$ renna GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n.sol.o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXII ŠTEVILKA OKTOBER Prevzel je odgovorno nalogo Že v prejšnji številki glasila smo vas seznanili s sklepom DS DO, da je bil za direktorja DO SŽ Veriga Lesce izvoljen tov. Pavel Noč, dipl. ing. Čeprav ga vsi dobro poznamo, ne bo odveč, če mu zastavimo nekaj vprašanj. S 1. septembrom ste bili izvoljeni za direktorja delovne organizacije SŽ Veriga Lesce. Nove delovne dolžnosti ste začeli takoj opravljati. Po sklepu DS DO naj bi v bližnji prihodnosti predložili koncept svojega dela. Kakšne bodo osnovne značilnosti tega programa? Nove delovne dolžnosti sem pričel opravljati praktično nekaj dni po izvolitvi za direktorja delovne organizacije. Priznati pa moram, da odločitev, da se prijavim za opravljanje tako odgovornih del in nalog ni bila lahka, saj vsi vemo, da se nahajamo v težkih časih stabilizacije. Zato sem se že v tem času opredelil za koncepte svojega dela, pri tem pa mi je z nasveti bistveno pomagal dotedanji direktor dipl. ing. Golc. Pri sedanjem delu se je pokazalo, da moram svoja predvidevanja dopolniti še z nekaterimi važnimi stvarmi. Poudariti pa moram naslednje točke svojega bodočega dela: — sprejemanje in realizacija planskih dokumentov za obdobje 1981—1985 za posamezne tozde kot tudi DO, — dopolniti našo organiziranost in s tem dati osnovo za dopolnitev samoupravne in politične organiziranosti v tozd in DSSS, — dokončno uveljaviti sistem pridobivanja dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke, — vlagati napore v doseganje planirane tekoče proizvodnje, ki so pogoji za normalno gospodarjenje, — povezovati in razvijati dobre samoupravne ter dohodkovne odnose med DO v SOZD Slovenske železarne in tudi z drugimi DO v občini in izven nje. Na svoj program bi želel pripombe, ki pa naj ne bi izzvenele kot kritika, ampak kot dopolnitev k skupnemu delu. Kot direktor DO ste se gotovo takoj srečali pri svojem delu s številnimi težavami. Na katere bistvene probleme ste naleteli v septembru? V obdobju gospodarske stabilizacije problemov ne manjka. Med največjimi so prav gotovo oskrba s surovinami, naraščanje stroškov proizvodnje in ne nazadnje nezadovoljivo doseganje proizvodnje v posameznih tozdih ter nepridrževanje delovne discipline na splošno v naši delovni organizaciji. Problem surovin in repro-maiteriala smo razen nekaterih izjem v preteklih tednih uspeli spraviti z naših dnevnih redov. Zaradi slabe oskrbe s strani nekaterih domačih dobaviteljev smo to nadomeščali iz uvoza in drugih virov, kar predstavlja dodatno potrošnjo deviznih sredstev; vendar so na vsak način boljši taki posegi, kot da proizvodnja stoji. Pri stroških ugotavljamo strahovito rast, tako da jo pri pripravi planskih dokumentov za leto 1980 nismo predvidevali. Istočasno pa nastopa problem, da vzporedno zaradi stabilizacijskih ukrepov nismo v stanju popraviti cen naših izdelkov. Tako stanje nam pogojuje doseganje nižjega dohodka in nevarnost nelikvidnosti. Pri proizvodnji bi z zavze-tejšim delom nekaterih itozd lahko dosegli boljšo proizvodnjo in to ne samo v fizičnem, ampak predvsem v finančnem pogledu. Mislim, da je stabilizacijski program, ki smo ga samoupravno sprejeli spomladi, dokaj natančno opredelil naloge posameznih služb in odgovornih tovarišev, pa kljub temu ne zasledimo povsod prave zavzetosti in spodbudnih rezultatov. Disciplina je v zadnjem obdobju v naši DO izredno nazadovala in mislim, da je potrebno temu napraviti konec. Tovariši, ki ne prihajajo pravočasno na delovno mesto, ga predčasno zapuščajo, med delovnim časiom uhajajo preko tovarniške ograje, uživajo alkoholne pijače, ne izvršujejo svojih delovnih nalog, so pri nas le zaposleni, delajo pa bolj malo. Mislim, da taki ne spadajo v našo sredino, saj odjedajo kruh pridnim in discipliniranim sodelavoem. S takimi primeri bomo morali v bodoče neusmiljeno obračunati. Bliža se konec leta in že dajemo ocene o poslovanju za leto 1980. Kaj menite o poslovnem rezultatu za letos? Prognoziranje poslovnega rezultata je dokaj dvomljiva stvar. Na splošno pa po dosedanjih skupnih prihodkih lahko pričakujemo neki povprečen poslovni rezultat. Na vsak način moramo iz ostanka dohodka zadovoljiti vsem tistim potrebam, ki srno jih z gospodarskim načrtom za letošnje leto predvidevali, pri tem pa moramo tudi upoštevati vse obveznosti, ki smo jih sprejeli v preteklem obdobju. Verjetno nas vse zanima vprašanje rasti osebnih dohodkov, saj padec realnih OD prizadeva slehernega posameznika. Kakšni so izgledi do konca leta glede na spremenjena določila resolucije? Vprašanje osebnih dohodkov je dokaj delikaten problem v vsaki delovni organizaciji. V lanskem letu smo beležili sorazmerno visoko rast sredstev za osebne dohodke, ki pa je v letošnjem letu z resolucijskimi izhodišči politično omejena, saj je pogojena z rastjo dohodka po tozd. K dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 se pripravlja dopolnitev, ki za nekaj odstotkov omiljuje toga izhodišča pa tudi izvoz daje nekaj prednosti. Ce bi do konca leta ustvarili npr. za 19 odstotkov večji dohodek kot v letu 1979, bd lahko sredstva za osebne dohodke po tem predlogu zvišali v povprečju za okrog 18 odst. na lansko leto. To zvišanje bi nam dalo možnost kompletne vpeljave novega sistema nagrajevanja. Tega sedaj uporabljamo le delno, po sklepih samoupravnih organov smo v letu 1981 dolžni uvesti dosledno nagrajevanje po delu. Pri vseh teh predvidevanjih je osnovni pogoj naraščanje dohodka, na katerega pa vplivamo mi z našim delom. Pred nami je referendum, na katerem bomo sprejemali planske akte za prihodnje srednjeročno obdobje. Kako ocenjujete začrtane smeri razvoja v naših planskih aktih? Obravnavanje in sklepanje o planskih dokumentih za obdobje 1981 do 1985 ima tak pomen, da se včasih tega sploh ne zavedamo, saj z njimi določamo našo prihodnost in to ne samo za nadaljnje petletno obdobje, ampak za mnogo daljše obdobje. Zavedati se moramo, da spreminjanje programov, opreme itd. nima samo kratkoročnih učinkov. Zato ti dokumenti niso stvar samo nekaterih, ampak nas vseh. Rezultati referenduma bodo pokazali našo samoupravno zrelost ter pripadnost delovnemu kolektivu in naši skupni prihodnosti. Velik problem je neskladje med planiranimi investicijami in razpoložljivimi sredstvi za prihodnje srednjeročno obdob- je. Pojavlja se problem, da bo plan investicij le »spisek želja«, vemo pa, da to ne bi smel biti, zato bo treba realizacijo nekaterih podaljšati v obdobje po letu 1985. Kako je pri nas? V temeljih planov posameznih tozd smo dokaj natančno opredelili predvidene investicije, ki smo jih tudi ovrednotili. V končni fazi smo ugotovili, da te naložbe pokrivamo z lastnimi sredstvi le v polovični višini, kljub temu pa smo še vedno med boljšimi v SOZD Slovenske železarne. Izdelali smo rebalans naših investicij, ki pa zaradi vztrajianja posameznikov ni dosegel želj enega uspeha. Zato bo potrebno izdelati dokaj natančno prioriteto bodočih investicij, ki bodo za osnovo imele naše finančne možnosti. Pri tem ne smejo prevladati mnenja posameznikov, ampak programi, ki nam perspektivno prinašajo boljši dohodek. Uredništvo Montaža zaščitnih verig na delovni stroj Nekaj misli o delavskem svetu delovne organizacije Pod tem naslovom nameravam povedati nekaj misli o našem delavskem svetu in o pojavih, ki ga spremljajo. Pri njegovem delovanju sodelujem že inekaij let, natančneje dve mandatni dobi, zato sem imel dovolj priložnosti, da ga spoznam. Seveda si ne domišljam, da vem o njem vse, ker sem ga opazoval le z zoirnega kota predlagatelja ali strokovnega sodelavca. Upam, da bom s tem prispevkom pripomogel k uveljavljanju njegove prave vloge v celotnem sistemu upravljanja delovne organizacije. Visi poznamo več vrst delavskih svetov, zlasti delavske svete tozd, DO in SOZD, ki se med seboj v načelu ne razlikujejo, saj vsi temeljijo na delegatskem principu, pa vendar so med njimi precejšnje praktične razlike. Tu predvsem želim poudariti razliko med delavskimi sveti tozd in centralnim delavskim svetom, vsaj tako kot se kaže pri nas. Res, da imamo pri sestavi obeh delegate, nekje delegate samoupravnih skupin, drugje delegate temeljnih organizacij, vendair sta vpliv in organiziranost teh delegatskih baz bistveno različni. Samoupravne delavske skupine so institucionalno in kadrovsko šibke, zato se le redkokdaj posebej izraža stališče posamezne skupine. Očitno gre torej za pomanjkljivost delovanja delegatskega sistema na tem nivoju, kar je hkrati tudi znak slabše razvitega samoupravljanja. Ta pomanjkljivost ima morda na drugi strani prednost, ki se kaže v enotnosti odločanja, pri čemer je treba takoj pojasniti, da se razvitost samoupravnih delavskih skupin in enotnost odločanja v načelu ne izključujeta oziroma se ne bi smela izključevati. V to razmišljanje o delavskih svetih tozd sem se spustil predvsem zato, da bi se nazorneje dalo pokazati drugo skrajnost, ki se pojavlja pri delavskem svetu delovne organizacije. Relativna samoupravna razvitost temeljne organizacije kot celote, ki ima oporo v zaključenem proizvodnem procesu in pravni subjektiviteti, pomeni v sedanjem trenutku določeno oviro za učinkovitejše in smotrnejše odločanje na centralnem delavskem svetu. Vedeti namreč moramo, da je delovna organizacija samostojen ekonomski sistem in tudi pravni subjekt, zato je potrebno enotno odločanje na višjem in širšem nivoju. Stanje, ki sem ga na kratko poskušal zgoraj predstaviti, po mojem mnenju ni kritično, zagotovo pa ni perspektivno. Morda bi bilo dobro, da se nekoliko ustavim tudi pri razlogih. Ti so, kot v večini primerov, objektivni ali subjektivni. Med prve bi lahko šteli relativno kratek čas obstoja delavskih svetov na delegatskem principu, ki nedvomno terja zrelejši pristop k odločanju v primerjavi s sicer tridesetletno prakso delavskih svetov. Takega pristopa se pravzaprav šele učimo in prav gotovo bo preteklo še nekaj časa, da ga povsem osvojimo. Nadalje gre za premalo in včasih nejasno definirane pristojnosti v samoupravnih splošnih aktih, ki so med drugimi tudi posledica dokaj splošnih, včasih pa tudi nelogičnih določb zakonov. Določba zakona o združenem delu o načinu odločanja delavskega sveta delovne organizacije je, milo rečeno, neživljenjska. Pravi namreč, da delegacije v delavskem svetu soglasno odločajo o vprašanjih, o katerih se delavci neposredno izjavljajo. Če drugega ne, po predhodnem neposrednem izjavljanju ni potrebno več nikakršnega sklepanja na delavskem svetu delovne organizaciji. Kaj pa je neposredno izjavljanje pa vsi vemo (zbor, referendum). Očitno gre za nekakšen besedni kompromis med idejami o čistem neposrednem odločanju in normalnem odločanju po delegatih, ki je smotrnejše in odgovornejše. Ta nejasnost je seveda povzročila zelo različne rešitve v posameznih organizacijah, hkrati pa tudi težave. Pristojnosti našega delavskega sveta so trenutno formalno zadovoljivo rešene, vsekakor pa bo nujno, da jih preverimo in mu poskušamo tudi formalno omogočiti čim kvalitetnejše delovanje. Sedanja rešitev namreč še vedno dopušča ali celo sili v cepljenje sil znotraj DO, kar nedvomno slabi tudi vsako temeljno organizacijo posebej in ne le DO kot celoto. Omenjenim objektivnim pogojem seveda pridno dodajamo naše osebne slabosti. Nikakor nočemo razumeti, da se na delavskem svetu DO moramo usklajevati, saj se navzven, proti občini, sozdu, panogi, republiki, tujini, lahko obračamo in delujemo le kot delovna organizacija. Ne nazadnje je tudi pri bankah kot ekonomski subjekt pomembna le delovna organizacija. Iz tega bi lahko zaključili, da je delavski svet DO zelo pomemben predvsem kot mesto usklajevanja, bodisi pri določanju predlogov planov DO ali drugih skupnih odločitvah. S ito ugotovitvijo da se namreč ne znamo ali nočemo usklajevati. Posamezni primeri iz letošnjega leta nazorno kažejo, da tega nismo zmožni tudi pri enostavnih odločitvah. Kljub vezanemu mandatu je namreč še vedno potrebno in včasih nujno, da se delegacije usklajujejo. To nenazadnje določa tudi statut. Zgodi pa se, da se posamezna delegacija togo drži sklepov svojega delavskega sveta, zaradi česar je onemogočen vsa-kršnji višji nivo odločanja kot goli seštevek sklepov oziroma soglasij na predlagani sklep. Mislim, da je takšno obnašanje še najmanj samoupravno, saj se za njim običajno skrivajo lokalni in osebni interesi. Nenazadnje je tudi pri popolnoma nespornih stališčih možno, da se na sami seji formira usklajen predlog in se ga da v nadaljnjo proceduro. Zanimiv je še neki pojav. Delavski svet v prejšnji man- datni dobi je postavljal strokovnim službah zahteve po popolnejšem materialu in predhodnem definiranju sklepov, ker se je večkrat izgubljal v splošnih debatah. Brž pa, ko so strokovne službe za to poskrbele, so delegati v pretežnem delu prišli ob besedo, sčasoma se je pojavila tudi lagodnost. To je zlasti očito pri sedanjem delavskem svetu, kjer dodatni predlogi marsikoga vržejo iz tira, že zaradi dejstva, da to ni tako kot v materialu. Lagodnost je hkrati tudi huda ovira za že omenjeno usklajevanje. S tem v zvezi menim, da se mora povedati še nekaj, kar je morda odločilen vzrok za ne- katere konflikte na delavskem svetu, ki sio hkrati tudi odraz širših konfliktov. Ne znamo namreč ločiti med strokovnimi iin družbenopolitičnimi odločitvami. To zadeva tako predlagatelje kot delegate. Mislim, da je škoda izgubljati besede o dejstvu, da vsi vsega ne moremo vedeti. Upravljanje dela in poslovanja, kair je temeljna funkcija delavskega sveta, pogosto zahteva strokovno zelo zahtevne odločitve. Udeleženci odločanja (delegati in predlagatelji) pri tem radi pozabljalo drug na drugega. Pozabljajo namreč, da sta vedno potrebni obe odločitvi, strokovna in družbenopolitična. Za prvo marajo poskrbeti predlagatelji po pravilih svoje stroke, pri čemer pa bi se morali v vsakem trenutku zavedati, da je vsak predlog, strokovno še tako neoporečen, le papir, če ga delegati ne sprejmejo za svojega. To poistovetenje interesov je nujno, da se strokovna odločitev izvede, hkrati pa se odpravljajo eventualni konflikti. Na drugi strani so pričakovanja delegatov, da se mora razumeti vsaka podrobnost (povrhu celo brez lastnega truda) pretirana. Pri omenjenem poistovetenju oziroma družbenopolitični odločitvi pa svojo vlogo morajo odigrati politične sile v tovarni. O tej temi bi se še lahko razglabljalo, vendar je za sedaj najbrž dovolj. Ne pričakujem stoodstotnega soglašanja z napisanim, kar sem povedal že v uvodu, pač pa kritične odzive bralcev. Miloš Janša Napake na kenter škopcih Pri sestavljanju sidrnih verig rabimo poleg verig tudi različne vezne elemente. Veriga, ki veže sidro na ladjo, je sestavljena ponavadi iz desetih dolžin po 27,5 metra. Vse te dolžine pa so vezane z veznim elementom ; pri nas uporabljamo v ta namen škopec sistema kenter. Po svetu se uporabljajo še drugi tipi ali pa tudi klasični verižni škopci, vendar imajo zavarovalnice, ki ladje in opremo zavarujejo, najraje kenter sistem. Na začetku in koncu spojene dolžine verige imamo še predgon in krajnik. Šele nato pride sidro, ki pa je vezano na verigo s sidrnim škopcem. Verige izdelujejo v več kvalitetah in prav tako tudi vezne elemente. Ti vezni elementi pa so lahko kovani ali uliti. Uliti so glede na stroške obdelave cenejši in zato ugodnejši, ker pri njih odpade obdelava s kovanjem in toplim preoblikovanjem. So pa v primerjavi z odlitimi nekoliko boljši, ker imajo zaradi kovanja boljšo žila-vost in raztezek. No, kljub temu pa mi uporabljamo povečini odlitke. V zadnjem času se pojavljajo vedno večje težave pri proizvodnji ulitih škopoev. Odlitki so nor-marno prevzeti po registru in dobijo potreben atest s kemično analizo in mehanskimi lastnostmi. T;i odlitki gredo nato v delo po znanih operacijah; nato se toplotno obdelajo, povežejo v verigo in preizkusijo. Pri vlečenju na preizkusno obremenitev ne smejo imeti prevelikih trajnih raztezkov, na spojnih delih ne sme priti do odpiranja ali pa do loma. Tudi trgalni preizkus, ki se občasno izvaja, mora imeti zadovoljiv rezultat, kar pomeni, da lom lahko nastane nad predpisano obremenitvijo. V zadnjem času so vedno bolj pogosti lomi že pod preizkusno obremenitvijo. Prelom je grob in ima dendritno obliko zrn, kljub temu da je škopec predhodno normaliziran in na koncu poboljšan. Ta nenormalna krhka zrna-tost pa na izdelku ni ugotovljiva brez preiskave pod mikroskopom ali pa trgalnim preizkusom. Ultrazvok ali rentgen pokažeta napake, kot so: lunker, mehurji ali zaliti1 pesek v litini, ni pa mogoče videti grobe strukture ali izločenih karbidov. Oblika takega preloma je vidna na sliki. Po natančnejši preiskavi smo ugotovili, da je po kristalnih mejah izločen aluminijev nitrid, ki je izredno krhek. Sedaj se pa pojavlja vprašanje, od kod v litini toliko alu-mitnja. Ta aluminij se normalno dodaja v talino, da se zmanjšuje količina kisika v litini, ki je posebno agresiven pri visokih temperaturah. Ce je aluminija preveč, se veže z dušikom v nitrid in lom je tu. Postopek ulivanja pa je takšen : Ponovca drži po volumnu več, kot je ena livna paleta, zato se uliva ponavadi štirikrat. Da temperatura litine ne pade preveč, se le-ta dodatno ogreva. S tem segrevanjem nastopa v talini vedno več kisika, ki dela litino penasto in zato ima odlitek na koncu polno mehurčkov. Prav nastanek teh pa preprečimo z dodajanjem alu-minja v ponovco ali v curek, ko se uliva. Seveda se tako primitivno dodajanje konča z nekontrolirano količino aluminija, kar ima za posledico zelo slabo kvaliteto litine. Težava je v tem, da te strukture ni mogoče popraviti, delno se poboljša z difuziijskim žar j en jem pri 1200 stopinjah Celzija, kar pa še vedno ne zadošča za naše potrebe. Ta fenomen nastopi, kadar je količina aluminija nad 0,1 odst., naše sarže pa so ga imele od 0,16 — 0,18 odst. Iz celotne analize sledi: — Aluminij mora biti v mejah, ki ne dovoljujejo nastaja-je aluminijevega nitrida, kar mora rešiti proizvajalec litine. — Difuzijsko žarjenje, kljub temu da spremeni ploščice nitrida v okroglo zrno, ni zadosti in je zaradi visokih stroškov neekonomsko. — V litino je treba dodati 0,05 — 0,06 odst. Ti, ki je močnejši nitridötvorec in veže ves dušik, kar zopet velja za proizvajalca litine. — Mi pa se moramo odločiti, če ni kljub temu cenejše kovanje, ki da dober vezni element, kot pa izdelava iz litine. Za primerjavo med dobrim in slabim škopcem še nekaj mikroposnentkov strukture ulitega škopca: 1000-kratna povečava — slabi 200-kratna povečava — dober Franc Legat Povečanje zmogljivosti kotlovnice gotorvitev varnosti v sami k-ot- 2e pri izdelavi- projektov za gradnjo novega objekta orodjarna — TIO se je pokazalo, da bo zmogljivost obstoječe kotlovnice za ogrevanje novozgrajenih prostorov premajhna. Izračuni so pokazali, da rabimo dodatnih 2 do 3 milijone kcal/uro za ogrevanje teh prostorov. Pričeli smo z iskanjem ponudb za ustrezen kotel tako doma kot tudi v tujini. Želeli smo imeti tudi ta dodatni kotel, po možnosti od istega proizvajalca, od katerega so bili do- bavljeni že obstoječi kotli. Uvoznega dovoljenja seveda nismo dobili in smo se odločili za tehnološko najugodnejšega domačega ponudnika, to je Fa-briika kotlov a Minel — Beograd. K tej odločitvi je pripomoglo še dejstvo, da Minel vgrajuje v svoje kotle gorilce Saacike, kakršne imamo že na obstoječih kotlih, in ne navsezadnje tudi to, da so ti gorild v kombinirani izvedbi za kurjenje z mazutom ali zemeljskim plinom. Zemeljski plin je pritekel v našo tovarno v aprilu 1979. Tudi pri projektiranju mreže zemeljskega plina v tovarni smo predvideli postopno zamenjavo gorilcev na obstoječih kotlih kurjenih z mazutom, z gorilci za kurjenje z ze-meljiskiim plinom. Novodofoav-ljeni kotel pa naj bi bil že od vsega začetka kurjen z zemeljskim plinom. Temu ustrezno je bila izvedena napeljava zemeljskega plina do kotlovnice in razcepi v sami kotlovnici za posamezne grelne enote. Pri tehtanju alternativnih ponudb Minela za kotel 3 ali 5 večjega, to je za 5 milj. Kcal/ uro. Pogodba z dobaviteljem je bila podpisana junija 1979, z dobavnim rokom 6 mesecev. Dobavljen pa je bil kotel septembra letos. Zaradi velikih izmer kotla so bile potrebne določene preureditve v sami kotlovnici, da smo ga sploh lahko primemo namestili. Prestavit je bilo treba obstoječi kotel za 3 milj. Kcah/ uro, ekspanzijsko posodo, napravo za mehčanje vode in tleh so bili napravljeni novi energetski kanali za priključek in povezavo novega kotla z že obstoječim sistemom. Potrebna je bila tudi delna prestavitev toplovodnih, mazutnih in vodnih instalacij. Prav tako je bilo treba povišati obstoječi dimnik za 1,6 m za zagotovitev z,a/-dostnega vleka. Od kotlovnice je bila po kolektorju vzdolž celotnega novega objekta speljana cev 0 219 mm v dolžini 2 krat 250 m za dovod in povratek tople vode za ogrevanje objekta. Transport kotla iz Beograda do Lesc ni bil možen po železnici in je cestni transport ter /namestitev kotla na temelj zelo zadovoljivo opravilo beograjsko transportno podjetje Udarnik. Kotel je v zaključni fazi montaže, nakar je sledilo 7-dnevno poskusno obratovanje. Konec oktobra ali v začetku novembra pa naj bi kotel pričel redno obratovati. Se nekaj značilnih podatkov o samem kotlu: toplovodni kotel kapaciteta 5 milijonov Kcal/h delovni pritisk 5,5 atm poraba goriva: — mazut 585 kg/h — zemeljski plin 645 Nm3/h teža praznega kotla ca. 34 ton teža kotla z vso opremo in vodo ca. 52 ton S kotlom je dobavljena tudi naprava za doziranje hidrazina, že /omehčani napajalni vodi'. Hidrazin ima lastnost, da veže prosti kisik iz vode in s tem zmanjšuje korozijski vpliv vode na minimum. Kurjenje kotla z zemeljskim plinom potegne za seboj še za- V prvih devetih mesecih letos smo planske obveznosti v glavnem izpolnili, čeprav se struktura proizvodnje v vseh primerih ne ujema s planirano. Tudi plan prodaje je presežen. Tozd Vijakarna je v septembru izdelala količinsko 8,2 odst. več kot je planirano, pa tudi vrednost proizvodnje je 21 odstotkov višja. Izdelali so 85.784 tisoč kosov, kar je 4 odstotke več od /osnovnega plana in 12 odst. več od operativnega. Tako so tudi za devetmesečno obdobje podatki o doseganju plana zadovoljivi. Največja proizvodnja je bila dosežena pri lesnih vijakih drobnih dimenzij, kar je posledica velikih serij za izvoz. Tudi realizacija je bila v septembru dosežena nad planirano vrednostjo, čeprav je bila prodana količina nekoliko nižja. Celotni prihodek od prodaje na trgu je dosežen 11 ods/t. več kot je v planu, kar je razveseljivo in nedvomno vpliva na boljši poslovni rezultat, če ne bo vpliv podražitev osnovnega in pomožnega materiala večji. Tozd Verigama v septembru ni izdelala v celoti predvidenih količin in tudi vrednost proizvodnje je bila manjša. V prvih šestih mesecih je bil plan proizvodnje vedno presežen, od julija dalje pa ne, kar ima za posledico, da so devetmesečni rezultati pod planom za 2 odst. Tako lahko ugotavljamo zelo neenakomerno doseganje plana po posameznih grupah izdelkov. Močno preseganje plana je pri traktorskih snežnih verigah, ročno ta strojno varjenih metrskih in opremljenih od 4,6 — 8,9 mm, verigah posebnih izvedb in verigah z grabeži. Realizacija verig je bila v sept. 7 odst. količinsko nad planom in vrednostno 44 odst. Zaradi zaostajanja odpreme verig v prvem polletju lahko ob koncu septembra ugotavljamo 89 odstotkov izpolnitev plana realizacije. lovnici, tako imenovano proiti-eksplozijsko zaščito. Projekt za to je bil izdelan oktobra 1979 in potrebna oprema (uvoz) takoj naročena pri Metalki. To so predvsem senzorji za zemeljski plin, ki pri določeni nevarni koncentraciji zemeljskega plina v prostoru zapro dovod plina in avtomatsko vključijo ventilacijo prostora. Teh sen- V tozd Sidrne verige so v septembru dosegli proizvodnjo 238 ton, kar je 24 odst. pod planirano. Z rezultati letošnje proizvodnje ne moremo biti zadovoljni, siaj je bila planirana količina presežena le v dveh mesecih. Se posebno zaostaja proizvodnja pri verigah boljših kvalitet. Izdelan je predlog za izboljšanje stanja v tozd Sidrne verige, predvsem bo treba omogočiti normalno obratovanje strojev za visokoodporne verige. Posledica nizke proizvodnje je tudi nizka realizacija, kar 9 odstotkov pod planirano. Proizvodnja- za interni trg prav tako zaostaja. Slabi poslovni rezultati v tozd Sidrne verige se že dalj časa ponavljajo. Ker je udeležba materiala tu največja, je vpliv višjih cen repromateri-ala na poslovni uspeh občuten. Potrebni bodo učinkoviti in hitri ukrepi, da se bo stanje izboljšalo. Tozd Kovačnica je tako kot v vseh meseaih do zdaj tudi v septembru izpolnila planske obveznosti za eksterni trg, na internem trgu pa v zadnjih treh mesecih zaostaja. V devetmesečnem obdobju je plan za eksterni trg količinsko presegla 5 odstotkov, skupna proizvodnja pa je 2 odst. nad planom. Na internem -trgu zaostaja predvsem oprema za sidrne verige, za potrebe eksternega trga je presežen plan proizvodnje pni kavljih, odkovkih posebnih izvedb, škopcih in bremenskih verigah, Realizacija je bila v septembru 154 ton izdelkov, kar pomeni zorjev še do danes nismo prejeli in bomo rešitev pač morali iskati v tem, da bodo ventilatorji stalno vključeni, oziroma preko časovnega releja v naprej nastavljenih časovnih presledkih. S tem bo poleg samih varnostnih naprav, nameščenih na kotlu, ki služijo varnemu obratovanju le-tega, zagotovljena tudi varnost v sami kotlovnici. Boris Doič vrednostno 43 odst. nad planom, to pa je v letošnjem letu največja mesečna realizacija. Tozd Orodjarna je v septembru presegla vrednostni plan proizvodnje za 15 odst. V devetih meseaih letošnjega leta zaostaja proizvodnja za planom 3 odst. V Orodjarni se pojavljajo predvsem težave zaradi velikih podražitev specialnih vrst jekel za proizvodnjo orodja. Te so se pojavile letos v tolikšnem obsegu, da planske cene orodja, postavljene z letnim gospodarskim načrtom, ne bodo zadoščale za pokrivanje stroškov in jih bo treba sporazumno korigirati. Tozd Vzdrževanje je v septembru presegla 7 % plan proizvodnje. Ker pa je bila vred-dnostna proizvodnja v zadnjih treh mesecih pod planom, je skupni plan proizvodnje v devetmesečnem obdobju dosežen 97 odst. Tozd TIO je v letošnjem letu vsak mesec presegel plan proizvodnje, kar pomeni do konca septembra 6 /odst. preseganje plana. Tudi realizacija je bila v zadnjem mesecu dosežena v višini' 6,172.000 din, kar je največ v letošnjem letu. Tudi v Verigi si prizadevamo ustvariti čimvečji izvoz. Tako- je bil v septembru dosežen izvoz 21 odst. nad planom, v devetih mesecih pa še vedno zaostaja za 16 odst. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je bil dosežen izvoz 12 odstotkov večji, od tega v pretežni meri na konvertibilno tržišče. Tako si bomo morali do konca leta še precej prizadevati, če bomo hoteli doseči postavljene izvozne obveznosti. milj. Kcal smo se -odločili za M. Kozamernik ZAHVALI Vsem članom Kovačnice, družbenopolitičnim organizacijam in vodstvu tozda se iskreno zahvaljujem za darilo in izražene dobre želje ob mojem odhodu v pokoj. Jaka Grilc Vsem sodelavcem in sodelavkam osnovne organizacije sindikata tozd Orodjarna se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času mojega bolovanja. Anica Pihler električne razdelilne omarice. V Dosežena proizvodnja v devetih mesecih Razvoj predelave žice v slovenskih železarnah Prispevek SŽ Veriga za XXVII. jesensko posvetovanje strokovnjakov črne in barvaste metalurgije ter livarstva Slovenije Tabela I. KOLIČINSKA PROIZVODNJA PREDELAVE ŽICE V LETU 1979 1. PREDELAVA ŽICE V SŽ DANES Proizvodni program predelovalcev žice v SŽ sestavljajo tri glavne skupine proizvodov: 1. vijaki, 2. verige, 3. pletiva in gradbene mreže. K tej osnovni delitvi dodajamo še odkovke, ki so sestavni deli verig in verižne opreme. Že sama delitev nakazuje, da gre za proizvode, ki so namenjeni tako industriji kot tudi široki potrošnji, ki v večini primerov predstavljajo standardno blago. Za vsako od teh skupin obstaja več proizvajalcev v Jugoslaviji, ki proizvedejo skupno 123.500 ton omenjenih izdelkov. V tej proizvodnji nastopajo predelovalci žice v SŽ s 35.400 tonami, kar predstavlja približno četrtino jugoslovanske proizvodnje. Ob doseženi proizvodnji še vedno uvažamo približno 8.000 ton teh izdelkov. Strukturo uvoza predstavljajo predvsem in žal izdelki višjih kvalitet in s posebnimi zahtevami, za katere doma še nimamo ustreznih materialnih pogojev, potrebnega znanja in praktičnih izkušenj. Brez dvoma je postopno osvajanje takih proizvodov, ki jih rabi domači trg in ki jih je možno tudi izvažati, osnovni motiv nadaljnjega razvoja. Preden bi ocenili aktualnost sedanjega programa, poglejmo še strukturo uporabljenih osnovnih materialov za posamezno skupino proizvodov, (tabela 2). Podatki o porabljenem materialu kažejo, da še vedno prevladujejo nizko ogljična jekla za manj zahtevne izdelke, ki predstavljajo 65 % vsega porabljenega materiala. Presek skozi trenutno situacijo tudi kaže, da obstoječo proizvodnjo lahko razdelimo v 2 skupini izdelkov: — v izdelke s slabšo akumulacijo in z velikim vložkom materiala navadnih kvalitet in — v zahtevnejše izdelke z boljšim razmerjem material — vloženo delo. Povedati moramo, da so le-ti v strukturi težinskih planov v manjšin in predstavljajo 35 % proizvedene količine. Čeprav je potrebno upoštevati več vidikov pri tehtanju uspešnosti neke proizvodnje, se vsiljuje ugotovitev, da bo treba obstoječi program prečesati predvsem z vidika akumulativ-nosti. Hitreje in uspešneje bi bilo potrebno osvajati proizvodnjo zahtevnih izdelkov višjih kvailtet in se bolj smelo in odločno dogovarjati o delitvi programov tudi z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci. V splošnem lahko rečemo, da predelovalci sami nismo zado- voljni z doseženim, da pa so nam v stremljenju, da bi dosegli več, pogosto poleg subjektivnih težav ponagajale tudi objektivne okoliščine, na katere smo imeli zelo malo vpliva. Da je razvoj tekel počasneje, so bili glavni vzroki predvsem v: — počasnem osvajanju tehnologije — kadri; ■— v dobavah jekla, ki ni izpolnjevalo potrebnih pogojev — možnosti železarn; — v potrebni menjavi strojnega parka, ki omogoča prehod v kvaliteto — uvoz opreme. Zaradi splošnega pomanjkanja jekla v Jugoslaviji so tudi neizdobave pogost razlog počasnejšega napredovanja v proizvodnji. Podatki za maj 1980 kažejo, da je izpolnjeno pod polovico planiranih dobav v okviru SŽ. 2. NAČRTOVANJE SMERI RAZVOJA PREDELAVE V PRIHODNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981—1985 Z ozirom na zapleteno trenutno situacijo v goispodarstvu in ekonomiki naše države, je ob sedanjih pogojih težko na osnovi razpoložljivih informacij in analiz predvideti prihodnje dogajanje dovolj natančno. Kljub temu pa so potrebne usmeritve, ki bodo prinesle boljše rezultate v kovinsko predelovalni industriji, jasno opredeljene : -—- proizvodnja zahtevnih izdelkov; — uvajanje avtomatizacije v obdelovalne sisteme ; — upoštevanje materialnih in kadrovskih omejitev; — izvozna usmerjenost proizvodnje. Na osnovi teh izhodišč smo se odločili za dve poti: — načrtovali smo prestrukturiranje v tem smislu, da smo večji delež razpoložljivih in načrtovanih zmogljivosti namenili akumulativnim izdelkom ; — nakazujemo smeri pri iskanju novih atraktivnih in proizvodnih programov. Še vedno pa ostajamo zvesti osnovni dejavnosti — predelavi žice tudi v prihodnje, saj je petletno obdobje z upoštevanjem dolgoročnih daljnosti in trendov prekratko, da bi bilo možno realno doseči bistvene spremembe in premike. Pomembno je tudi dejstvo, da v našem proizvodnem programu še nismo dosegli vrha in nismo še izčrpali vseh možnosti pri napredovanju v kvaliteti, ki jo nudi in ki jo narekuje tudi povpraševanje na trgu. Skladno s temi usmeritvami bo struktura izdelkov in zahteve pri kvalitetah materialov po posameznih skupinah proizvodov naslednja: SFRJ SŽ predlovalci delež SFRJ SŽ Skupina proizvodov y C* O 10« din tone 1 10« din SŽ % tone UVOZ tone ilzvoz tone Q > q N O -PR ■+■> vijaki 73.000 2.592 14.200 600 19 2.800 18.000 4.500 verige 14.500 526 9.200 370 63 380 5.700 3.320 mreže in pletiva 36.000 789 12.000 235 33 4.800 5.000 235 SKUPAJ 123.500 3.907 35.400 1.265 28 7.980 28.700 8.063 Tabela 2 STRUKTURA UPORABLJENIH OSNOVNIH MATERIALOV ZA POSAMEZNO SKUPINO PROIZVODOV Skupina Osnovni materiali proizvodov namen uporabe aznajka vijaki — jekla z garantirano sestavo KV 10, C.1102 za preoblikovanje v hladnem C.1220 za poboljšanje za cementiran j e in karb onitrir an j e — nerjaveča jekla Cr-Ni z nizkim C verige — jekla z garantrian-o sestavo C.1102, C.8330, s sposobnostjo C.7435, C.5420, preoblikovanja v hladnem 15 Mn-Ni, 16 MmNiCr, z garantirano varivostjo 16 MnNiCrMO (nepomirjena jekla) za poboljšanje za cementiran j e in karb onitrir an j e mreže in pletiva •— jekla trgovske kvalitete — jekla za garantirano sestavo — nerjaveča jekla Tabela 3 PROJEKCIJA MATERIALOV V PRIHODNJEM OBDOBJU — 1981—1985 Izdelek Vrsta osnovnega materiala Dobavljeno stanje Vijaki — lesni vijaki karbonitrirani, galv. zaščiteni KV 10, C.1220 vleč. žica —- vijaki za pločevino cena/kvaliiteta, galv. zaščiteni KV 10, C.1220 vleč. žica — hladno stiskani odkovki KV 10, C.1220 fosfat, žica — matični vijaki KV 35, KV 10 fosfat, žica — matice KV 35, KV 10 fosfat, žica — nerjavni vijaki avstenitno jeklo z vlečeno in površ. nizkim ogljikom kemično obdelani Verige — verige trgovske kvalitete C. 1102 vleč. žica — verige za rud. transporterje C.8330, C.7435 valjana žica — verige za elevatori e C.5420 do 0 18 kolob. nad 0 18 palice nad 0 18 palice — verige za dvigala in privez. 16 MnNiOr vlečena žica bremen 16 MnNiCrMO pofoakrena — verige za delovne stroje (zaščitne, traktorske, 15 MnNi snežne) 16 MnNiOr vlečena žica Mreže in Materiali se vklapljajo v gornji program jekel, pletiva razen mrež za armaturo stekel in kord žice za pnevmatike, ki pa jih je potrebno obdelati posebej, če bo ta proizvodnja zares stekla Projekcije proizvodnih planov kažejo, da bo proizvodnja izdelkov z višjimi trdnostmi pri verigah narastla in zahtevala kot osnovni material mikrole-girana jekla s sposobnostjo preoblikovanja v hladnem in za nadaljnjo toplotno obdelavo>. Pri proizvodnji vijakov in odkovkov bomo potrebovali jekla s sposobnostmi za hladno preoblikovanje in s posebej pripravljeno površino, ki omogoča ustrezno življenjsko dobo orodja, in z zahtevano površino izdelka brez dodelave. Tako zastavljen proizvodni program bo izboljšal strukturo porabljenih jekel v prid kvalitetam z novim razmerjem, ki naj bi bilo obrnjeno v primerjavi z dosedanjim. Ob tem omenjamo, da upoštevamo preskrbo z osnovnim materialom kot osnovni omejitveni faktor in potrošnje materiala v prihodnje ne proučujemo. Mnenja smo tudi, da je povečanje količinske proizvodnje v predelavi na nerealni osnovi, posebno če se materiali ne vklapljajo v programe železarn, ki težijo k večji proizvodnji plemenitih jekel. (Konec prihodnjič) Gvido Melink Sejem avtomobilske opreme Avtomehanika 80 v Frankfurtu Lahko smo ponosni, da se je končno tudi naš izdelek (snežne verige za osebna vozila) pojavil na tako kvalitetnem sejmu, kjer so zastopani vsi proizvajalci te opreme na svetu. Predstavila jih je firma INDÙ, ki je tudi kupec naših verig za Zahodno Nemčijo. Težko bi človek opisal vtise, ki jih je dobil pri ogledu sejma, posebno še vtis prostora, kjer so bile razstavljene naše verige. Skoraj neverjetno je, koliko dajejo tuji prodajalci in proizvajalci poudarka propagandi. Imeli so svoj zelo lično urejen paviljon, na koncu katerega so predstavili naše verige. Naš razvojni oddelek je pripravil tehnično Potek in (ne)uspeh solidarnostne akcije za občino Brus Obiskali smo grob Josipa Broza Tita Minil je že določen čas od potresa v Srbiji, ki je prizadel tudi občino Brus. Medtem se je čas premaknil čez poletje v jesen in prizadeti občani se bodo morali poleg materialnih težav spopadati še z vremenskimi ne-prilikami. Neuspeh solidarnostne akcije, ki je potekala v naši Do, me je spodbudil, da napišem teh nekaj besed. Veliko je bilo napisanega o tem, kako je prišlo do pobratenja naše občine z občino Brus, koliko je bilo naših ljudi med II. svetovno vojno izseljenih v Srbijo, kako so bili tam sprejeti, s kakšnimi vtisi so se vračali tisti, ki so vojno preživeli, vlak bratstva in enotnost nam vsako leto slikovno prikaže ra- dokumentacijo o samih verigah, ki je bila nazorno prikazana na fotografijah, ki so bile razofoe-šene po razstavnem prostoru. Za razlago diagramov in ostalih tehničnih podatkov pa je bil obiskovalcem na voljo vodja našega razvojnega oddelka, kakor tudi demonstrator montaže verig. Obiskovalci so se zelo zanimali za načine testiranja verig, saj oni dajejo' zelo velik poudarek izdelkom, ki imajo priznanje za kvaliteto, kakršnega so dobile v letošnjem letu naše verige. Obiskovalce je sproti obveščal tudi spiker, ki jih je opozarjal na posamezne izdelke. Zanimanje za naše izdelke je bilo veliko, tako da je bil prostor stalno poln. Toda to nas ne sme uspavati, kar se običajno dogaja pri nas. Ob pregledu preostalih razstavnih prostorov ostalih proizvajalcev snežnih verig, sem dobil vtis, da bomo morali krepko poprijeti za delo, če bomo hoteli ostati na tem trgu zanimivi. Vsi proizvajalci verig posredujejo vsako leto nekaj novega, pa naj bo to tudi noviteta samo v embalaži. Važno je, da je različno od predhodnega. Izredno velik poudarek proizvajalci verig dajejo načinu montaže verige. Nekaj izmed njih je predstavljalo izredno zanimive načine montaže, ki se lahko vrednotijo z načinom montaže Rival. Pri vsem tem pa je tudi zelo pomemben zunanji videz verig. Tu smo mi najbolj oddaljeni od ostalih proizvajalcev verig. Na tem področju je nujno takoj ukrepati, saj so bile verige res izredno slabo pocinkane. Nujno bo v bodoče dajati večji poudarek proizvodnji snežnih verig, če bomo hoteli z njimi pridobivati tako zaželjeme devize. Striktno se bomo morali držati dogovorjenih rokov dobave, saj oni tu ne poznajo šale, pri nas pa do tega ni pravega posluha. Kaj lahko se nam zgodi, da se njihovo zanimanje za naše verige zmanjša, oziroma si poiščejo drugega proizvajalca. Kaj pa bi to pomenilo za nas, upam, da vemo in bi bilo tedaj vsako prerekanje zaman. Jože Pfajfar dost in solze tistih ljudi, ki se po tolikih letih ponovno srečajo in obujajo spomine na težke dni. Upravično dvomim, da bi kateri od njih odrekel pomoč drugemu tud v d-anašnjih dneh. To pomeni, da smo bili v Verigi proti takšni solidarnostni akciji ravno tisti, ki vojnih strahot, pomanjkanja v povojnih dneh nismo občutili, vsaj ne v takšni meri. Veliko nas je v naši DO tudi taksnih, ki nismo občutili duha vseh delovnih akcij, ki so se izvajale v najtežjih dneh nove Jugoslavije. Po pravici povem, da me je sram pisati in opravičevati' takšne humane akcije, ki so odraz najvišje človekoljubnosti, saj bi moral to sleherni dobro vedeti. Vemo in se bomo morali še bolje zavedati, da je bratstvo in edinstvo največja pridobitev in vrlina vseh jugoslovanskih narodov, ki smo si jo pridobili med NOB. Lahko bi tukaj še napisal in se razpisal o težki gospodarski situaciji, ki vlada v svetu in v Jugoslaviji, iin še naprej o Verigi. Tu je problem osebnih dohodkov, ki nas že nekaj časa razburjajo, pa padec življenjskega standarda itd. Vse to so stvari, ki nas trenutno spremljajo in najverjetneje je, da bo to še nekaj časa trajalo. Kdo je za to odgovoren in kako bomo to rešili, je problem, s katerim se ukvarjajo najvišji forumi in vsi odgovorni ljudje. Največja možna rešitev tega, v smeri katere se tudi dela, je ta, da bomo morali te probleme reševati prav vsi. Prav tako smo odgovorni za dosedanji razvoj nase domovine tudi vsi. Nekdo je odgovoren bolj, nekdo manj, Treba se bo zavedati, da naša družba pasivnih posameznikov ne potrebuje, prav tako tudi napačnih odločitev ne. Kaj je namen teh zadnjih stavkov? Trenutno se nahajamo v določeni gospodarski situaciji. Kriza, ki je zajela ves svet, nam ne garantira, da se bo to tako kmalu izboljšalo. Mogoče bo potrebno zobe še bolj stisniti im še bolj dosledno izvajati stabilizacijske ukrepe kot danes. Pa tudi to je verjetno, da naravnih nesreč še nekaj časa ne bomo mogli zaustaviti ali preprečiti, lahko pa omilimo njih posledice. Ljudje se bomo po svetu in pri nas še nahajali v težkih položajih. Nikoli človek ne ve, kdaj ga prizadene naravna nesreča. Mi na Gorenjskem še nisn» v takšni meri doživeli tega. Zato tudi ne vemo, koliko takšna pomoč pomeni, materialno in moralno. Ne glede na to, kar sem tukaj napisal, ne glede na dogodke med NOB, ne glede na današnjo. situacij'0' mora v ljudeh ostati humanost, dobrota in posluh za sočloveka. Vse to ne bi tako kritično prikazal, če se v naši DO ne bi pojavili tudi posamezni komunisti, ki niso zagovarjali solidarnostne pomoči, ali pa so bili celo proti. Zato je dolžnost vsake OOZK, da uredi to v svojih vrstah in razčisti s takimi pojavi in mnenji. Normalno je, da moramo reševati tudi svoje notranje probleme in težave. Pojavili so se predlogi, naj bi rajši delali prosto soboto za popravilo strehe nad kovačnico in še nekaj drugih stvari. Tudi za to se lahko domenimo, toda presodimo, kaj je bolj potrebno, in se po temu tudi ravnajmo. Dobri prijateljski odnosi ter složnost, tudi če ima nekdo nekaj več kot drugi, bo pomagalo reševati probleme, ene bolj uspešno, druge manj. Akcija za pobrateno občino Brus je v Verigi (ne)uspela takole: Delavci tozd Vijakarneso delali eno prosto soboto. Delavci tozd Verigarne, Kovačnice in DSSS so prispevali po 100.— din. Rezultati kažejo, kako smo neenotni, kako različno sprejemamo težave, kako smo se našli v različnem položaju. Ne vem, kako delavci Vijakarne gledajo na to? Tudi to je vprašanje, kako bo z naslednjo takšno akcijo, če bomo stvari reševali tako neenotno in neprizadeto. B.T. Zelo uspelo III. srečanje folklornih skupin SOZD Slovenske železarne V soboto, 11. oktobra 1980, je bilo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah III. srečanje folklornih skupin delovnih organizacij SOZD Slovenske železarne. Navzoče je pozdravil Miro Sku-be, predsednik komisije za kulturo SOZD Slovenske železarne. Med drugim je poudaril razveseljivo dejstvo, da se krepi kulturna dejavnost v okviru omenjenih delovnih organizacij v Sloveniji. Ob skoraj povsem polni dvorani so na tem zelo uspelem srečanju nastopili: folklorna skupina KUD Jaka Rabič Dovje — Mojstrana, folklorna skupina Bratstvo Ravne na Koroškem, folklorna skupina iz Štor, folklorna skupina Prežihov Voranc iz Raven, ansambel narodnih plesov in pesmi Tone Čufar Jesenice ter folklorna skupina Veriga Lesce. Vse nastopajoče so gledalci toplo pozdravili. Z dolgim aplavzom so sproti nagradili vsako kulturno skupino za lepo in zelo uspelo podajanje starih slovenskih plesov in plesov Srbije. B.B. Že ves čas, odkar smo izgubili našega predsednika tovariša Tita, je bila naša želja, da obiščemo njegovo grobnico in s tem počastimo njegov spomin. Tako nas je vlak odpeljal 9. oktobra zvečer proti Beogradu. Čeprav je bilo vreme slabo, ni to prav nič vplivalo na naš cilj, da obiščemo Hišo cvetja na De-dinju. Ko so nas avtobusi zapeljali proti urejenemu parkirnemu prostoru blizu parka, v katerem se vrstijo obiskovalci groba na Bulevaru oktobrske revolucije, smo zagledali dolgo vrsto ljudi, kateri ni bilo videti kanca. Tudi mi smo se uvrstili v to množico ljudi — blizu 30.000 obiskovalcev je bilo tisti petek. Človek mora to doživeti, saj drugače je težko verjeti. Čeprav je močno lilo, je vsa ta množica čakala v urejeni vrsti in se počasi premikala. Prišli so iz vseh strani, iz vseh republik. Tako smo lahko videli male pionirčke, nekatere celo brez dežnikov, pa jim tega ni bilo mar, saj so si tako zelo želeli obiskati grob tovariša Tita. Prišli so tudi borci, pa delavci iz številnih organizacij ter kmetje iz oddaljenih vasi. In tako je vsak dan, razen ponedeljka, ko ni dan za obiskovalce. Nihče ne negoduje, saj so vsi pripravljeni čakati. Po tri in pol urnem čakanju smo se že bližali našemu cilju — Užiški ulici št. 15. Vrsta je nekajkrat obstala, grobnico so obiskale razne tuje delegacije. Čimbolj smo bili blizu, bolj žalostni smo postajali, skoraj nemi. Tik ob cvetličnjaku smo opazili pava, ki je žalostno povešal glavo. To je bil mogoče prav tisti ptič, ki je v času pogreba tako žalostno prepeval. Parki v okolici so urejeni tako, kot so bili še v času življenja maršala Tita. Vsa Okolica groba pa je en sam cvet. Lahko smo se ozrli proti delovnemu kabinetu predsednika Tita, kjer je 'ostalo pohištvo in delovni pripomočki tako, kot za časa njegovega življenja. Kar prehitro je minil naš žalostni mimohod. Odhajali smo žalostni, a vendar ponosni — saj smo živeli v Titovem času in v čast nam je, da njegovo delo nadaljujemo s skupnimi močmi in hodimo po poti, ki nam jo je začrtal. Ogledali smo si tudi muzej 25. maj, kjer so razstavljena darila, ki jih je prejemal predsed-nih Tito na svojih številnih potovanjih. Še posebno zanimive so bile štafetne palice, pa tudi panoji, na katerih je bila razstavljena s slikami in besedami pot štafetne palice od leta 1946 do leta 1980, ko se je sredi svoje zadnje poti ustavila. Zapuščali smo Beograd s ponosom v srcih — ni nam bilo žal truda, saj je verjetno želja vsakega Jugoslovana, da vsaj enkrat obišče grob našega Tita. M. K. Naša folklorna skupina Sklepi samoupravnih organov OD 10. 9.1980 DO 10.10.1980 DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 26. 9. 1980 je bila v dvorani delovne organizacije slavnostna seja delavskega sveta ob 30-1 etnici samoupravljanja. Ob tej priliki so bila podeljena knjižna darila in priznanja članom prvega delavskega sveta in vsem dosedanjim predsednikom delavskega sveta. 8. 10. 1980 je bila 15. redna seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi: — Potrjen je usklajen predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SŽ Veriga Lesce. — V zadevi določitve ponder-jev za prehod na planske pon-derje za leto 1980 se začne arbitražni postopek. DS tozd in DSSS v roku 7 dni določijo po dva člana arbitražne komisije. Ta se sestane v roku 10 dni in po konstituiranju imenujejo predsednika v skladu s 147. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO. Postopek pred arbitražno komisijo mora biti. hiter. — Sprejme se Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Radovljica. — DS DO potrjuje poročilo o delu poslovnega odbora in njegovih sklepih za pretekli mesec. — Na predlog Odbora za ljudski odpor in družbeno samozaščito DS DO razrešuje in imenuje: Golc Vinka, dipl. ing., se razreši dolžnosti vodje obrambnih priprav. Noč Pavla, dipl. ing., se razreši dolžnosti poveljnika štaba GZ. Bulut Nika se razreši dolžnosti člana CZ. Hozjan Jože se razreši dolžnosti člana odbora za LO in CZ. Noč Pavla, dipl. ing., se imenuje za vodjo 'obrambnih priprav. Vogelnik Petra se imenuje za poveljnika štaba CZ, istočasno pa tudi za namestnika vodje obrambnih priprav. Kozamernik Janeza se imenuje za namestnika vodje štaba CZ. Cop Franca se imenuje za člana štaba CZ. Pfajfar Jože se imenuje za člana odbora za LO in CZ. — DS DO odobrava stanovanjski kredit Zdravstveni skupnosti v višini 50 % od vrednosti stanovanja ,katerega oceni Alpdom v Radovljici, v ulici Staneta Žagarja. Stanovanje bo dodeljeno ženi Resman Jožeta. — DS DO potrjuje stroške slavnostne seje ob 30-1 etnici samoupravljanja. — Realizacija družbenopolitičnega izobraževanja se spremeni v toliko, kolikor bodo znašali stroški izobraževanja za splošni ljudski odpor. — DS DO predlaga delavskim svetom tozd in DSSS v potrditev enoten način nagrajevanja inventurnih komisij, s tem da se predsednikom obračunava opravljene nadure v 11. grupi, ostalim, ki delajo za inventuro, pa v 10. grupi. POSLOVNI ODBOR Na 15. redni seji poslovnega odbora dne 26. 9. 1980 so bili sprejeti naslednji sklepi: — Poslovni odbor je bil seznanjen s poročili o službenih potovanjih v tujino. — Poslovni odbor je potrdil poročilo o doseženi proizvodnji, komercialno poročilo in finančno poročilo za mesec avgust. Vodstvom tozd predlaga, naj bi tam, kjer fizična proizvodnja ne dosega planirane, uvedli dela v podaljšanem delovnem ča-lsu. PO je mnenja, da je kakršnokoli poročanje proizvodnje vnaprej nedopustno. Poročati je treba samo dejansko proizvedene količine. — Vrednost izmeta je 1,20 % vrednosti proizvodnje in je za Inovacije V tretjem trimesečju letošnjega leta je služba za inovacije prejela 7 racionalizacijskih predlogov : 1. Predlog št. 14/80. Jelenc, Kneževič in Veren iz tozd Vzdrževanje s predlogom: Podajna naprava za izdelavo obročev Bofors. 2. Predlog št. 15/80. Volk Marjan iz tozd Orodjarna s predlogom : Sprememba elek- trod za verige 0 14, 16 in 18. 3. Predlog št. 16/80. Repe Drago iz DS skupnih služb s predlogom: Nov način struženja in vrezovanja navoja pri elevatorskih locnjih. 4. Predlog št, 17/80. Kovačevič Dane iz tozd Orodjarna s predlogom: Nov način izdelave izvrtine v elektrode za verige 0 14, 16 in 18. 5. Predlog št. 18/80. Rozman Stane iz tozd Vzdrževanje s predlogom: Elektrovarilni stroj za topo varjenje žice od 0 4 do 12/ 6. Predlog št. 19/80. Rozman in Ločniškar iz tozd Vzdrževanje s predlogom: Elektrode za Miebach stroja iz domačega materiala. 7. Predlog št. 20/80. Vidic Janez iz tozd Sidrne verige s predlogom: Izboljšano orodjem delovanje kalibricmega stroja Wafios KKM 200. 8. Predlog št. 21/80. Oman Filip iz tozd Orodjarna s predlogom: Predelava kopirnega rezkalnega stroja — Prvomajska. V omenjenem obdobju je imela strokovna komisija samo eno sejo, na kateri so bili obdelani naslednji predlogi: 1. Predlog Jerneja Vovka iz DS skupnih služb. Pri tem predlogu je morala komisija sprejeti sklep, ali je reševanje predloga v pristojnosti komisije. Po posvetovanju s predstavnikom iz skupnih služb je bil sprejet sklep, da se ta predlog 0,39 % manjša kot v polletju 1979. — PO je potrdil operativni plan za mesec september. — PO na pobudo tozd TIO predlaga vodstvu DO, naj poskuša navezati stike z REK Velenje zaradi prodaje nekaterih artiklov iz programa tozd TIO. — PO je odobril: 3-dnevno potovanje k firmi Larrex Bren etti, 5-dnevno potovanje v ZRN in NDR, 3—4-dnevno potovanje k firmi National Machinery v Nürnberg in službeno potovanje v Bern za 3 osebe. — PO ne odobri plačila oglasa Jamarski zvezi Slovenije v reviji Naše jame. — PO imenuje na predlog splošnega sektorja, tehničnega sektorja, materialne službe in finančnega sektorja centralno inventurno komisijo in posa- v V erigi ne more obravnavati po veljavnem pravilniku. O sklepu sta bila obveščena predlagatelj in vodja skupnih služb. Končno odločitev o predlogu bo podala komisija za delovna razmerja pri DS SS. 2. Predlog št. 9/79, Zajc Jože iz tozd TIO s predlogom za priključke pri pretočnih ceveh v hidravliki in pnevmatiki. Predlog je že bil večkrat obravnavan na seji komisije, vendar ni dosedaj še najden pravi izhod za razrešitev tega predloga. Na novo je sprejet naslednji sklep: na ravni DO je potrebno določiti nosilca naloge, ki bo rešil problem in že podano idejo razvil do uporabne oblike, ki bo zadoščala vsem tehničnim zahtevam. 3. Predlog št. 2/78, Repe Drago in Zupan Ivo iz DS skupnih služb tozd Vijalkama, s predlogom stiskalnika od 0 1,6 do 11 v tozd Verigami. Za ta predlog je bil sprejet sklep, da se posreduje komisiji za delovna razmerja pri tozd Verigama izračun za predlog, ki ga je izdelala EOS. Pri tem je upoštevati faktor ustvaritvene sposobnosti 0,4. Izplačilo posebnega nadomestila bo v enkratnem znesku. 4. Predlog št. 12/80. Kavčič Anton iz tozd Orodjarna s predlogom za izdelavo delovne mize za ročno obdelavo utopov. Za ta predlog je komisija predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Orodjarna, da pripada predlagatelju Kavčič Antonu in njegovemu pomočniku Bizjak Marjanu enkratno posebno nadomestilo. 5. Predlog št. 15/80, Volk Marjan iz tozd Orodjarna s predlogom spremembe elektrod za verige 0 14, 16 in 18. Za ta predlog je komisija predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Orodjarna, da pripada predlagatelju na osnovi ugotov- mezne komisije za opravljanje popisa na združenih sredstvih. DELAVSKI SVETI TOZD Na izrednih sejah delavskih svetov tozd, ki so bile od 23. 9. do- 29. 9. 1980, so delavski sveti sprejeli sklepe o nabavi gasilskega avtomobila, v vrednosti 920.000 din. Na sejah delavskih svetov tozd in DSSS pa so bili sprejeti naslednji sklepi: — Potrdili so usklajen predlog temeljev planov tozd. — Razpisali so referendum in nadomestne volitve za samoupravne organe in delegacije SIS i!n ZZD za 29. 10. 1980. — Pravilnik 06 KMTIM ČfcTICfl LEV NIKOLA 7, TOLST07 Model ŠPANSKO M. IME ŽENSKO /ME ZIMSKO Cfti V ITAt.ni KILA! NA KRASU &AL.VWIU/I AVSTRIJA JAPONSKA MADŽARSKA MESTO V SOVJET, ZVEZI gozdna ?OSEKA ES 271ST. RAZPRAVA /ME KODJA TOZD TIO DOMAČE 2. IME MEDMET SOGLASNIK SKANDlNAV. DQ.C&I2 2>(AOO.EU\ cia/iHErA •JA VON&KA • I&&A ÄEZAN76 BEG CEZIT BIVŠI NOhETAŠ dinama OS, INA Dobnikar 2.060 u NEMŠKI SPOLWIK ■JEZERO NA ŠKOTSKEM C loch) ićLARiuer, ložo KOČ A 8. K A Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili 75 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Tomaž Majer, druga llOdiln Jure Pejič in Anka Novak, tretja 80 din Anica Juršinič in Ivanka Sodja. Rešitev današnje križanke nam pošljite do 4. novembra 1980. nemški barvni film KAMIKAZE NA KOLESIH 29. 11. ob 20. uri, 30. 11. japonski barvni zabav. ob 17.30 pustolovski film 15. 11. ob 20. uri, 16. 11. IZGUBLJENI RODNI KRAJ ■ob 18. uri 1. in 3. 12. ob 20. uri Balinanje v Lescah Uvodoma vam želim prikazati, kako je balinarski klub sploh nastal in kako se je razvijal. Ustanovljen je bil leta 1966 na željo 20 članov, ki so tudi podpisali ustanovno listino. Sprva smo imeli eno samo stezo, ki pa ni ustrezala tekmovalnim predpisom. Zato smo pričeli z izgradnjo še druge steze, bili- sta ograjeni le z lesenimi plohi. Naše ekipe so na teh stezah marljivo trenirale in že so bili vidni dobri rezultati. Število članstva je iz leta v leto raslo in spet smo morali misliti na razširitev in posodobitev igrišč, zgradili smo še tretjo stezo in vse tri ogradili z žično ogrado. Ker pa še to ni zadostovalo za organizacijo večjih tekmovanj, smo se dokončno odločili na našem občnem zboru, da bomo dogradili še četrto stezo in vse skupaj pokrili. Kakor se lahko vsakdo o tem prepriča, smo naš sklep tudi uresničili, da pa nam je to uspelo, je bila potrebna velika mera dobre volje in požrtvovalnosti vseh članov kluba, posebno tistih, ki so nosili glavno vlogo odgovornosti. Moram tudi povedati, da so nam šli na roko tudi vsi pristojni organi in osebe, da smo dobili v zelo kratkem času vso potrebno dokumentacijo. Ob tej priliki moramo še enkrat izreči in dati javno priznanje arhitekti Piber Metki, Piber Leopoldu, Triiplat Slavku, Onič Ivanu, Markelj Matiju, Žbontar Petru, ing. Noč Pavlu, ing. Golc Vinku, Šter Milošu in Zavodu za urbanizem ter vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji tega objekta. Posebno priznanje pa zasluži naš predsednik Pušnik Franc, ki je nesebično vodil delo ter vložil ogromno truda v teh šestih mesecih priprav in dela. Posebna hvala gre tudi članom kluba, ki so se udeležili udarniškega dela, ki ga ni bilo malo. 98 članov je skupno napravilo 4.878 delovnih ' ur, in če to ovrednotimo z dinarji, bi to pomenilo najmanj še 40 starih milijonov stroškov. Da ne bo kdo mislil, kako nam je delo šlo gladko od rok! Moram povedati, da smo naleteli na težave okrog zbiranja sredstev, ta pa še doslej niso zbrana v celoti .Težava je še večja, ker smo padli v obdobje gospodarske stabilizacije, vendar upamo, da bodo pristojni organi pomagali prebresti tudi to prepreko in težavo. Danes, ko objekt služi že svojemu namenu, smo lahko vsi ponosni nanj. Nemalokrat nas bo potegnil ite zagate, kam sedaj, ko dežuje. Ob koncu bi prikazali samo nekaj letošnjih rezultatov, ki smo jih dosegli na prvenstvih in turnirjih. 1. Mariborski 'turnir za pokal maršala Tita — 2. mesto 2. Tekmovanje posameznikov za Gorenjsko — 1. mesto 3. Ekipno tekmovanje B liga, zasedeno 2. mesto, obenem uvrstitev prihodnje leto v A ligo 4. Tumir v Kranju — doseženo 3. mesto 5. 1. mesto na turnirju v Tržiču 6. 3. mesto na turnirju na Repen-taboru na Primorskem 7. 2. mesto na turnirju borca v Kranju 8. 1. mesto na igrah slovenskih železarjev na Jesenicah 9. 8. mesto na republiškem prvenstvu v zbijanju 10. 4. mesto na mednarodnem turnirju Pokal Gorenjske v Radovljici 11. 2. mesto na memorialu v Kranju Center 12. 1. mesto na turnirju v Medvodah za občinski praznik 13. 1. mesto 20. 9. 1980 na otvoritvenem turnirju v Lescah 14. 2. in 3. mesto na občinskem sindikalnem turnirju v Lescah 15. 3. mesto na Kresovskem turnirju na Javorniku 16. 1. mesto na Dugarjevem memorialu na Jesenicah. To je samo nekaj rezultatov, ki so jih dosegli leski balinarji v letošnji sezoni kljub vsem naporom im težkemu delu. Zato jim tudi še v bodoče želim enakih in še boljših rezultatov. Janez Macuh Avto rally Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Radovljica in ZTKO Radovljica v izvedbi AVTO MOTO DRUŠTVA — športna komisija Radovljica so bili organizatorji letošnjega AVTO RALLYA »GORENJSKA 80« za VI. sindikalno prvenstvo občine Radovljica. Tekmovanje je bilo v soboto, 27. septembra 1980, na relaciji Radovljica — Bohinj — Jereka — Pokljuka — Gorje — Bled — Tržiška Bistrica — Podnart — Lancovo — Ribno. Ocenska vožnja je bila sestavljena iz štirih etap. Na začetku prve in četrte etape so morali vozniki opraviti dve spretnostni preizkušnji : vožnja med keglji, parkiranje -naprej — nazaj. vožnja po deski vzvratno, vožnja od garaže do garaže s prižganimi lučmi, ustavljanje na ciljni črti s prednjimi — zadnjimi kolesi. Vozniki — sovozniki so marali opraviti še naslednje preizkušnje : 1. Med vožnjo prve etape je bila kontrola vožnje po prometnih predpisih (radar). 2 ,S spomenikov NOB je bilo treba v prvi, drugi in tretji etapi prepisati del teksta. 3. Na koncu druge etape na Zatrniku je moral sovoznik izstreliti 3 naboje. 4. Med vožnjo tretje etape sta morala voznik in sovoznik rešiti tri vprašanja iz cestnoprometnih predpisov, in to med prehodno kontrolo v Tržiški Bistrici in časovno kontrolo v Podnartu. 5. Na cilju v Ribnem je sovoznik opravil še preizkus v pikadu 5 puščic v tarčo. Vsako leto je AVTO RALLY potekal na relaciji Radovljica— Crikvenica, za kar je bilo precejšnje zanimanje. Letos pa je bilo domenjeno, da zaradi stabi- lizacije organizirajo AVTO RALLY Gorenjska 80. Verjetno je bilo to krivo, da je bila precej manjša udeležba, saj je sodelovalo le 41 dvojic iz 27 OO ZS, od teh le pet ženskih. Od naših sta se izvrstno odrezali Tonejc Dora in Marolt Mira, saj sta z odlično vožnjo dosegli prvo mesto, pa tudi ostali so dosegli lepe rezultate. Ženske dvojice 1. Tonejc-Marolt Veriga 171 kaiz. točk 2. Kolman-Perko Elan 217 kaz. točk 3. Stržilnar-Beznik Veriga 219 kaz. točk 4. Podlipec-Lavrič Elan 270' kaz. točk 5. Urevc-Žemlja Vezenine 273 kaz. točk Moške dvojice 1. Kapus-Stroj Elan 106 kaz. točk 2. Donaval-Burič GG 120 kaz. točk 3. Knaflič-Kunšič Veriga 134 kaz. točk 8. Kelih-Lapuh Veriga 150 kaz. točk 12. Pavlin-Paivlin 173 kaz. točk 16. B rudar-Pogorelec 202 kaz. točk 21. Pašič-Pogačnik 232 kaz. točk 22. Jauševec-Dežmam 242 kaz. točk 23. Skopore-Pungerčar 249 kaz. točk 29. Hočevar-Majstorovič 292 kaz. točk 33. Ažman-Krničar 390 kaz. točk 36. Š-abat-Mohoriič 552 kaz. točk Ekipno 1. GG Bled 110 točk 2. Elan Begunje 86 točk 3. Veriga Lesce 82 točk Razglasitev rezultatov je bila v gostišču Oddih v Ribnem, kjer je bilo tudi družabno srečanje za vse udeležence. Želja vseh je bila, da se drugo leto spet srečajo, vendar naj bi bil rally organiziran na slovensko obalo. Cilka Stržinar VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbotr: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka — Tiska Tiskarna Ljubljana.