno mlad in potrudi se, voditi svoj obrt tako, kakor, zahteva čas. v katerem živiš.
Sest pravil	z
1. Odločaj s« hitro! Ce dolgo premišljaš, utegneš zapraviti svoje najboljše šanse. Priložnosti je treba izrabiti! Ce predolgo premišljuješ o kaki odločitvi, boš vedno zaostajal za svojimi konkurenti, ki so hitrejši od tebe.
2. Nikartc debatirati! Vse tiste tvrdke, pri katerih se dosti kon-ferira in kjer so seje zelo pogostne, imajo najmanj uspeha. Pomagale ti ne bodo besede, temveč dejanja. Ce misliš, da je potreba, razgovoriti se z drugimi, tedaj napravi to kratko in jasno. Ce si ti predstojnik, pa drugi niso enakega mnenja kot li, tedaj preskušaj
njihove razloge prej, preden se boš odločil. Ce si v službi, torej podrejen, povej vedno svobodno svoje mnenje. Ce se bo pa kljub temu delalo drugače, se zaradi tega nikar ne jezi; ti si izpolnil svojo dolžnost. Pogovori niso nikake besedne bitke, pri katerih bi morali nasprotnika vedno za vsako ceno premagati.
3.	Delaj hitro! Nikoli ne popusti, da bi dnevna pošta ostala nerešena. Ne pusti, da bi se dan na dan kopičilo na tvoji pisalni mizi vedno več nerešenih stvari. Tvoja pisma naj bodo čim krajša. Ne pozabi, da z dolgimi pismi samo
Izvoz cementa se more kompenzirati za kavo
Devizni odbor pri Narodni banki je, sklenil, da se dovoli i?voz cementa proti kompenzaciji za kavo. Devizna direkcija pa opozarja, da še' more izvršiti izvoz lOOOdstot-110 za kavo Je i'l držav Srednje in Južne Amerike. Opozarjajo, pa se izvozniki cementa oz. uvozniki kave, da je ta kompenzacija dovoljena le, če se proda cement v dotično državo, iz katere se uvozi kava. Nikakor se ne bo dovolilo, da bi se prodal cement v eni, kava pa kupila v drugi državi.
Nove knjige
Etn e m Nazor: »Privredni prijatelj«
Proti koncu januarja je izšel prvi zvezek novega gospodarskega mesečnika »Privredni prijatelj« s podnaslovom: »List lepih idej, dobrih nasvetov in praktičnih navodil.« Vsebina prvega zvezka kaže. v kakšni smeri se bo gibal list. V uvodnem programatičnem članku vabi uredništvo vse gospodarske ljudi k sodelovanju, da bi se mogel list posl užiti njih bogatih izkušenj, nasvetov in navodil.
Podobnega gospodarskega lista ni danes v naši gospodarski publicistiki, Slovenci smo imeli v »Malem trgovcu« pred leti podoben list.
Iz pregleda prve številke se vidi, da se je uredništvu posrečilo že s prvo številko v resnici nekaj nuditi vsakemu gospodarskemu človeku. Nasveti, ki jih prinaša list ” obilni meri. bodo vsakemu gospodarskemu človeku' dobro služili, posebno pa bi bilo želeti, da bi novi mesečnik redno čitali tudi trgovski pomočniki. Novi mesečnik je dobro urejevan ter zelo lepo in efektno opremljen. Njegov glavni urednik ie znani gospodarski publicist in urednik Rinem Nazor. Ze njegova oseba jamči za dobro kvaliteto lista.
»Privredni prijatelj« izhaja enkrat mesečno ter velja za vse leto 60 din. Naroča se v Zagrebu, Pal-motičeva ulica 10/11, tel. 22-018 ali poštni predal 438.
Novi mesečnik toplo priporočamo vsakemu gos|>odarskemu človeku.
Državni dohodki v decembru za 6-53'Vo večji od preračunanih
Drž. dohodki v decembru so znašali 1.149,4 milijona din, za 70,5 milijona din ali za 6,551% voo kakor je bilo proračunano.
Neposredni davki so dali 12,8, posebni 11,5, izredni pa 27,7 milijona din več. Od posrednih davkov so dale trošarine 11,5, takse 13,3 milijona din več. Železnice so dalo
30.1 milijona din več. Vsi drugi državni dohodki pa so bili manjši, kakor pa so bili proračutiani.
Drž. izdatki v decembru so znašali 1.036,8 milijona din, samo 0,2 milijona manj kakor so bili proračunani.
Presežek dohodkov nad izdatki je znašal 112,7 milijona din.
V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1939./40. so znašali vsi dohodki 9.5184,8 milijona din, za 325,4 milijona ali za 3,35% manj od preračunanih.
Večje dohodke so dali neposred ni davki, trošarine, takse, želez nice.
V istem času je imela država
8.829.1 milijona din izdatkov, za 755,3 milijona din ali za 7,88 manj od proračunanih. Od vseh izdatkov je bilo porabljeno za osebne izdatke 4.158,2, za materialne pa 4.670,9 milijona din.
Dohodki so presegli izdatke prvih 9 mesecih za 555,7 milijona dinarjev.
V posameznih mesecih			so bili
doseženi ti dohodki:			
	1939	1938	več ali
	v milijonih din		manj
januar	987,7	889,6	+ 98,1
februar	9!K),8	881,0	-1-109,3
marec	1089,6	1148,5	— 58,9
april	848,7	875,6	— 26,9
maj	990,3	1002,6	- 6,3
junij	972,1	897.8	-f- 74,3
julij	987.2	980,4	4- 6,8
avgust	1140,6	1115,6	+ 25,0
september	1042,9	1076,2	— 33,3
oktober	1091,8	1085,8	— 81,0
november	124^,8	1135,9	-1-106,9
december	1149,4	1047,4	+102,0
Po zgledu
Elektrifikacija Ptuiskega polia. Slovenskih goric in Haloz
Že parkrat smo na tem mestu lija enako nalogo na Dravskem po-naglasili, kake gospodarske važ- J lju. Zadruga je lani oddala že nad nosti za severno Slovenijo je naša	*"!1'	1
Fala, še vedno na j večja elektrarna Jugoslavije, ki oddaja tok že tudi zapadnemu delu sosednje Ilrvat-
ske. Predvsem so tu trije činitelji, ki so si stavili elektrifikacijo ne samo mesta, temveč morda v še večji meri podeželja za nalogo. To so Fala sama, potem Mestna podjetja mariborska in Zadružna elektrarna v Ptuju. Tudi Maribor in Ptuj dobivata tok iz Fale po posebnem vodu, oddajata pa ga na svoj račun in v lastnem delokrogu, ravno tako skrbita tudi za napeljavo, za varnost naprav itd.
V bližnji in daljnji okolici do državne meje priključujejo Mestna podjetja mariborska vedno več vasi na svoje omrežje. Zadnje čase menda ni bilo leta, da ne bi Maribor zgradil kak nov daljnovod visoke napetosti daleč v svoje zaledje in postavil nove transformatorje. Sedaj tečejo pogajanja za elektrifikacijo zapadnega dela Slovenskih goric in se zlasti dela na tem, da se zgradi daljnovod do Sv. Lenarta. Potrebna pa so precejšnja sredstva, zbog česar razgovori ne potekajo tako hitro, kakor bi bilo želeti. Računati pa jo s tem, da bodo težave že v doglednem času premagane, ako tudi banovina izdatno priskoči na pomoč, kakor je že obljubila. S svojimi elektrifi-kacijskimi deli je mestna občina mariborska precej pripomogla k zboljšanju gospodarskega položaja na deželi, kjer se zlasti podeželski obrtniki vedno bolj priključujejo na njeno omrežje. Pa tudi industrija se s pridom poslužuje cenejšega mariborskega toka in nastajajo novi obrati, ki. nekoliko zmanjšujejo brezposelnost.
Podobno se vedno 1k>1 j uveljavlja Zadružna elektrarna v Ptuju, ki deluje sedaj že, 15 let, in oprav-
700.000	kilovatnih ur toka 1500 konsumentom, in to po nizki ceni 3 dinarjev za kilovatno uro za gospodinjstvo, industriji pri velikem odjemu pa se zniža cena celo na dinar. Cena je torej enaka kot Mariboru. Kot primer naj navajamo, da računajo Kranjske deželno elektrarne, ki se udejstvujejo predvsem na Kranjskem in v Savinjski dolini, tok za gospodinjstvo večinoma po 3'50 dinarjev za kilovatno uro. Ceneni tok in zadostna množina energije je pač eden glavnih vzrokov za razmeroma naglo naraščanje industrije in obrti v severni Sloveniji. Zato so razumljivi napori, ki jih delajo za dosego falskega toka v eni ali drugi obliki tudi kraji, ki že imajo elektriko, toda od privatnikov, ki oddajajo tok po precej visoki ceni, do 9 din za kW uro.
Ptuj je predlanskim zgradil daleč v okolico daljnovod visoke napetosti in priključil nanj celo vrsto vasi. Sedaj pride na vrsto tudi drugi breg Drave, tako da 1k> v par letih zasvetila elektrika tudi v južneuf delu Slovenskih goric in celo v Halozah. V Dra vinjski dolini elektrificira Fala sama, tako da bodo kmalu dobili vsi kraji med to dolino in Dravskim poljem elektriko. Ker je pred par meseci podaljšala Fala daljnovod do Križevcev na Murskem polju in s tem napaja radensko in gornjeradgonsko omrežje, je v vedno večji meri deležen blagodati elektrike tudi vzhodni del Slovenskih goric. V par letih bo, kakor vsi znaki kažejo, po zaslugi Fale, Maribora in Ptuja elek trificiran ves severni del nekdanjo Slovenske Štajersko. Da bo imelo od tega največ koristi gospodarstvo, pač ni treba posebej
naglašati.
KongTcs rezervnih oficirjev iz vse Jugoslavije se začne 15. maja v Ljubljani.
V Banjaluki je bil bivši minister Fran Snoj. Zanima se za nakup posestev italijanskih naseljencev, ki so se preselili pred kratkim v Italijo. Na njih posestvih bi se naselili slovenski kmetovalci.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne I. februarja 1940. o.......Goveje meso: Cena mesa je mi-.
Absolventi srednjih gospodarskih I ^fena s	v°k>vsk«ga'
šol banovine Hrvatske zahtevajo, nl5,sa,n	do	kravjega od
da se pouk na teh šolah podaljša ?^o 10 vampov 6 pljuč 6 jeter 10, od 3 na 4 leta ter se dovoli absol- 'L ?4 - k>ja od 7 50 do 10. ventom prehod na gospodarsko fa- ,.Te,1»t‘!,a:J kg telečjega mesa od kulteto	dm 10 d0 12’ -fetei’ 14’ P1^ 8.
57pr:ifiii.»‘V cerkve sv Save v Svinjina: 1 kg prašičjega mesa
Beogradu je bil končno zbran po- I glave 9 slanine «1^17 do trebni denar ter * bo sedaj aa- «£?	SuSmSS
cela zidati nova cerkev. — V Za- 2o do 26. masti 20 šunke 22 nreT grebu se bo zidala cerkev L“^c kajenega mesa od 18 do 20, prelca-1 Matere Božje, za katero je napra-1 jenih parkljev 9, prekajene glave vil načrte arh. Plečnik iz Ljub- i2 jezika 22	ju«
ljane. Cerkev bo veljaka okoli 30 klobase: l’kg krakovskih din 20, milijonov din.	I debrecinskih 18. hrenovk 20, safa-
Juzna Morava sc je razlila cez ^ 2o, posebnih 20 tlačenih 16, bregove. Ker nosi seboj velike le- j po^uhih kranjskih 2tS, suhih kranj-' dene Plosce, je napravila na poljih gj^ 32 braunSviških 10, salami odi veliko škodo.	_	56 do 60.
V tvornici galanterijskega blaga | Perutnina: Piščanec din 13 do 17,
skupno 12460,4 12136,4 -j 324,0
Od vseh dohodkov odpada na neposredne in posredne davke ter monopole 68,25% proti 66,44% v letu 1938.
Neposredni davki so dali 2973.8, posredni 3375,4 in monopoli 2156,3 milijona dinarjev.
Sprememba voznega reda
je nastopila med Dolnjo Lendavo in CaČkom v Prekmurju. Uki njena sta dva vlaka, ki odhajata iz Čakovca ob 8.10 in iz Lendave ob 10.45 dopoldne, zato pa sta uvedena dva nova vlaka zvečer in odhajata iz Čakovca ob 19.35 in iz Lendave ob 21.37.
Doma in po svetu
O živahnih posvetovanjih politikov poročajo iz Beograda. Posebno pozornost je vzbudil obisk predsednika vlade Cvetkoviča pri predsedniku radikalnega glavnega odbora Aci Stanojeviču. Predsednik Cvetkovič je izjavil novinarjem, da imata glede glavnih problemov iste poglede. Pogajanja o združitvi vseh radikalov vodi on sam in se ga vse druge izjave ne tičejo. »Vreme« piše, da potekajo pogajanja med predsednikom vlade in Aco Stanojevičem ugodno. Iz okrožnice Miše Trifunoviča pa je razvidno, da gre pri pogajanjih zato, da zahteva glavni odbor takojšnjo dovoljenje obnovitve radikalne stranke, do-čim bi bila pripravljena vlada izdati to dovoljenje šele potem, ko
bi se srečno končala pogajanja za združitev vseh radikalov.
Podpredsednik vlade dr. Maček
je kot prvi podpisal novi volilni zakon.
Za pomočnika vrhovnega inšpektorja vojne je bil imenovan gene ral Bogoljub Ilič, dosedaj poveljnik II- armije. Vrhovni inšpektor je knez-namestnik Pavle.
Za novega šefa Zavoda za pospeševanje obrta in industrije je bil imenovan inž. Pajo Zorovec.
3 milijone din jc določila naša vlada kot pomoč od potresa prizadetim krajem v Turčiji. Rdeči križ Jugoslavije je še v decembru nakazal 50.000 din in sedaj nadaljuje zbirko za te kraje.
Potrjen je splitski mestni pro račun v višini 34 milijona din. Občinska doklada znaša 80%.
Imenovan je glavni volilni odbor za volitve v zagrebško trgovinsko zbornico. Volitve bodo najbrže aprilu.
Eliasa Perere v Sarajevu je nastal ogenj. Ves material tovarne je zgorel.
Razstava nemške knjige je bila te dni slovesno Razstavljene so knjige
kokoš 22 do 30, raoa 25, gos 45,1 puran 70 do 90, domači zajec 5 do 15.
, Ribe: 1 kg krapa din 14, postrv odprta v Sofiji. 45, ščuke 17, pečenke 12. samo tehnične | Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 2 do 2-50, kisle smetane
Ameriška reprezentančna zbor- 12 do 14, 1 kg surovega masla 28, nica je odklonila predlog za ukini- čajnega masla 30 do 40, masla 28, tev kredita za ameriško veleposla- trapištovskega sira 20, polemental-ništvo v Moskvi, kar bi pomenilo skega sira 28, sirčka 7, eno jajce pretrganje diplomatskih odnošajev, 1-75 do 2	e
s 108 proti 105 glasovom. Predlog Kruh: 1 kg belega kruha din 4 75, je bil odklonjen predvsem zato, ker j polbelega kruha 4-50, rženega kru-je zmagalo mnenje, da bi prekini- ha 4-25, črnega kruha 4, bela štru-tev odnošajev Fincem bolj škodo- I ca v teži 42 dkg din 2, v teži 84 d kg vala kakor pa koristila.	I din 4, polbela štruca v teži 44 dkg
Poljska je izgubila v vojni 3 mi-	din	2. v	teži 88	dkg din	4, ržena
lijone ljudi, kakor se je ugotovilo	štruca v	teži 47_	dkg dm	2, v teži
na seji zavezniškega vrhovnega 94 dkg din 4, črna štruca v teži vojnega sveta v Parizu.	I 50 dkg din 2, v teži 100 dkg din 2.
V New York je prišlo okoli 2000 Sadje: 1 kg jabolk dm 4 do 5, prostovoljcev, ki bodo odšli na I orehov 8, luščenih orehov 26, suhih Finsko.	češpelj 6 do 9, suhih hrušk 7, hmo-
Več tisoč novih švedskih prosto- na 1. voljcev je pripravljenih, da odide-1 špecerijsko blago: 1 kg kave Rio jo na Finsko. Danskih prostovolj-	din	66, pražene	kave 76,	caja 150
cev je sedaj 500. Zelo mnogo dan-	do	200,	kristal	belega sladkorja
s kih delavcev se je prijavilo, da 13-50, sladkorja \ kockali 15 50, odidejo na delo na Finsko.	sladkorja v prahu 15 50, j™**11 20*
Vojvodinja Windsorska se bo vr- kavne primesi 19, nza 10-50 do 15, nila v Anglijo, kjer bo sprejeta zl 1 liter namiznega olja 16, »livnega vsemi častmi.	I olja 30, bučnega olja 18, vinskega
Pet milijonov vojakov bo imela I kisa 7, navadnega kisa 3-50, petro-Vel. Britanija koncem 1. 1940. Ileja 7, špirita denat. 13-50, 1 kg soli
V Birminghamu sta bila obešena I L5>0.	44	d® testenin17-50 do
dva irska terorista zaradi atentata,	d	16 ’kaibida 9 kvasa
pri katerem je bilo ubitih 5 oseb- 12, ndja 13 do ld toibida » kvaaa
7HikTlt^nr1eiHfWU ***	Mtevs°k’i	“dclklVfkg moke št. 00
veliko lazburjen,je. ^	na debelo din 3-50, na drobno’ 3-75,
Med Vel. Britanijo in Japonsko te,. 0 na debelo 3 50, na drobno 3 75, je bil zaradi 21 na japonski ladji te,.- 2 ^ debek> 3.30 na drobno 3 55, aretiranih Nemcev dosežen spora- te,.’4 na debelo 3.2o na drobno 3-35, zum. Angleži so izpustili še 9 Nem-te,.- 5 310	6	290 ržfede enotne
cev ter izjavili, da ni pomenila moke 3 ’ paničnega zdroba 4-25, aretacija teh Nemcev nikakega so-1 koruznega zdroba 2-75 do 3-50, pše-vražnega dejanja proti Japonski, I niljnih otrobov 1-75 do 2, koruzne temveč so se Angleži samo poslu- moke 2.25 ajdoVe moke 4 do 4-50, žili svoje vojne pravice.	kaše 4-25, ješprenja 3-75 do 4-50,
V Kjobenhavnu so napravili za- I ovsenega riža 7.
klonišča za 90.000 ljudi. Tudi v žito: cj pšenice din 240, rži 195,
drugih skandinavskih mestih se v pospešenem tempu grade zaklo nišča.
Zaradi varčevanja premoga se v
ječmena 200, ovsa 235, koruze 180, fižola 600 do 850, graha 1000, leče 1.200,
Kurivo: d premoga, črni trbo-
Italiji z 12. februarjem ukine cela I velj,ski din 34 do 36, črni zabukov-vrsta parnih vlakov, namesto njih ški koc. 32. iz Hude jame 35 do 38, pa se uvedejo mali motorni vlaki, riavi iz Pečovnika 17 do 29, m** to-
2“ <l,'ugl11	*» ™i27s™u“hwhWTO.io(,'kš
Sovjetske oblasti so zavrnile po-j mehkih drv tesanih 22. 1 kolobar nudbo ameriškega Rdečega križa,	drv	A	rUn lft
da pomaga Poljakom na ozemlju,]	^	endivije	din,	,
zasedenem od sovjetske vojske. Iradiča 14 poznega zelja 4, kislega Velike povodnji so v Španiji, zelia 4. ohrovta 4, karfijola 10, ce-Reka Gvadalkvivlr je prestopila bule 3-50, česna 10, krompirja 1-75 bregove. Vse mesto Sevilja je pod I repe 2.
vodo.	|	Mestno tržno nadzorstvo v Celju.
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940
od 3. 8. marca
50°/o popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah
Vsa pojasnilu dajejo:
ZVANltNI BIRO LAJPCIŠK0G SAJMA BEOGRAD
Knez Miliajlova 33/1
in častni zastopniki
ing. G. T0NNIES. Ljubljana
Tyrfieva 83 — Telefon 27-62
JOSIP BEZJAK. MARIBOR
Gosposka ul. 25 - Telefon20-97
Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje
do 13. februarja 1940
fes
OJajucLL Usfy&iaJ^j<juo PiMoJUjo ste 50 &>t
ŠMOL-pasto
Proizvod:
UNI0 družba, Maribor
Pred 300 leti
so jo pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljonja neki tajinstvoni sili.
Danes
jo ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Jo to blagodar narave trpečemu človeštvu.
PaJUdizajujrave
je ltogaška slatina neprecenljiva za ohranitev -zdravju.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino I
PREMOG
KOKS — DRVA
le v 24 urah
nudi
I. Pogač
Telefon	BOHORIČEVA 5
20-59	Postrežba brezhibna I
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
g reg. m*. *	■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, Stra-cc, journale, šolske zvezke, mape, odjcmalne knjižice, risalne bloke itd.
barva, plesira in kemično sna tl obleke, klobuk« itd. Skrobi in svetlolika srajce. o*r»t-\ nike in manšeto. Pere. suSI. monga in lika domače perilo
tovarn® JO S. REICH
| poljanski nasip 4-6. Solcnburgora ul. 3 Telefon Bt. 22-72.
Sejmi
12.	februarja: Radeče pri Zidanem mostu, Motnik, Središče, j 13. februarja: Kamnik, Ormož, Ljutomer, Maribor, Dolnja Len-| dava.
,	14.	februarja:	Dob pri Kamni-
ku, št. Lambert, Žirovnica, Žalec, Celje, Ptuj, Trbovlje, Brežice, Ponikva, Sevnica ob Savi.
15.	februarja*. Trbovlje, Turni-
Išče, Bogojina.
10.	februarja: Maribor, Sedlarje« jvo v Polju, Dolnja Lendava.
17.	februarja: Brežice, Celje, | Trbovlje.	!
tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Milialek, vsi v Ljubljani.