NASA KOMUNA GLASILO IZDAJATELJSKE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LI U B L J A Vi A-VIČ - RUDNIK Lelo III. Ljubljana, november 1963 Številka 12 Z I *v'' Va % IV 7943 - 29. n&aembet ~ 1963 Dvajsel let ne predstavlja v življenju nekega naroda že njegovo zgodovino, predstavlja pa lahko najžlahtnejša poglavja, napisana z velikimi črkami. To so poglavja naše zgodovine — vse do dne II. zasedanja AVNOJa, 29. novembra v Jajcu pa do danes, ko praznujemo dvajseto obletnico te zgodovinske resnice. Temeljne odločitve AVNOJa so za nas zgodovinska resnica. Njeni plodovi so razkošje naše vsakdanjosti. Primerjave med nekdanjim in zdajšnjim ponuja vsak korak. Tovarne in delovni kolektivi, šole in nove generacije, uresničena načrtovanja in novi delovni programi, mesta in naselja - vse to je razgibano, neutrudno morje tisočerih doživetij in razum bi komaj preudaril, da njihova starost ne presega dveh desetletij. Zdajšnji čas dodaje s pridobitvami letošnjega leta minulemu obdobju nove oblike, ki zrcalijo v sebi zgodovinske odločitve AVNOJa in naše revolucije. Volitve v samoupravne organe zvezne, republiške in občinske skupščine so potrjen akt naše demokracije; nova ustava s plejado zakonov zagotavlja nadaljni razvoj naših medsebojnih odnosov, odnosov med proizvajalci; statuti delovnih organizacij, podjetij in ustanov, so legitimacija skupne moči, zaupanja in zavestne odgovornosti. Letos načrtujemo. Družbeni plan za leto 1964 je osnova sedemletnega načrtnega dela, ki se ga bomo lotili s premišljeno upornostjo. Plan ne pripoveduje samo o razvoju gospodarstva: njegova vsebina je z razvojem materialne osnove naklonjena družbenemu in osebnemu standardu, družbenim službam v korist delovnega človeka. Sedemletni plan je zaupnica ustvarljivi težnji proizvajalca, ki nas vselej in povsod seznanja z istim ciljem - s socializmom. In ravno socializmu, naši socialistični demokraciji, je položilo temeljni kamen zgodovinsko zasedanje v Jajcu, katerega dvajseto obletnico praznujemo letos. / Of> DNEVU REPUBLIKE čestitajo vsem delovnim ljudem nase občine in jim želijo pri njihovem delu novih uspehov OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZB NOV OBČINSKI ODBOR RKS DELAVSKA UNIVERZA UREDNIŠTVO „NAŠE KOMUNE« oSkLadna&t med pcadukVu%na&t^a in &tc&k(mn& u&p(9&&bL£en(9i&ti& • Delavka, ki mora v osmih Urah dv ig- • niti in odložiti 500 sodov, je lahko • produktivna ob precejšnjem fizič- • nem naporu! Produktivnejša bi bila, • če bi del njenega fizičnega napora • prevzel pač ustrezen mehanizem — • trans [K) rt — in diagram splošne pro- • duktivnosti bi se pomaknil navzgor • za celotno podjetje! Navadno pravi- • mo: ob enakih proizvodnih stroških • in nei zpremen jen em številu za posle- • mih odkriva porast proizvodnje ter izgubila letno 30 milijonov dinarjev, zdaj [>a jih prihrani z uvedeno proizvodnjo raznih izdelkov iz odpadnega materiala. Semkaj sodijo številni primeri iznajdljivosti, smotrnega koriščenja strojnih kapacitet, posluha za sodobno in ekonomsko, sodi semkaj prav primer s sodi, s katerim smo začeli pripoved. Vse to in sploh boj za produktivnost je tesno vezano na strokovno usposobljenost vodilnega kadra v na- Vse te primerjave pa seveda niso usodne. Neskladje med določili v pravilnikih in dejanskim položajem lahko odkloni čas. Pomembno je samo opozorilo politiki kadrovanja, ki mora imeti močno obeležje načrtnega reševanja pomanjkljivosti kvalificiranega sestava delovne sile. Ravno politika kadrovanja, štipendiranja, pa v naši komuni ni najugodnejša: peka j nad 400 štipendistov 27 podjetij pri pada kot perspektivni strokovni kader predvsem le trem, štirim gospodarskim organizacijam — „ELES£e, Avtomacija, Elektronika ... — vrsta podjetij pa je, ki ne štipendirajo nikogar. Potemtakem je Umestno priporočilo občinske skupščine gospodarskim organizacijam, da naj s skrbjo za politiko kadrovanja ustvarjajo pogoje za nadaljnje doseganje ugodnejše stopnje produktivnosti. Ti* skrb bi morali upoštevati statuti podjetij (in ustanov!), saj je reprodukcija kvalificiranih delavcev dejansko enakovredna reprodukciji strojev. D. K. 01) Tržaški cesti v Ljubljani žc raste poslopje nove pošle. To bo vsekakor pomembna pridobitev /a vse naše mestno področje, zlasti še ob predelu okrog Tržaške ceste, od koder so se ljudje nemalokrat podali po opravkih kar na glavno pošto ob Titovi cesti. Zdaj pa jim bo pot prikrajšana, že prvi obrisi novega poštnega poslopja pa nas navdajajo * zadovoljstvom, da Imino slednjič le enkrat stojali v nove, svetle in sodobno urejene poštne |>rostorc tudi na Tržaški cesti. • ustvarjenega dohodka večjo stopnjo • produktivnosti. Vse to pa pomeni ne- • nehno odkrivanje notranjih rezerv, • vseh tistih faktorjev, ki lahko ugod- • no vplivajo na dvig produktivnosti. Prizadevanje gospodarskih organizacij v naši komuni ni brez zgovornih rezultatov, če upoštevamo dohodek na zaposlenega, ugotovimo v industriji indeks 122,7, v celotnem gospodarstvu občine pa 115,2 v primerjavi letošnjega z lanskim prvim polletjem. Z vednostjo, da indeksi niso korigirani z vplivom cen, spoznamo izračun produktivnosti, ki je v naši komuni za 10 odstotkov Ugodnejši. V teh desetih odstotkih tiči marsikaj! Semkaj sodi uv edba kontrole kvalitete v Tobačni tovarni, ki je neposredno vplivala na organizacijo Idela in na organizacijsko strukturo podjetja. Ob produktivnost zadeva reorganizacija proizvodnje ter uvajanje mehaniziranega procesa v nekaterih obratih ^Ilirije«. Ob tem lahko podčrtamo koristnost ugotovitve Kovinske industrije Ig, da je doslej z neuporabnostjo odpadnih delov ših delovnih kolektivih. Neznanje [ta nikjer ne opravičuje morebitnih neuspehov, predvsem ne tam, kjer se uspehi ponujajo. Boj proti neznanju pa pomeni poglobljeno skrb za nadaljnje strokovno usposabljanje delavcev, v mnogih primerih doslednejše Upoštevanje določil naših pravilnikov. Presodimo: med 2 7 podjetji jih je 18, ki imajo v pravilniku pogoj, da mora imeti direktor fakultetno izo-brezbo. Dejansko pa so le v štirih podjetjih na direktorskem položaju ljudje s takšno izobrazbo. Med omenjenim številom podjetij v naši komuni jih je spet samo 17, ki imajo sistematizirana delovna mesta za vodje komercialnega sektorja, pri čemer 14 pravilnikov zahteva za takšno delo človeka z visoko izobrazite. Dejansko pa so le tri delovna mesta v' rokah ljudi z zahtevano izobrazbo. Podobna je primerjava med zahtevami pravilnikov ter z zasedbo ostalih delovnih področij vse do tehnike in računovodstva, da ne govorimo o pomanjkanju ekonomistov, socialnih delavcev, pravnikov in drugih. Sporočili so nam Kot so nam sporočili z osnovne šole Škofljica, je tamkaj vpisalo 14 vpisnikov 84 tisoč dinarjev ljudskega posojila. Prvotno smo namreč objavili, da so na tem našem učnem zavodu, vpisali le 29 tisoč dinarjev, kot nam je to sporočila Služita družltenega knjigovodstva NB 600-18 s sporočilom z dne 16. oktobra. S tem pa prav gotovo ne zadene krivda našega uredništva. Končani so zbori volllcev Oil 25. oktobra tlo 11. novembra ho se po vsej občini zvrstili prvi jesenski zbori volilccv. Na njib so občani kritično pregledali dosedanje delo krajevni]* in stanovanjskiih skupnosti, nemalo govora pa je bilo tudi o nekaterih aktualnih komunalnih problemih, ki se vlečejo že leta in leta. Volilci so pregledali tudi realizacijo letošnjega družbenega načrta obei|iie, spregovorili pa so še o občinskeny statutu in statutih krajevnih skupnosti. Ob koncu so izvolili1 tudi člane novih šolskih odborov. O zborih volilccv bomo še poročali/. Z razprave na občnem zboru občinskega sindikalnega svela Delegati so se v razpravi dotaknili predvsem nekaterih najpomembnejših problemov in vprašanj, ki jih bomo skušali posredovati tudi* našim bralcem v nekoliko skrajšani obliki. • Vprašanje dela strokovnih odborov za jiosaiuezna področja sindikatov. • Dejavnost in problemi ter načrti komunalne skupnosti socialnega; zavarovanja. • Investicije v našem zdravstvu. • Problemi sezonske delovne sile. • Pogoji ob skrajšanem delovnem času. • Sredstva za razvoj družbenih služb. » Kategorizacija šol. • Nagrajevanje prosvetnih delavcev. • Statuti. • Področje vzgojno-varstvenega dela. • Rekreacija in skr)* za razvedrilo delovnega človeka. • Vprašanje izobraževanja in družbenega usposabljanja v delovnih organizacijah. ZJUTRAJ JE LE PREDALEČ Pododbor krajevne skupnosti Škofljica je zaprosil avtobusno [sodjetje „Ljul*ljaiia-traiiisport«, da bi omogočilo delavcem iz Smrjenja, Vrha, Gradišča, Pijave gorice in Ločnika, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano, redno avtobusno progo. Do dosedanjih prometnih zvez pa je le malce predaleč. Iz Zelimelj pelje vsako jutro avtobus v Ljubljano in se popoldne vrača spot nazaj. Iz teh vasi pa je do najbližjih prometnih zvez najmanj 5—10 km. Od Vrha pa do železniške postaje na Škofljici je kar 10 km, iz Gradišča 9 kilometrov, iz Smrjenja 7 km in iz Pijave gorice 3,5 km. Zato je [rrošnja delavcev iz. teh krajev, ki dan za dnem hodijo na delo v Ljubljano in se pozno vračajo, še toliko bolj opravičena. Vpisali smo 175 milijonov ljudskega posojila Po zadnjih podatkih smo v naši občini vpisali nič manj kot 175 milijonov dinarjev ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. 51 gospodarskih organizacij je vpisalo 78 milijonov 530 tisoč dinarjev, več kot deset tisoč delavcev in uslužbencev pa je vpisalo 81 milijoliov 187 tisoč dinarjev. V zadnji skupini so obrtniki iu Kmetovalci vpisali nekaj več kot 16 milijonov' dinarjev. Društvo prijateljev mladine lerena Krim ponovno zaživelo „Zuradi vse večjih j*otreb po družbenem sodelovanju pri urejanju problemov, ki nastajajo |*ri delovanju z mladino, za poživitev njenega izvcnšolskcga delovanja in za poživitev akcij, ki so v preteklosti pcstrile delo z mladino, je nujno, da sc oživi delo Društva prijateljev mladine na našem terenu.« S temi besedami je ravnatelj osemletne šole „Oskar Kovačič« Jože Mihevc začel izredni občni zbor DPM terena Krim, na katerem sc je zbralo precej občanov. V kratkih l*escdal* je orisal delo in razpad prejšnjega odbora DPM, ki je prenehal z delom že 1959. Potem ko je predstavnica ObZPM Anica Zavcc spregovorila o naj važnejših nalogah DPM na terenu, so zborovalci v razpravi nanizali vrsto najnujnejših j*«*-blcmov, s katerimi se bo „8i>oprijcl‘‘ novi odbor, ki ga sestavlja sedem članov. Odbor sc bo konstituiral na svoji prvi seji, prepričani pu smo, da bo uspešne nadaljeval delo in tradicijo, ki jo je imelo jnejšnjc DPM pred razpadom, * letih svojega najuspešnejšega delovanj®- SPREHOD PO DOLGEM IN POČEZ Mozaik vsakdanjih srečanj, ki pa niso le srečanja Dolga in lepa avtomobilska cesta, ki tam pod Golovcem zavija proti „cvickovi deželi1', lepi Dolenjski. Toda, ne le cesta, tudi vsa njena okolica iz dneva v dan spreminja svojo zunanjost. Rudničani so nemalo ponosni na to. Ob Dolenjski cesti, zraven bencinske črpalke „Petrol“, so odprli manjšo restavracijo, ki bo pravzaprav restavracija zaprtega tipa. V “jej se bo lahko oddahnil, se odžejal in potolažil lakoto, vsak voznik motornega vozila, ki sc bo moral zaradi okvare ustaviti v avtomehanični delavnici in počakati na popravilo. Ustanovitev restavracije je vsekakor zelo pohvalni korak podjetja „Cosmos“, in se je bodo lastniki motornih vozil prav gotovo zelo razveselili. Tako se bodo najlaže odpočili in osvežili po naporni vožnji. Tudi novo osnovno šolo so pred kratkim dobili Rudničani. Prav nič pa ni v okras vrsta reklamnih tabel ne daleč od nove šole, hi so pričvrščene na zidno ograjo nekdanjega nogometnega igrišča na „Krimu“. Nogometnega kluba ni več, ostale pa so ogromne reklamne table vseh barv in napisov, ki na moč motijo in kazijo okolico. Skoraj 20 jih je. Kar tekmujejo si med seboj: ,,DUNLOP“ — Šport — CO LTD Ix>ndon, HANNO — Tisch Tcnnis A. G. — Hagcdorn-Osnabriick in še nekaj domačih reklam, pač po želji. Vsekakor hi bilo prav, da bi že zaradi velikega tujskega prometa izginile z zidu oziroma zidne ograje neokusne reklame, ki motijo urejeno okolico •n harmonijo novih naselij, ki nastajajo ob •vtocesti. Res je, da je denar denar, biti pa mora vedno na pravem mestu. Reporterjevo pozornost je vzbudil tudi lep nov kiosk v bližini železniškega prehoda. Iz hi 'l 'ovprašala, ali tudi njo težijo kakšne ^^mrnliic skrbi. Ugotovila sva, da je ne. Le c‘ fm<,la bi rada novo stanovanje, ven-kiosk*'* *ak° niajhno kot je njen prodajni p Prijazno je prikimala in zaprla okence, g^u ^"onečenn sva se zopet ustavila na od-od prulskcga mostu pa do Gra-' Osuplost in jeza. Fotoreporterjeva Prah * sku*afn zajeti. Kakšne kotanje, U^reš *** skornj strelski jarki. Se hoditi ne pij ’ k®j šele voziti. Sprlincli plotovi pa sc *cfili° ,la^‘kajo in čakajo tistih, ki bi jih 6 ta rine „sivih let". Na pragu neke sta- novanjske barake, ki sestavljajo pravcato uli- , co in so menda last „Slovenija cest", je stala mlada žena. Ni je motil vonj pp katranu in niti mračna barva barak. Kaj je mislila, ko je tako zvedavo strmela v svet. In njene želje? Nobenih posebnih, zdravja. Zadovoljna je bila skupno z možem. Njeno stanovanjc pa stoje nove svetilke, ki bodo pregnale temo s ceste in povečale varnost v nočnih urah. Sedaj je cesta še zaprta za ves promet, ker še čaka na asfaltiranje. Krakovčani upajo, da bo to kaj kmalu, še pred jesensko močo. Že blizu občinskega poslopja sva ustavila liitečega pismonošo, da nama kot star občan pove kaj zanimivega, saj ti vedno ,,veseli jK>šlarji“ pač vse vedo. Kar na kratko naju je odpravil: .,Odhajam v zasluženi pokoj, oglasita sc čez mesec dni." Ob prijetni misli na piemonošin zasluženi pokoj, sva odhitela po Tržaški cesti in ustavila tapetnika A. R. ..Kakšen komunalni problem pa vas kuj žuli?" sva ga pobarala. Kaj porečete na vse to. Namreč za ,,prikupno galerijo" reklamnih napisov, ki že leta in leta kljubujejo „zobtl časa" oh ograji nekdanjega nogometnega igrišča na Krimu. je bilo tudi v baraki svetlo in čisto. Vendar, ko bodo trije, bo tudi to kljub skromnosti premajhno. No, stanovalka je. trdno prepričana, tla sc bo tudi ona z družino kmalu vselila v novo stanovanje. In končno nama je vendarle odkrila majhno željo. Da bi pozimi izplužili tudi cesto v Trnovskem pristanu, kjer zapade visok sneg, nikdo pa je ne izpluži in stanovalci ga gazijo do kolen visoko. Odkorakala sva po prašni cesti, verjemite ali ne, res po prašni. Spremljalo naju je cvrčanje ptičk v kletkah, pričvrščenih na lesene barake. Toda, tudi v Trnovskem pristanu popravljajo ceste. Tako bodo v kratkem uredili kanalizacijo v Eiprovi ulici in jo prekrili z asfaltno prevleko. Ob Krakovskem nasipu že Zamislil sc je za trenutek in odgovoril: ,,Čc bi odločal, bi takole ukazal: Takoj popravite ceste v Rožni dolini, strašne so. Zato tudi avtobusov ni tja, kot lastovk v hladni spomladi. Tlakujte jih. 50 odstotkov so slabše kot so bile po osvoboditvi. V Kozarjih pa naj bi že napeljali vodovod, pijemo že dolgo rdečkasto in mastno vodo iz vodnjakov. Res je, želodci so že navajeni, kljub temu pa si želimo le dobre ljubljanske vode. To, bi bilo za zdaj vse." Na križišču pa je prometnik obvezno krilil z rokami in se jezil nad nestrpnimi pešci in vozniki, ki bi vsak zase kaj radi zagospodarili na njem. Vlado Firm — Lojze Zavodnik Ali že vesle da . . . ... se bo prihodnje leto dokončno preselila v naše občino tovarna pletenin „Angora", ki bo dobila nove prostore v nekdanji šoli „Oskarja Kovačiča". ... smo v prvih šestih mesecih letošnjega leta izvozili le nekaj več kot ■10 odstotkov od predvidenega plana. . . . dograjujemo v Gerbičevi ulici nov trgovski lokal. ... se je trgovsko podjetje „Mcrcator“ odločilo, da bo zgradilo na Tržaški cesti sodobno urejeno in opremljeno samopostrežno trgovino za stanovanjske in poslovne objekte. . ... so na razgovoru s predsedniki krajevnih odborov SZDL kritično ocenili akcijo ob vpisovanju ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja, statutarne razprave in prve jesenske zbore volilcev. ... se nam poleg bencinske črpalke na Tržaški cesti v bližnji prihodnosti obetata še dve novi — na Dolenjski cesti v Ljubljani in Velikih Laščah. ... sta oba zbora naše občinske skupščine .-prejela sklep, da se dajo vsi gozdovi splošno ljudskega premoženja na področju naše občine, ki sodijo v ljubljansko gozdno-gospodarsko območje, v uporabo Gozdnemu gospodar. Ljubljana. ... so kmetijske zadruge z Dobrove, Iga in Preserja s 1. novembrom prenesle vso gozdatsko dejavnost, ki so jo doslej opravljale, vključno odkup in promet z lesom, na Gozdno gospodarstvo Ljubljana, kmetijska zadruga v Velikih Laščah pa na kmetijsko-gozdar, posestvo Kočevje. .. . sta ustanovljena sklada za pospeševanje gostinstva in turizma ter sklad za napredek obrti. ... imamo na področ ju naše občine 26 pomembnejših telesno-vzgojnih in pa športnih društev, ki združujejo v svojih vrstah že nič manj kot 3827 članov ali okrog sedem odstotkov vseh prebivalcev. ... so na izrednem občnem zboru občinske gasilske zveze med drugim tudi sklenili, da bodo začele z delom posebne komisije za požarno operativno in preventivno službo v komuni. V njih bodo predvsem gasilski strokovnjaki, po iztrebi pa tudi visokokvalificirani delavci iz javnih služb in raznih gospodarskih organizacij. Ludi za šolsko dejavnost ko tre&a več posivita Oba zbora občinske skupščine sta pred kratkim razpravljala na eni svojih zadnjih sej o poročilu svetov za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno kulturo, ter pri tem poudarila nujnost pri bitrejšeiu reševanju a ktualnih problemov s teh področij našega družbenega življenja. 'Etasti gre za pereče vprašanje v našem šolstvu, nič manjši problemi pa sc nam pojavljajo tudi na področju kulture, prosvete in telesne vzgoje, ki smo jim vse doslej krojili usodo s skromnimi sredstvi za njihovo osnovno delo. Na naši prvi sliki vidimo republiškega ljudskega poslanca inž. Ferda Gorjanca (drugi z leve), predsednika občinskega odbora SZDL Staneta Virtiča in poslanca Skupščine SRS Mitjo Stupana (na skrajni desni). Na drugi sliki je delovno predsedstvo seje: Tatjana Lokovšek, predsednik občinskega zbora, podpredsednik občinske skupščine Edo Klanšck in pa Ciril Marinček, ki je vodil zbor delovnih skupnosti. IN ŠE NEKAJ O ZIMSKEM TURIZMU V NAŠI OBLINI Predramiti se bo treba iz spanja Kadar slišimo besedo ,,zimski turi-zem“, nehote pomislimo samo na Gorenjsko in pa mogoče »e na Pohorje. Res, da v teh predelih po navadi preje zamede, toda lanska zima je vse presenetila, ko je nasula povsod dovolj snega. Nikjer ni rečeno, da se ne more to spet zgoditi. Zmotno je mišljenje, da v naši občini ni primernih terenov za razvoj smučanja. Pobočja v Polhograjskih Dolomitih, Planinica in Rakitna pod Krimom, Kur ešček, Z eli mel j ska dolina in še nekateri kraji, so več kot primerni za razvoj zimskega turizma. Toda tudi zimski turizem se ne bo razvil sam od sebe. Tudi za smučarje je treba zgraditi primerne naprave. Predvsem žičnice. Brez tega ne gre več. Današnji človek ni več pripravljen sopihati v reber celo uro, da se bo potem peljal nekaj minut navzdol. V tem oziru nam je lep dokaz Kurešček, ki je popolnoma izgubil veljavo kot smučarski teren. Pred letom 1941 je bil neprimerno bolj poznan in cenjen kot sedaj. Cele karavane smučarjev so hitele ob nedeljah na Kurešček na vse mogoče načine: z avtobusi, s sanmi, peš im celo s konjsko vleko (skikjeoering). Sedaj je vse to propadlo. Edino kak smučarski začetnik se še spravi na Kurešček, da ga nihče ne vidi, kako zna padati. In to je vse. Večino smučarjev iz Ljubljane je pritegnila Gorenjska, ostali predeli pa so potisnjeni v ozad je in to precej po lastni krivdi. Prof. J. Meze Ker ni v naši občini potrebnih zimskih naprav, smo smučarji prisiljeni obiskovati oddaljenejše kraje. Slika nam kaže učence iz osnovne šole „Oskarja Kovačiča41, ki gredo najraje v Kranjsko goro, saj jih vlak pripelje skoraj pod žičnieo. Živlenje si fcrojijo Ljudje, ki jih še do nedavno nihče ni vprašal: „Kaj pa vi mislite o tem ? “, se danes na raznih zborih ograšajo, predhigajo in razpravljajo. Svoje življenje oblikujejo pa svoje. Koliko koristnih želja in hotenj prinesejo na zbor voliloev! Preveč je teh želja in preveč so raznolike, da bi se dale vse uresničiti. Vendar ljudje vedo, da je ni sile, ki bi jim lahko preprečila VSI ČLANI KOLEKTIVA SO SE ODZVALI HUMANI AKCIJI Delavski svet tovarne ILIRIJA je poleg prve pomoči Skopju, ki jo je nudil takoj jm) samem potresu prebivalcem bratskega mesta sklenil, da bo po zaključnem računu za leto 1963 dodelil iz svojili sredstev še pet milijonov dinarjev posojila. Kljub velikim obveznostim, ki jih čakajo v letošnjem letu in zlasti se v prihodnjem letu, glede na izvajanje rekonstrukcije tovarne, so se odločili za ta ukrep. Povemo naj pa tudi to, da so prav vsi člani kolektiva vpisali ljudsko posojilo za obnovo porušenega Skopja; seveda v različnih zneskih, vsak po svojih možnostih. Vsi skupaj so vpisali 1, 683.000 dinarjev, kar pomeni, da je vsak Ilirijan vpisal povprečno okrog 7300 dinarjev posojila. po svojih zamislih nekaj, kar je v splošno korist in za kar so pripravljeni tudi sami nekaj žrtvovati. Občani Šentjošta in okolice se lahko na vsakem koraku navdušujejo nad rezultati svojega skupnega dela. Doseženi uspehi jim dajejo tudi voljo za nove načrte. Da je teh načrtov še in še, nam dokazuje tudi zadnji zbor voliloev, na katerem je bila udeležba številna in razprava mnogo zrelejša kot navadno. Najbolj živo postane, ko so na vrsti stvari, ki jih je treba rešiti v domačem kraju. K a j nas ž u 1 i ? Poti, ambulanta, pošta, avtobus, šola. Pot od Planine proti Mačji riti je obupna, če bi se tamkajšnji ljudje nekoliko bolj zanimali, bi bila morda že boljša. Tudi na zlnmi voliloev jih je bilo s tega področja malo. ,,Stopnice" iz Kurje vasi do Šentjošta človeka, ki se pelje, tako pretresejo, da še potem, ko ni več kanalov, pol ure z glavo kima. Cesta P o t o k - S e |n t j o š t pa je v blatu. Majhno število domačinov jc napravilo okrog dva tisoč prostovoljnih delovnih ur in upravičeno zahtevajo pomoč. Cesta Š e n t j o š t - K o g e 1 je pa muhasta. Vsako leto drugje se hoče viti in želi biti zelo široka. Ambulanta je najbolj koristna in potrebna, vendar še precej samotana, upamo pa. da l»omo s pomočjo Zdravstvenega doma na Viču, rešili tudi ta problem. Ljudje žele svežih novic. In, če večina ljudi nekaj želi, bodo tudi našli pametno rešitev. Predlog je bil, da bi horjulskemu pismonoši kupili moped, s katerim bi vsak dan prinašal pošto k nam. Mogoče. Saj bi ta podarjeni moped služil nam. Okrog dvajset ljudi iz Šentjošta in okolice je zaposlenih v Horjulu. To je dolga pot — in utrujen od nje, pozimi pa premražen delavec, bo težko Uspešen na delovnem mestu. V prizadevanju za redno avtobusno zvezo Šen t jo št-I lorjul, jih bo gotovo podprlo tudi vodstvo tovarne. šola je v kritičnem stanju, ker že vrsto let ni bilo denarja za večja popravila, samo po sebi je pa jasno, da zgradba ne more biti vsako leto boljša in tudi enaka ne. J. P. Polreba po informiranju občanov „Mesec mladinskega tiska" — lahko preberemo na lepakih, ki jih vidimo na skoraj vseh oglasnih deskah. Mogoče nas to spomni, če ne drugega pa vsaj na to, da premalo vemo o tisku in o literaturi, da bi lahko premišljali o njihovi kvaliteti in kvantiteti. Res je, da smo doslej dajali vse premalo poudarka tej tako važni obliki informiranja, kot jc tisk in poučna literatura, ki jc edini vir za samostojno oblikovanje človeka v socialističnem duhu. Vprašanja kot so na primer: nizka naklada „Mladine44, Priročnika za mlade aktiviste in podobno ter vse ostale ugotovitve, ki sem jih le delno omenila, so narekovale,da moramo bolj sistematično pričeti z delom tudi na tem področju. Prva taka akcija, ki je le prelomnica dosedanjega in bodočega, je prav mesec november, ki smo ga imenovali „Mesec mladinskega tiska". Prispevek k celotni akciji jc bila tudi razstava v avli kina Vič, ki jo jc organiziral ObK ZMS s Cankarjevo založbo. Upamo, da je vsak obiskovalec razstave našel vsaj delček tega, kar gn zanima, med vsemi 270 razstavljenimi knjigami in da smo informirali najširši krog mladih. In če je tako, smo dosegli svoj namen. M. horunič Mesec boja proli alkoholizmu Mesec november je posvečen boju proti alkoholizmu. Ne ho torej odveč, če prav sedaj napišemo nekaj vrstic o tem, kako smo se v naši občini pripravili na to akcijo. Lani ustanovljena komisija pri občinskem odboru SZDL, katere namen je boriti se proti alkoholizmu, je dosegla že nekaj uspehov. Se posebej opazna je njena aktivnost. Da bi tudi v mesecu boja proti temu obče ljudskemu zlu dosegla konkretne rezultate je dala pobudo za nasledil je akcije: Trije člani komisije so se pogovorili z referentom za šolstvo o izdaji posebne okrožnice na šole v občini s pozivom, naj bi v novembru med poukom opozorili učence in dijake na neštete kvarne posledice alkoholizma. Prav tako so člani komisije opozorili vodjo oddelka za narodno obramlio na potrclio protialkoholne akcije med mladinci -predvo-jaške vzgoje. Tudi patronažna služba je na pobudo komisije poslala zaščitne sestre na sole v podjetja v zvezi s protialkoholno akcijo. Posamezni člani komisije so že navezali stike s socialnimi delavci v posameznih podjetjih in se pogovarjali o evidenci in o zdravljenju kroničnih pijancev. Komunalni skupnosti socialnega zavarovanja je komisija predlagala naslednje: Pri vseh nesrečah pri delu naj sc s krvno preiskavo anamnestično ugotovi prisotnost alkohola v krvi. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja naj sproži zamisel o obvezni registraciji alkoholikov med bolniki. To registracijo naj bi izvedli zdravstveni zavodi. Mimo navedenega se bodo ta mesec vsi člani komisije seznanili z diplomskim delom socialnega delavca IVANA MAŠERA o alkoholizmu v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. V. Mlekuž (Becite in čažcMc ja jle ncteS UM! K ODREŠILNEMU KLICU NA IGU Slika dovolj zgovorno priča o trm, kako jo potrebno novo šolsko poslopje, Stavba je ,c stara vrč kot sto Irt in /ato žr zdavnaj ur, ustre/a današnjrmu šolskemu življrhju. l’ouk poteka v treh izmenah in grozi žr četrta. UTIHNILA JE PESEM RUDARJEV Bršljan bo V dolinico pod Plešrai prideš lahko z dveh strani, iz vasi Pleše po kolovozni poti, ki vodi strmo po bregu navzdol ali p#, po lepi erti iz Škofljice pod podvozom dolenjske železnice. Podvoz loči dolinico in jo povezuje z ostalim svetom. Zemlja naokrog skriva na površjih in v svoji notranjosti veliko bogastva. Tu so do pred dnevi kopali „belo zlato“ — barit. Končali so. Prenehala je pesem minerjev, kompresorjev, vagončkov, lopat. „Be-lega zlata“ je v sedanjih kopih premalo, da bi sc še splačalo. Novi rovi so še odprti, sedanji kolektiv pa ni imel dovolj sredstev, da bi lahko finansiral raziskovalna geološka vrtanja, drugje pa ni bilo pravega razumevanja *n ..belo zlato“ je ostalo skrito, zakopano „8edcm klafter“ globoko. Srečaval sem jih, njih ki so sc poslovili od rova, svetilka .podpornika, tršatc, koščene, sama kita, malce blede v obraz, na ustnicah žalosten nasmeh, z otožnim izrazom na očeh. Žalovali so, brez besednega izraza, žalovanje nemo, tiho. Za njih je rudnik jamicnil veliko več, kot samo vsakdanje delo, kruh, to je bilo njihovo živ -Ijenjc in brez rudnika se počutijo, kot riba brez vode. Novo delo jim ne stoji k rokam, čeravno jc zelo podobno prejšnjem, samo na svetlem je in le počasi se privajajo nanj. spet rastel Tri sto let je teklo življenje rudarjev v dolini in jami. Bršljan je že nekajkrat zagrnil vhod v jamo in vendar, vedno znova so ga našli. Nazadnje so ga poiskali po drugi svetovni vojni, ko so pričeli z intenzivnim izkoriščanjem barita. Proizvodnja sc jc z leti veliko spreminjala. Dolga desetletja so rudarji vihteli kladivo, rokovali z dolgim svedrom, črpali vodo z vedri in zažigali smodnik z rženo slamo. Postavili so tudi rudarsko zgradbo za svoja stanovanja. Toda čas jc hitel, lastniki rudnika so sc menjali in z njimi tudi življenje rudarjev v dolinici. Nekaj časa so kopali svinec, nato cink, pač kar so lastniki bolje spravili v denar. Dolžina rova se jc večala in z njo globina jame. Rudarji cenijo, da so vrtali v globino 70 metrov pod Ljubljanskim barjem. Dolifia se je pričela spreminjati, dobivati lepšo obliko. Starc rudniške zgradbe so podrli in zrasle so nove, lepše. Napredek je bil očiten vsepovsod. Kramp je zamenjal kompresor, vedro je zamenjala črpalka, voz je zamenjal avto. Novi rudnik jc po osvoboditvi pričel delati s polno paro. Vozniki so s konjsko vprego komaj sproti odnašali nakopane količine barita. Prav nerodno jc bilo, če je zmanj- Scparacija jc ponos in silmbol rudarjev kalo vagonov na železnici. Pleški barit je osvojil domači trg. Povpraševanja je bilo več kot preveč. Pričel sc jc izvoz v Anglijo, Madžarsko, Sovjetsko zvezo, Združene države Amerike in še v druge evropske dežele. Izvoz je cvetel, proizvodnja je rastla, rudnik se je izpopolnjeval na vseh področjih pri organizaciji uprave, dela, proizvodnem prometu, izpopolnjeval je svoj strojni park, dvigala se je idejnost in zavest rudarjev. V takem razpoloženju so rudarji izvolili tudi svoj prvi delavski svet in upravni odbor. Pred desetimi leti so rudarji postavili prvo separacijo. Trg jc tako pričel dobivati čisti barit, brez primesi kamenja. S postavitvijo separacije so bila odprta nova delovna mesta, povečali so se osebni dolu alki. Tako je postala separacija ponos vseh rudarjev. Tokrat so prvič ugotovili, da zaloge rude pravzaprav niso neizčrpne. Pri vrtanju so čedalje pogosteje naleteli na stare, izčrpane rove. Vendar so rudarji plan proizvodnje še vedno izpolnili. Rudarji niso ]K>pustili, iskali so rešitve problema in jo tudi našli. Združili po sc s podjetjem „Mineral“ iz Ljubljane in pričeli z novo dejavnostjo — s proizv odnjo peska vseh vrst, za malto, teranovo, betoniranje itd. Pričeti nameravajo tudi s cementnimi izdelki za gradbeno dejavnost, ki jc v zelo velikem poletu. V jami — v rovu je zdaj tiho. samo še [•otoček priteka na dan. Bršljan pa že razteza prve vejice na vhodu rova, in le izurjeno oko bo lahko odkrilo nov rov. Lojze Habjan Beležka uspehov Zavoda, za prosvetno-pedagoško službo bo ob 29. novembru precej obsežna V-.. ,,^avoedagog tudi sama deležna. — Vsi vemo, da skrb Vsestranski razvoj predšolskega in šolskega ® v vzgojno-varstvenih ustanovah stop-Oov'*00 ,’flra"'a' Vzgojitelji sc trudijo, iščejo ^ ^"lernicc, sodobne metode itd. Tudi od-»Zavoda za prosvetno-pedagoško služim ' • ki je zainteresiran za vzgojno-varstvene ji . °'e i'1 ga vodi, požrtvovalna tovarišica r#l rj< va, je v ta namen že lani organizi-vz ,.'a “kriva. V prvega so bile vključene. ^8°jiteljiw j/, občin: Vič-Rndnik, Vrhnika, j?*.611,’ Cerknica in Grosuplje, v drugem pa ^ato' 'ni< e Kočevja. Oba sto bila formirana hi z najnovejšimi podvigi omogočili 1 kvaliteto vzgojnega dela. Aktiva sta j,rsv 1MJ določenem skupnem programu, če-v , . f hHo sestajanje članov prvega aktiva J' Ijani, drugega pa v Kočevju. Obravna- vala in poglabljala sta važne teme. Predavanje .,0 PONAZOR 11.111", z vmesno razpravo, ki ga je tako živo podala tov. Pokomova, vzgojiteljica iz Trnovega, jc osvetlilo uporabo senčnega gledališča: črno-lvclega in v barvnih kontrastih, saj nudi morje možnosti za uporabo v vzgojnem in izobraževalnem delu. ..Pravilna pomoč šolarjem v ustanovi”, to je bilo jmdročje, ki mu jc izčrpno zadostil tov. Kmetič, ker je tudi sam vodil šolsko skupino. Ustavljal »e jc ob faktorjih, ki zavise od zunanjih okoliščin, od tistega, ki sc uči, ob pripomočkih in tehnikah učenja, o delu v interesnih krožkih, kar je pomembna zahteva nove, sodobne, reformirane šole. To predavanje so posredovali tudi posebnim domovom, ki imajo šoloobvezne otroke, na njihovo željo. Omenim naj temo .,Duševno zdravstvo”, ki nam jo je približni dr. Milčinski in „Diafilni trr ostala Audio-vizuelnn sredstva”, ki jih je predstavila tov. Voglarjeva. Letos sta se strokovna aktiva vseh sedmih občin združila. To je narekovala pogosto otežkočena organizacija dvakratnih predavanj iste teme, ker je bil program skupen. Zaže-Ijeni so tudi širši pedagoški sestanki, kjer sc med seboj povezujejo bližnje ustanove (n. pr. Trnovo-Bičevje, Vič-Rožna dolina) itd. Precejšnje število vzgojiteljev naše občine, članov strokovnega aktiva, se je 18. oktobra letos zbralo na svojevrstno, izredno zanimivo predavanje Mire Voglarjcve „0 GLASBENI VZGOJI”. Označimo jo kot prvo, ki jc zaorala ledino ... — prvi komponist, za katerega trdimo, da je s temeljitim psihološkim |>ozna-vanjem otroka v predšolski in šolski dobi prodirala v njegovo življenje in ga v pesmi čustveno prikazala ter obarvala; sama je v vlogi vzgojiteljice delovala v vzgojno-varstveni ustanovi. — ..Zavod za prosvetno-pedagoško služilo Vič-Rudnik” je izdal njeno pevsko Nadaljevanje na 6. strani Kmetijsko posestvo Barje v nekaj besedah • Celotna površina Ljubljanskega barja zavzema 16.327 ha, od tega je 1914 hektarjev mineralnih tal, in nekaj več kot 7400 ha organskih tal. 75 odstotkov barjanskih površin preraščajo kisli travniki in je od tega le 25 odstotkov njivskih površin. Tako najdemo obsežna področja, na katerih ne raste drugo kot preslica, šaš in špehek. Vendar pa pri vsem tem najdemo tudi predele z dobro travno rušo, kar pa jc dokaz, da je tudi na Barju možna proizvodnja kvalitetne krme. • Kmetijsko posestvo Barje je bilo ustanovljeno s spojitvijo kmetijskih posestev Jesenkovo, Bokalce, Verd, Brest, KZ Polhov Gradec in Markovec v Loški dolini pred štirimi leti. • Posestvo je letos prevzelo v svoje upravljanje od Ljubljanskih mlekarn še obrat Horjul z 200 ha zamočvirjenih zemljišč. Farma je namenjena za pita-lišče, dva hlevska objekta pa sta še v gradnji. • Posestvo opravlja prav zdaj prcure-jevalna dela na Gmajnicah in v Bistri, kjer bo usposobila najmočnejša proizvodna centra za mleko po 550 krav. Z dograditvijo teh dveh farm in usposabljanjem novih zemljišč, bi se povečal stalež živine že od 1600 do 1700 glav. • V obratih posestva je ta čas po statističnih podatkih, zajetih v elaboratu, nekaj več kot 1600 glav živine. Med njimi je nad 800 krav, 232 glav mlade plemenske živine, nad 80 telet do treh mesecev starosti in nad 500 glav mlade živine v pitanju. • V letošnjem letu je planiranih 305 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Za gospodarske objekte bodo uporabili nekaj več kot 137 milijonov dinarjev. 81 milijonov- dinarjev za meliorativna dela, 16 milijonov dinarjev za nakup živine ter II milijonov dinarjev, namenjenih za družbeni standard. • Posestvo krije z dnevno proizvodnjo 6000 litrov mleka sedanje potrebe 30.000 prebivalcev Ljubljane, če pri tem upoštevamo povprečno dnevno potrošnjo 0,2 litra na prebivalca, s 770 tonami zelenjave letno pa v mnogočem prispeva k boljši preskrbi mestnega prebivalstva z najrazličnejšimi vrtninami. • Ze v naslednjih dveh letih, do leta 1965, bo moč doseči rentabilno proizvodnjo ob prodajni ceni mleka 87,6 dinarjev za 1 liter, v skladu s Lonjuktiiro pa tudi v' proizvodnji baby-beefa, vrtnin in vseh ostalih proizvodov. • V prihodnjem sedemletnem perspektivnem razvoju predvidevajo na posestvu tudi povečanje obdelovalnih zem-Ijiič za 1737 ha, kar bi bilo že za 130 odstotkov več v primerjavi z razdobjem pred štirimi leti. • Do konca leta 1970 bo posestvo proizvedlo za trg že 5 milijonov 130 tisoč litrov mleka letno, kar bi pri dnevni proizvodnji 15 tisoč litrov, zadostovalo za prehrano 50 tisoč prebivalcev našega glavnega mesta. • Ob tem bežnem pregledu poglejmo še, kje vse ima posestvo svoje obrate. V tem času združuje pet kmetijskih obratov in sicer na Jesenkovem, Bokal-cah, Brestu, Verdu in v Horjulu, razen tega pa ima tudi svoj strojni obrat. • Oba zbora naše občinske skupščine sla podprla napore delovnega kolektiva kmetijskega posestva Barje s tem, da bo občinska skupščina v okviru svojih možnosti vselej prispevala svoj delež k uresničitvi velikih načrtov, ki si jih je posestvo zastavilo v svojem sedemletnem perspektivnem razvoju. N A š I R A Z G O V O R 1 Orodjar o sebi in o svojem poklicu Kot bi jo stiskale klešče, se zajeda v ozko sotesko ]>od Golovcem, onstran Ljubljanice, na Rudniku, edina tovarna, ki skrbi za potrebe tekstilne industrije v Sloveniji. To je tovarna „UTENSILIA‘!, ki izdeluje utensilijc za potrebe tekstilne industrije tudi izven meja naše republike in že uspešno prodira na tuje tržišče. Kaj meni o kolektivu, proizvodnji in notranjem življenju svoje tovarne, v katerem prebije večji del dneva, Viktor Mrhar, orodjar v tovarniški orodjarni. ,,ISaša tovarna ni neznano ime mno-<;im, ki se kakorkoli ukvarjajo s potrebami tekstilne industrije, pa tudi podjetja sorodne stroke vedo zanjo, saj imamo v mnogoeem kaj skupnega. Letos bo minilo deset let, odkar sem zaposlen v njej in je z leti, kot mnogim elanom našega kolektiva, postala del mojega življenja. Nad .">00 nas je. Kolektiv je med seboj precej povezan in medsebojni odnosi so tovariški in res dobri. Mladincev nas je prek 100. Veliko labko storimo, marsikaj pa se tudi' naučimo od starejšib, izkušeni!! tovarišev. V naši tovarni izdelujemo kar precej izdelkov za potrebe tekstilne industrije in to od tekstilnih čolničkov, hiralnic, tkalskih cevk. osnovnih valjev, poscbni.1i čebrov in še mnogokaj. Prav gotovo bi labko še marsikaj izdelali, vendar tega danes zaradi zastarelosti strojev hi močnega pomanjkanja potrebnih prostorov, ne zmoremo. Stroji pa so izrabljeni! in dan za dnem so potrebni nenehnega popravila. Lahko rečem, da imamo danes v tovarni že skoraj 8.> odstotkov izrabljenih in zastarelih strojev. Viktor Mrhar še pripoveduje: Plan je pri zastarelosti strojnega parka in pomanjkanja potrebnega prostora precej visok. Zato sta kolektiv in uprava uvidela, da kljub našemu velikemu prizadevanju v podjetju ni zaželenega ekonomskega uspeha, in sta se odločila za gradnjo potrebnih obratov v Kozarjih pril Ljubljani. Gradili bomo etapno ter I>o gradnja zaključena v razdobju 4 do 5 let. Z gradbenimi deli so že pričeli in prihodnje leto bomo dobili prvi nov in sodobno opremljen lesni obrat. Po moji sodbi je kulturno iln športno življenje na Rudniku vendarle premalo razgibano. Vzrokov je prav' gotovo več. Nekaj v pomanjkanju potrebnih športnih igrišč, kulturnega doma, kinematografske dvorane, nekaj pa tudi zaradi potrebnega športnega kadra. Ker vas zanima še to, na kaj pomislim, ko po dokončanem delu prestopim tovarniški prag, vam bom povedal, čeprav' je to danes že precej vsakdanja stvar. A zame le ni in morda še za mnoge, ki morajo stanovati v barakah, kot jaz s svojo družino. To je: kdaj se bom selil ? Obljubili so mi, da bo to v letu dni!“ RAZMIŠLJANJA Postavimo troje vprašanj Domala v vsakem večjem kraju imamo posebno večjo ali manjšo sobo, ki ji pravimo zadnji dve leti — klub. Ta je v zadružnem, prosvetnem ali gasilskem domu. V klubu so miza in stoli, včasih tudi klopi, na koncu sobe je nameščen televizor. Klub je pravzaprav' tc-levizarjevo domovanje, televizor narekuje tudi klubsko življenje, odreja klubu „obratovalni čas“. V klubu je tudi knjižna omara, rekli bi — knjižnica. Vodstvo kluba pripravi vsako Beležka uspehov zavoda za prosvetno - pedagoško službo Nadaljevanje s 5. strani knjižico „LEZE, LEZE POLŽEK POČASI«, v kateri je 21 najrazličnejših pesmi za razne prilike. Poleg razlage, oziroma navodila, kako naj se pesnii spremljajo z novejšimi glasbenimi inštrumenti, so na začetnih straneh tudi privlačne igre za ostrenje otroškega sluha. Knjižica je vsestransko odličen priročnik za vsakega sodobnega vzgojitelja v predšolski, šolski ustanovi ali v nižjih razredih osemletke. Iz beležke našega ,,Zavoda za prosvetno-pedagoško služim sem izčrpala le borno. Sadov pa je mnogo več! Le še to: ZA 29. NOVEMBER V IMENU MNOGIH VZGOJITELJEV NAŠE. OBČINE ISKRENO PRIZNANJE IN PRAV TOPLA ZAHVALAI .. rr . Manja I urk leto nekaj predavanj. Ker je pomanjkanje prostora pri nas kronično, so v bluhu tudi vse seje in množični sestanki. V kratkem: zdi se, da je klub potrebno zlo, vezano na obstoj televizorja. Klub je po pravilu v celotni oskrbi prosvetnega društva, ki se trudi, da bi klub vendarle živel, mu skuša z večjim ali manjšim uspehom najti primeren pregram, a ker je po navadi v teh prizadevanjih osamljeno, uspeh ni kaj velik. Življenje pa teče svojo pot naprej, realistično in brez predsodkov, in pušča naš klub ob strani. Postavimo si troje vprašanj: Ali je klub odveč, je res samo nepotreben uvožen domislek? Je mar klub samo soba s televizorjem? So res kulturno-prosvetna društva edina, Id naj jim Im klub na skrbi? Klub je in ni importirana zamisel. Ime samo je resda uvoženo, njegova vsebina pa ne. V naši mili domovini imamo že stoletja prapodobo kluba — gostilno, ki le v izjemnih primerih služi svojemu namenu — gasiti žejo jn tešiti lakoto, v glavnem pa je bilo in je shajališče, edini družabni prostor, kjer so se možaki pogovarjali — ob litru seveda — o vsem mogočem. Klub naj bi torej opravil isto, le na višjem nivoju, po nekem premisleku in redu, organizirano, kot pravimo, in pn — brez litra. Klub seveda ni samo prostor s televizorjem, klub je življenje, je del družabnega živ- ljenja posameznega kraja, je shajališče vseh, katerih zanimanje sega prek hišnega praga, vseh, ki se družabno in družbeno udejstvujejo, vseh, ki se hočejo pogovarjati, kot pravimo, o javnih zadevah, ki hočejo o tem razpravljati, dokazovati drug drugemu svoja stališča, ki hočejo še kaj zvedeti ali drugim kaj povedati. Umljivo, da potemtakem klubsko življenje ne more biti samo na skrbi kulturno-prosvetnih društev, temveč vse širšega kroga. Klubsko življenje mora biti skrb vseh, ki se v kraju ukvarjajo z organiziranim političnim, družbenim ali društvenim delom. Za vse organizacije in organizatorje je klub najprimernejša oblika udejstvovanja, ker bodo sčasoma prihajali v klub vsi, ki jih tako ali drugače zanima družbena problematika. In s temi lahko prav vse organizacije računajo. Potemtakem: Klubsko življenje v posameznem kraju naj vodi poseben programski odbor, sestavljen iz sjmsobnih predstavnikov vseh družbcno-politič-nih in množičnih organizacij ter društev, ki naj skrbi za najprimernejši program in njegovo realizacijo. Vodja kluba ali oskrlmik klulra je tehnična služba, opravlja jo lahko jvooblaščenec katerekoli organizacije, najbolj naravno tiste, katere last je klubska oprema. Predstavniki vseh organizacij sestavijo enoten klubski program, ki odgovarja nalogam posameznih organizacij in potrebam in pa željam prebivalstva. Rekli bi torej lahko, da klub ni odveč, nasprotno, potreben bi bil seveda tudi tam, kjer ga še ni. R. Makovce STATUTARNA RAZPRAVA Delitev sredstev le v okviru celotne delovne organizacije Delovne organizacije naj gospodarijo s sredstvi čim bolj smotrno in naj omogočijo njihovo enostavno in razširjeno reprodukcijo. Z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet bomo zadostili tudi načelu uvajanja nove tehnike v proizvodnjo, kajti čim bolj bomo izkoriščali proizvodna sredstva, tem hitreje se bodo uporabljala, kar bo zahtevalo njihovo obnovo. Popolnejše izkoriščanje kapacitet, ki ga l>omo dosegli z uvajanjem druge in tretje izmene. Ovira za popolnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet je med ostalim tudi pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala, pri čemer sc ne smemo zadovoljiti z uvozom, ampak moramo razvijati domačo surovinsko osnovo. Vendar pa si boljšega in racionalnega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje, ne moremo zamišljati brez ustrezne izboljšave in modernizacije tehnološkega postopka in pa metod dela. Znanstvena organizacija dela, znanstveno proučevanje delovnih metod, študij časa in študij gibov, predstavlja ključen problem rasti produktivnosti. V delovnih organizacijah, kjer že obstojajo ekonomske enote, nastane problem, kako naj se sredstva delovne organizacije razdele med posamezne ekonomske enote. Proces decentralizacije se začne z decentralizacijo sklada skupne porabe in njegovih delov. Sredstev za amortizacijo, ki so sredstva za enostavno reprodukcija pa naj delovne organizacije ne dajejo v upravljanje jmsameznim delovnim enotam, ker bi sicer porušili vsklajenost proizvodnih kapacitet. Bodoči statut naj določi vrsto sredstev, način njihovega pridobivanja, pravire in pa dolžnosti v zvezi z nabavo iln odtujevanjciMi sredstev, plan investicijskega vzdrževanja, možnosti kreditiranja in oris investicijske politike. Delitev' sredstev se lahko izvrši le v okv iru celotne delovne organizacije s pomočjo enotnega pravilnika ali pa na nivoju ekonomskih enot, ki več ali manj vplivajo na delitev. Delitev , ki je povezana s /formiranjem skladov, neposredno vpliva na gosi>odarjenjc in upravljanje, večkrat pa je tudi vzrok notranjim trenjem, zato je treba delitvene odnose proučevati kompleksno, da bi našli najracionalnejše rešitve. V statut delovne organizacije bomo vnesli le osnovne prijncipc delitve dohodka; toki formiranja dohodka, delitev čilstega dohodka na osebne dohodke in sklade, upoštevajoč politiko razvoja delovne organizacije ter principe delitve osebnih dohodkov na osnovi delovnega časa, količine vloženega dela, kvalif-tete proizvodov itd. V pravilniku o delitvi čistega dohodka je treba določiti konkretno ])olitiko in proporce za delitev čistega dohodka V' skladu z doseženo produktivnostjo dela in poslovnim rezultatom. Pri delitvi osebnih dohodkov naj l>o tudi uresničeno načelo socializma, naj vsakdo daje po sposobnostih in dobiva po vloženem delu. Zavreči je treba uravnilovsko pojmovanje osebnih dohodkov in neposredne proizvajalce s sredstvi in tudi predmeti dela. Principi delitve dohodka lahko |M>s|>ešijo ali pa tudi zavrejo iniciativo ljudi v proizvodnji kakor tudi v upravljanju. Metka Skubic V Kiipprovi ulici so sc zdaj lolili sc kanalizacije. Dela Im dovolj vse tja do konca leta. kot kaže pa bo še nekaj o dalo linli, za prihodnje leto. ko hudo skušali zailov ol jiti željan« mnogih stanovalcev. VLADO FIRM Spomini, ne tonejo v poza&o Pred nami \s tajaj o in oživljajo nepozabno težki, a tudi lepi spomini na partizanske borce odreda, ki se je bil po gozdnatih hribih Dolomitskega pogorja, borcev Dolomitskega odreda, ki je, čeprav ne velik po številu, zato pa požrtvovalen in borben, nad dve leti zmagovito branil „ljubljanska vrata" pred silno premočjo dobro oboroženega in zahrbtnega sovražnika in domačih pomagačev7. Čeprav se je dan za dnem zaletaval v kamniti zid partizanskih borcev, se je moral vsakikrat iz mnogih napadov gozdovih, pa ni potekalo taboriščno mimo in urejeno. Le redko je minil dan, v poletju ali zimi, ko je pritiskal mraz, da je pokalo mlado drevje, da se ne bi vračali z uspešnih akcij v bližnji ali daljmji okolici. Borci sc^ težko in z neučakanostjo pričakovali dan prvega velikega spopada s sovražnikom. Ker staro taborišče ni bilo več varno, je bilo treba poiskati drugo. Domačini so borce sproti obveščali o gibanju sovražnika in jih tudi opozorili, da v starem taborišču niso nič več varni. ta sploh opazil. Tako je izvidnica, ki se je pritihotapila najbliže k sovražniku, zadela nanj in se spopadla z njim. Povelja italijanskih oficirjev so presekali bliskoviti in ostri rafali partizanske strojnice. Nepričakovani partizanski napad pa je zmedel italijansko predhodnico. Imeli so žrtve še preden so mogli ugotoviti, kako močna partizanska skupina jih je napadla. Partizanske izvidnice pa so kratko sovražnikovo presenečenje izkoristile in se z dragocenimi podatki urno vrnile nazaj v taborišče. 1111 zasledovanj vrniti v svoje postojanke , krvavimi izgubami. Borci, ki so se oje vali po širokem in nepreglednem ^btnočju Polhograjskih Dolomitov, so ,latn prinašali sončno svobodo za ceno ®v°jih življenj. yOdred Dolomitskih borcev se je 1? v dneva v dan. Gozdovi nad Usc'im in Babno goro so sprejemali ev°ja zelena skrivnostna nedra vedno .['o in nove fante in može, ki so . Jjdi iz revolucionarne Ljubljane in j^uh bližnjih in oddaljenih naselij v ^^e°rnite, čeprav je okupator storil ’ da bi preprečil pobeg prebivalstva ^ifP^dzaiiom. Zapiral je, streljal, po-U ■k. v internacije, a zaman. Vedno 1 borci so prihajali in sprva mala g^jhzanska skupina v Polhograjskih ^nnutih, se je rpzrasla, v močno tab ^'^ko enoto, ki je v skrivnem jev ^t011 varovalo le budno stražarju, 0k°, ampak tudi privrženost, skrb lK,stenost okoliškega prebivalstva, lesenega po zaselkih in vaseh, v 8oCrvSo Ihli borci, ki so prihajali «koT?anikw dobro prikrito partizan-jc i ‘>°rišče, predvsem mladi ljudje, da • a l,rva skrb taboriščnega vodstva, jib ^.C nov°došle borce urilo v7 orožju, boj- P^z^avalo s partizanskim načinom ^^vanja in jih v političnih urah se-° dogajjuijih in podvigih NOV tangihi'S^a'dP- Sevevla, življenje parti-borcev v širnih dolomitskih Tako so borci po sklepu taboriščnega vodstva preselili svoj tabor na reber Malega ključa. Spodaj pod njim, se je v dolini zvijala cesta proti Horjulu, oddaljenejša pa je kot siva črta tekla proti Polhovem Gradcu. Življenje na teh cestah ni nikoli mirovalo. Nenehno so se pomikale po njej kolone sovražne vojske, ropotali vojaški kamioni in patruljirale sovražnikove vojaške in pa policijske patrulje. Borci, ki so vse to vrvenje v dolini neopazno zasledovali, so postajali iz dneva v dan nemirnejši in nestrpnejši, ker dan velikega spopada še ni hotel nastopiti. Končno se je noč umaknila jutru in megla sončnemu dnevu, ko so maja 1942 leta prvi streli partizanske straže v Dolomitskem pogorju opozorili partizanske borce v taborišču na bližajočega se sovražnika. Poveljstvo partizanskega taborišča je hitro ukrepalo. Komandirji vodov so prejeli ukaze. Druga četa je morala takoj zasesti pripravljene položaje in tako omogočiti prvi četi umik čez Prošco. Na cestah v dolini, se je slišalo brnenje avtomobilov. Postajalo je močnejše, čim bliže je prihajal sovražnik. Da bi se izognili vsakemu presenečenju, so odšle sovražniku nasproti izvidnice. Oborožene so Lile z lahkimi strojnicami. Previdno so se pomikale po zaraščenem pobočju Dolomitov, oprezale in skušale ugotoviti sovražnikov namen, preden bi jih Borci so pričakali italijansko vojaško kolono, ki je hotela napasti taborišče, dobro pripravljeni. Vse naokoli je bilo tiho. Minute so potekale in partizanski borci so vedno krčevi-teje stiskali v rokah svoje dobro zvesto orožje. Že so se zasvetlikali prvi italijanski bajoneti, z grmovjem redko zarasle jase so že gazili prvi italijanski škornji. Nepregledna \T.sta za vrsto italijanske soldateske, se je vzpenjala navkreber, da bi zdrobile maloštevilne partizanske borce, ki so čakali le še na ukaz — streljaj! Italijanske puške so zapokale, strojnice zadrdrale. Orožje partizanskih borcev pa je še vedno molčalo, borci pa, kot da bi sg bili vdrli v zemljo, nikjer jih ni bilo videti. Cim bliže pride sovražnik k položajem, tem popolnejši bo uspeh. Obrazi partizanskih borcev so bili odločni. Strahu niso poznali, čeprav je prmekateri prenehal .preštevati bližajočega sovražnika, ker je bilo videti, da mu ni ne konca ne kraja. Prašna cesta jih je bruhala, da so rasli po pobočju kot gobe po dežju. Že pa so zažvižgale po zraku prve partizanske bombe, zaropotali so prvi streli strojnic in zapokale prve puške partizanskih borcev. Na vseh koncih in krajih se je odprl pekel. Partizanskih borcev7 pa ni bilo videti. Italijani so postajali zmedeni. Povsod naokoli je pokalo, zadeti so padali, ranjenci st> stokali, a partizanov še vedno ni bilo videti. Zdajci je partizanski „hura" pretrgal ozračje. Kot da se je razparalo ognjeno nebo. Smrt je neizprosno kosila po sovražniku, ki se je pričel umikati. Maloštevilni partizani so napredovali. Z drevja pa so poplesavale sestre-I j ene vejice, med ognjem, dimom in sončno vročino pa so bežali italijanski vojaki, dokler jih ni zaustavila pomoč, ki je prihajala za njimi. Napadalci so se končno ustavili in pričeli urejati svoje vrste. Hrabro partizansko obrambo so poskusili zmesti z minometalskim ognjem. Toda, tudi to ni pomagalo Italijanom. Vsak njihov poskus se je končal z neuspehom. Tako so potekale ure v hudem boju in bližal se je mrak. Sovražnikov up v zmago je postajal vedno manjši. Se zadnji poskus. Italijani so končno uredili svoje vrste in napadli. Tedaj pa so tudi borci Dolomitskega odreda kot jata sokolov napadli sovražnika. Pre-l)oj je bil silovit. Sovražnikov obroč je bil v trenutku razbit. Tako sovražniku po celodnevnem napadanju ni preostalo drugega, kot da se je klavrno vrnil v7 dolino, v zavetje žičnatih španskih jezdecev7, z velikimi izgubami. Toda, tudi na glavni cesti mu zasede dolomitskih borcev niso prizanesle. Napadale so ga in preganjale. Tako so bili borci Dolomitskega odreda res lahko zadovoljni s svojim prvim velikim bojnim uspehom — zasluženo zmago, ko so se sešli in zopet zbrali v Prapročah, da vnovič urede svoje v rste in se pripravijo za nove boje, bliže k osvoboditvi. TOVARNA VIJAKOV L | U B L | A N A , TOMAŽIČEVA 2 Izdeluje in nudi: \ijake za kovine, za les in za pločevino (kniping) kakor ludi razne specialne vijake po individualnih naročilih. Cene konkurenčne! Se pridružuje čestitkam ob 29. novembru Ml VAM — VI IN A M Urednikov kotiček kralcem Cc bi človek v razgibanosti časa želel izluščiti vse, kar čuti v svojem okolju, že toliko bolj pa, da bi ostal vzradoščen ob zadovoljnem pogledu na vse, kar so utegnile ustvariti njegove roke, bi potreboval prav gotovo več kot bi sicer tudi pričakoval. Kje, kako in kdaj? Na vsa ta vprašanja smo v teh dneh ob kopici želja, potreb, ostrih besed na račun tega ali onega, pa spet na „prašnost“ problemov, ki tičijo med ljudmi kot zob časa, skušali ustvariti podobo življenja, ki sc poraja na našem podeželju, v naših vaseh in zaselkih, o katerih smo le redkokdaj spregovorili kot morda tedaj, ko smo se srečevali na zborih voliloev. Kako je bilo torej na prvih letošnjih jesenskih zborih volilcev med našimi občani? Kot vselej doslej. Živahno ob odkriti kritični besedi in presoji vsakdanjih potreb. Zal pa je tako, da so potrebe eno, možnosti pa drugo. „Cesta, joj, le kakšna cesta 1“ bi vzdihnil vsakdo, ki bi ga pot popeljala na Urdo. Za nameček še nedograjeni kulturni dom, ki so ga vaščani zgradili s prostovoljnim delom že pred dobrimi desetimi leti in od tedaj stoji zapuščen, za „okras kraju“. Kdo ve? V Vnanjih goricah je vodovod ostal še vedno na križpotju med kopico skrbi, mislijo pa tudi, da bi uredili zdravstveni dom in ee pri tej akciji povezali s sosedi z bližnje Brezovice in Notranjih goric. Na Kozarjah urejajo postajališča, ki jim manjka le še asfaltna prevleka. Preselimo se še na Brezovico. Cesta do Podpeči je „trn v peti" domačinov. Kako tudi ne, saj se njena ureditev vleče že leta in leta, vendar brez uspeha. K temu problemu sodi še ureditev transformatorja, pa ceste na postajo, precej pripomb pa je šlo na račun urbanistične ureditve kraja, saj Brezovice kot kaže, ni v zazidalnem načrtu. Drobec iz naših zborov volilcev — najširše javne tribune občanov je tudi drobec med kopico želja in, potreb. Za vsak kraj je značilno nekaj in vsak potrebuje svoje. Pri zahtevah pa bomo morali slej ko prej upoštevati tudi možnosti, ki jih lahko pri tako zajetnem naročaju problemov, nudi naš občinski proračun s svojimi dokaj skromnimi denarnimi sredstvi. PREBERITE 8E TO Izkoriščanje Barja morda s koristnimi zelišči Ljubljansko Barje je obširna ravan, preprečena z jarki, prekopi in kdo ve s čim še. Poraščena je s kislo travo, ki je govedo nc mara, namaka jo močvirje in vendar je polno divjadi, predvsem pernate, kar pa ni dovolj, da bi lahko rekli: ljubljansko Barje koristi našemu gospodarstvu. Naši strokovnjaki za razvoj poljedelstva so že marsikaj poskusili na Barju, poskušajo in bodo še. Prav gotovo bodo sčasoma na Barju le našli nekaj, kar bo prav gotovo koristilo našemu gospodarstvu in njihovim prebivalcem. kakšnih ,,boljših1 ‘šol, s katerimi bi si lahko pridobil naslov', s kakršnim sem ga ogovoril tudi jaz. ,.Veste, nisem prav noben magister, le kmetovalee. Imam pa veliko veselje z zbiranjem koristnih in zdravilnih zelišč," je bil prijazen odgovor, ko sva stopila v njegovo sobo, torej v prostor, ki je lahko soba, laboratorij ali pa oboje skupaj. Po mizah in policah so se vrstile stekleničke in lončki raznih velikosti, polni sokov in ekstraktov svetlih in temnejših barv. Pri- Takole je naš ,,doktor" po zeliščni paši na Barju, razgrnil čez dan mreže, ki mu odlično nadomestujejo sončno pripeko za sušenje zdravilnih zelišč. Takšno razmišljanje me je pripeljalo k človeku, o katerem bi morda kdo dejal, da ima za razvedrilo in zabavo „kaj čudnega konjička". Bavi se namreč z gojenjem koristnih in zdravilnih zelišč. Končno ni to prav nič čudnega. S čim se vse danes ne bavi jo ljudje, s koristnim in pogosto nepomembnim. Naj ustrežem njegovi želji in ga tokrat imenujem le ..magister", kot ga hudomušno kličejo njegovi znanci in prijatelji. Sam pa zatrjuje, da ni nikoli niti od zunaj vidci Angora v novih delovnih prostorih V nekdanjo šolo „Oskarja Kovačiča" se bo zdaj preselila tovarna pletenin ,,Angora", ki bo bržčas že v bližnji prihodnosti prenesla vso svojo proizvodnjo na ta naš mestni predel. jeten vonj po zdravilnih zeliščih mi je močno silil v nos. ..Da nc boste preveč radovedni vam bom sam |>ovedal kaj o mojem konjičku. Tako bova tudi hitreje opravila, ker me preganja čas." Strijnjal sem sc z ugotovitvijo zeliščarja in prikimal. ..Z zbiranjem zelišč se ukvarjam že od mladih nog. ko sem sc še kot pastirček podil po gmajni. Rože sem imel vedno rad. Med drugim tudi pripoveduje. Ker je življenje pač pestro in njena pot večkrat kar precej zavita v meglo, sc temu delu nisem mogel nikoli resneje posvetiti. Pred štirimi leti pa sem sc začel strokovno baviti z zeli-scorstvom in lahko rečem, da sem dosegel že nekaj uspehov. Pričel sem s poskusnim gojenjem koristnih rastlin na ljubljanskem Barju, torej na tistem Barju, o katerem ljudje govore, da ga ni moč u|>ornbiti za prav nič koristnega. In vendarle. Tam imam sedaj manjši nasad koristnih rastlin, ,,kultiviramh", kot jim pravimo. Gojenje zahteva veliko truda in potrpežljivosti ter vsaj nekaj osnovnega znanja. Vse ostalo si človek pridobi pri delu. Barje Ima v sebi dovolj vlage in gotove snovi, ki so potrebne za rast teh rastlin. V začetku bi bil skoraj obupal, danes pa so že vidni uspehi, Ivi mi jih daje Barje pri gojenju koristnih rastlin. Barski nasad obsega okoli 2 ha zemljišča. Na njem gojim predvsem poprovo meto (menta peperita), poskusno angeliko, ki jo zaradi prijetnega vonja uporablja industrija za izdelovanje likerjev. V velikih množinah in zelo hvaležno sc mi na Barju prav tako razrašča grenčica. Poskušam še s sadikami citronove melise, ki sem jih dobil nekaj iz Nemčije in iz Švice, kjer je kot koristna rastlina zelo cenjena. Pri nas jo še zelo malo poznamo, kot uporabi hladilne in zdrave pijače — čaja. Tudi pri nas so jo že poskušali gojiti tako, da so posejali seme, kar pa «e ni obneslo. Gojim še mentolovo rastlino." ..Ali imate nasad le na Barju ali mord* še kje drugje?" ,.Manjši nasad imam še pri Zalah. Zc> Barje bi pripomnil še to. Vsekakor bi se ga dalo |iod strokovnim vodstvom na veliko izkoriščati, to pa bi našemu gospodarstvu zelo-koristilo, ker je povpraševanje po takih rastlinah posebno veliko na tujem tržišču. Ze sam sem dobil ponudbe, ki jim pa ne moren)' ustreči. Res je, da bi to zahtevalo precej) finančnih sredstev, ta pa bi se v najkrajšem' času bogato obrestovala. Barje bš bilo potrebno najprej meliorirati, pomladiti in storiti še marsikaj." „Kako pa ravnate s svežimi rastlinami?' Imate posebne sušilnice?" „Kar poglejte," je dejal in z roko pokazal skozi vrata. „Tam vise široke in velike mreže, vidite? Imam jih pa kar pod streho, drugje ni prostora. Sušenje mora biti termalno in neumetno, ker to škoduje rastlinam. Poskusil sem že z umetnim sušenjem, kar pa se ni obneslo. V' senci se enakomerno suše po cele dni. in rože so pripravljene za čaje." (vf) Naši kulturni spomeniki Vrhniški rojak, ki mu je Ljubljana z njim pa toliko bolj Rožnik postal med njegovim življenjem drugo domovanje, daleč od vrha sv. Trojice, je našel tudi zdaj med nami svoj skromen kotiček. Ivan Cankar — ob Skodelici kave, mojster umetniške besede, ob Hlapcih pa razvnet napredni duh, je na svojem Vrhu, na Rožniku, ostal za vselej kot podoba mojstra umetniškega peresa in velikega naprednega rodoljuba. Športni dogodki Zadnji mesec je minil v glavnem v borbah nogometašev in rokometašev na zelenih poljanah. Po nesrečnem odstopu Odred-Krima nas v slovenski ligi zastopa le še Svoboda z Viča in se tako lahko zanimamo le še za njo. Ugotovimo lahko le, da so se športniki pred neugodnim jesenskim vremenom že več ali manj umaknili v dvorane. NOGOMET: S spremenljivo srečo nastopa Svoboda v slovenski ligi. Po izredno zadovoljivem začetku kaže, da so igralci sedaj v manjši krizi, priznati pa moramo. da se jim odsotnost nekaterih naj -boljših igralcev močno pozna. Kljub temu pa smo prepričani, da nas Vičani ne bodo razočarali. Edino kar nas sedaj lahko še vznevoljuje je to. da nismo imeli priložnosti, da bi videli povratno srečanje obeh krajevnih tekmecev, v katerem bi se Svoboda lahko maščevala Odred-Krimu za poraz iz lanskega tekmovanju. ROKOMET: Klub Partizan Krim iz Rakovnika, ki se letos le s težavo prebija od ene pa do druge prvenstvene tekme, je za sedaj na ne preveč zavidljivem šestem mestu. Sam plasma ni toliko vznemirljiv kot dejstvo, da je med njim in predzadnjim na lestvici le nekaj točk razlike, med njim in pred njim plasiranim pa kar precej. In da bi bilo stanje še slabše, je prišlo še do incidenta na tekmi s Kovinarjem, v katerem je bil precej poškodovan trenutno najboljši njihov igralec Samo Dostal, najboljši strelec letošnje republiške lige. Mladi igralci pa še niso izgubili jioguma in če bodo materialne možnosti ugodne ali vsaj zadovoljive, se ni bati, da bi izpadli iz lijge. To pa je tudi njihov edini letošnji cilj. KOŠARKA: Igralci Svobode so z dvema točkama prednosti zmagali v vzhodni II. slovenski ligi in si tako po enoletnem premoru zopet priborili nastopanje v najelitnejši republiški konkurenci. Po trenutni lanski krizi smo letos prepričani, tla bodo Vičani svojo uvrstitev v ligi obdržali in bodo še dalje zastopali barve naše občine v prvi republiški košarkar-shi ligi. TELOVADBA: Po kratkem poletnem premoru so se telovadnice društev Partizan v naši občini ponovno napolnile. Mladina, ki z veliko vnemo zahaja v te prostore ima najboljše pogoje v TVI) Partizan Trnovo, medtem ko je v ,,Partizanu1 ‘na Viču kljub delavnim telcsno-vzgojnim delavcem delo precej oteženo, so na voljo kaj skromni prostori. In pri tem pomislimo samo na Marjo Cerkovnikovo, članico tega marljivega kolektiva, ki je letos osvojila mladinsko državno prvenstvo, potem moramo videti, da bo treba tudi tu pogledati, kaj s<' da izboljšati in omogočiti še kvalitetnejše dosežke 1 H) asa komuna", glasilo izdajateljske skupnosti ,a občinskega odbora SZDL Ljul>ljonu-\ir-^ndnih. — Predsednik izdajateljskega sveta rRej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja ^fedniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik). ^ ‘hej Epih. Roris Makovec, Ivan Virnik. \ la-^ *trm. Darko Perovšek in Jože Jesih. — ^ avm odgovorni urednik Ivan Virnik. — 'dništvo in uprava: l.jubljana. Trg MDR ^ št. 20-728. — Tekoči račun pri Ljubljana 600-18-608-25. — Celoletna ^ “rniua 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev j* Plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šol-8101 delavnic tehniških šol v Ljubljani. Redna telesna vzgoja tudi pri razrednem pouku dela zelo zadovoljni, saj so imeli prvikrat priliko program predelati tudi v praksi. Seminarja se je udeležilo 99 učiteljev razrednega jvouka, priključile pa so se jun tudi prosvetne delavke naših varstveno-vzgoj-nili ustanov. Zadnja analiza o stanju telesne vzgoje na področju naše občine s posebnim vprašalnikom. ankete jn s pomočjo rednih pregledov strokovnjaka, kakor tudi s pomočjo ugotavljanja telesnih okvar učencev, je pokazala, da na naših osnovnih šolah pri razrednem pouku ni bilo redne telesne vzgoje ali pa je sploh ni bilo, čeprav je predvidena s predmetnikom in učnim načrtom. Vse analize so pokazale nujno potrebo po telesni vzgoji, saj je že dokazano, da so vse poznejše telesne okvare pogojene prav z nezadostno telesno vadbo na začetku razvojne poli učenca, to sc pravi na nižji in srednji stopnji osnovale šole. Eden izmed glavnih vzrokov za tako stanje je prav gotovo dejstvo, da učitelji nc obvladajo teoretičnega in praktičnega programa telesne vzgoje na tej stopnji, zaradi česar ni bilo čudno, da smo v mnogih primerih formalno sicer imeli pri razrednem pouku „telo-vadbo“, ki pa je bila sama sebi namen, brez vsakega načrtnega dela, ki hi razvijalo vsestranske zmogljivosti učencev. Zaradi takšnega stanja je bil zavod mnenja, da je potrebno odločno poseči ter urediti problem telesne vzgoje na nižji in srednji stopnji osnovne šole. Prejšnji mesec so bili na našem področju štirje seminarji za učitelje razrednega pouka. Seminarji so bili razdeljeni na teoretični in praktični del. Teoretični del je zajel: okvirni učni načrt, vpliv telesnih vaj na organizem, gibalne potrebe otroka od 7 do 15 leta, shemo učne ure, pouk telesne vzgoje v različnih pogojih in ocenjevanje telesne vzgoje. A7 praktičnem delu pa so se udeleženci neposredno oh demonstracijah s skupino učencev' seznanili z osnovami atletike (hoja, drža, tek, skoki), s talno telovadbo, z orodjem kot, z zapreko, z igrami z žogo in s športnimi dnevi. Cilj celotnega seminarja je bil — boljše delo pri razrednem pouku telesne vzgoje. Vsi udeleženci seminarja so bili s takim načinom Velika udeležba nam dokazuje, da se večina prosvetnega kadra zaveda resnih problemov telesne vzgoje naših otrok ter, da želi svoje delo vskladiti z zahtevami predmetnika učnega načrta in družbe nasploh. • Dejstvo pa, da sc okrog 35 učiteljev raz- • rednega potika teh seminarjev ni udeležilo, • pa je obenem dokaz, da je v naših vrstah • še precej prosvetnega kadra, ki smatra • telesno vzgojo za nekaj drugorazrednega v • primerjavi z ostalimi učnovzgojnimi pod- • rocji, pri tem pa nc razume najožje zveze • med fizičnimi in psihičnimi pogojenostmi • naših otrok. Tomaž V eber Na seminarju za učitelje telesne vzgoje na naših šolah, so se udeleženci seznanili z osnovnimi metodami dela pri pouku telesne vzgoje in si v marsičem obogatili svoje pedagoško znanje. DELAVSKA UNIVERZA VIC - RUDNIK Program kinopredstav za mesec december: 7. in 8. decembra — jugoslovanski film ..PET MINUT RAJA« 14. in 15. decembra — italijanski film ..CIOCIARA" (COČARA) Igra Sophiu Loren 21. in 22. decembra — franc, komedija TAKSI IN PRIKOLICA« Je samolepljiv — zato brez pribijanja brez ovlaženja?! Sredi toga meseca so v pričeli s poizkusno proizvodnjo novega proizvoda, imenov anega vTERMOBAND'\ Tennoband je samolepljivi tesnilni trak iz |>enaste snovi. Uporablja *** za zatesnitev oken in vrat, kot podloga za različne predmete, ker preprečuje drsenje, opraskanje pohištvu ali stekla, zavaruje proti prepihu, hrupu, cestnemu prahu in sajam, daje Imljso stabilnost ter blaži udarce in zvok. / njim je torej lahko zatesniti okna in vrata \ stanovanju, vrata avtomobila, lahko ga prilepite poti telefon, pepelnik ali radioapnrat, namizno svetilko in podobno. Tržišče kaže za ta izdelek zelo veliko zanimanje, zaradi številnih prednosti in odlik in v ..Iliriji41’ pravijo, da imajo razprodano že vso letošnjo produkcijo. Poudarjajo, da je to zaenkrat le poizkusna proizvodnja, s pomočjo katere bodo proučili zanimanje in potrebo trga po tem izdelku. Prepričani pa so, da se Im> ta proizvod uvrstil v asortimun njihovih izdelkov, kar potrjuje že dosedanje veliko zanimanje trgovine, saj je uporaba Termohanda enostavna, praktična in vsestranska, ker je trak samolepljiv in ga ni treba ne navlažiti niti prihiti. Sedaj izdelujejo Termoband v naslednjih dimenzijah: 4 m dolžine, 10 mm širine in 4 milimetre debeline. Prodajajo ga v dvobarvnih polivinil vrečkah. Vrečki je priloženo navodilo za uporabo. Nameravajo pa dati na trg tudi širše dimenzije Termohanda. Na koncu je zanimivo omeniti tudi to, da jim ho prav proizvodnja tega novega izdelka omogočila, tla bodo presegli svoj letni proizvodni plan. TERMOBAND Ibbhpuiv • m* hh nmmh ■ mi imUfiu* Vsem našim občanom čestitajo ob Dnevu republike — 29. novembru in 20-letnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu: »Žičnica" LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 49 DELOVNI KOLEKTIV VELETRGOVINE „MERCATOR“ LJUBLJANA AŠKERČEVA 3 vam Mudi v vseh prodajalnah svojih poslovnih enot vse gospodinjske potrebščine ter raznovrstno galanterijsko in kolonialno blago Kovinska industrija Ig pri Ljubljani Elektrogospodarska skupnost Slovenije LJUBLJANA — HAJDRIHOVA 2 ■ svojimi združenimi podjetji in upravo v Ljubljani GOSTINSKO PODJETJE „Vrhničan“ LJUBLJANA 66 IZDELAVA GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA TRNOVSKI PRISTAN GOSTINSKO PODJETJE TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV „010 K VIS“ ILIRIJA LJUBLJANA LJUBLJANA Inženirski biro Eiektroprojekt LJUBLJANA — HAJDRIHOVA 4 Cosmos INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA izdeluje investicijske programe in vso investicijsko tehnično dokumentacijo ter se s svojimi uslugami toplo priporoča vsem naročnikom. CELOVŠKA CESTA 34 konsignacijska skladišča avtomobilskil* nadomestnih delov: Ljubljana, Celovška cesta 34 TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN Servisni obrat: • Ljubljana, Dolenjska cesta 114 U t e n s i 1 i a Predstavništvo: Beograd, Ulica 1. maja 11 LJUBLJANA — RUDNIK 24 nudi kvalitetne tkalske in predillniske utensilije vseh vrst Iskren pozdrav ob Dnevu republike in ob’ 20-letnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu GOSTINSKO PODJETJE „!C RIM“ LJUBLJANA Tobačna tovarna Pridružujemo se vseljudskemu slavji* ob praznovanju Dneva republike in zgodovinski obletnici II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu OBAiMA BOVAANA zodovoljl vsakega i JUBLJANA kodilca Mii* Sili !!p:p^ nisPrfc.a “ * š \ rik GOSTILNA „PRI KOPAČU« BREZOVICA Prometno podjetje L.TUBLJANA - TRANSPORT LJUBLJANA LINIJA S SPREMENJENIM VOZNIM REDOM GOSTILNA FRANC KETE HORJUL GOSTILNA JANEZ PREBIL HORJUL »VINOCET« LJUBLJANA, VIŠKA 60 RESTAVRACIJA „POD LIPCO“ Ljubljana GOSTILNA N O V A VAS« ROŽNA DOLINA BUFFET „ P O D HRIBOM« VRHOVCI GOSTILNA „PRI KRONI« POLHOV GRADEC GOSTILNA „ P RI POKU« MESARIJA „ B R E Z O VIC A « BREZOVICA GOSTILNA „ VRH OVCI« VRHOVCI Občinska linija — Potniški prevoz LJUBLJANA — IG — IŠKA VAS POSTAJE Km 1 2 3 4 5 6 7 LJUBLJANA 18 5.30 6.40 13.00 14.10 14.55 19.00 % 5 5.50 7.00 7.01 13.20 14.30 15.15 19.20 IŠKA VAS 0 * 6.00 7.10 15.25 19.30 POSTAJE Km 8 9 10 11 12 13 14 IŠKA VAS 18 4.55 6.00 7.11 17.20 % 13 5.05 6.10 7.20 7.20 13.25 14.30 17.30 LJUBLJANA 0 * 5.25 6.30 7.40 13.45 14.50 17.50 Obratuje ob delavnikih od 1. novembra 1963 do 1. aprila 1964. Prometno podjetje - LJUBLJANA - TRANSPORT LINIJA S SPREMENJENIM VOZNIM REDOM LJUBLJANA Občinska Unija — Potniški prevoz TOMIŠELJ — BREST — IG — LJUBLJANA 1 2 3 4 5 Km POSTAJE 6 7 8 9 10 4.55 7.55 13.55 15.45 20.00 0 TOMIŠELJ ' * 7.40 12.00 15.00 19.00 22.50 4.57 7.57 13.57 15.47 20.02 1 Brest 7.38 11.58 14.58 18.58 22.40 5.00 8.00 14.00 15.50 20.05 2 Matena 7.35 11.55 14.55 18.55 22.40 5.05 8.05 14.05 15.55 20.10 5 7.30 11.50 14.50 18.50 22.40 5.25 8.25 14.25 16.15 20.30 18 , , LJUBLJANA 7.10 11.30 14.30 18.30 22.20 Obratuje od delavnikih od 1. novembra 1963 do 1. aprila 1964. gostilna „P RI ŽABARJU« LJUBLJANA, Viška c. 50 gostilna „ t r n o v o « LJUBLJANA Gostinsko podjetje Podpeč buffet »ZELENA TRATA« Gostilna »PODROŽNIK« Gostinsko podjetje »križišče« Gostilna „ Pri Jesihu** Gostilna »OB LJUBLJANICI« gostinsko podjetje »ROŽNA DOLINA« Gostilna »BRDO« Gostilna »Viška kuhinja** Gostilna »glince« Kmetijska zadruga Dobrova pri Ljubljani Kmetijska zadruga Preserje GOSTILNA »PRI PRATKARJU** POLHOV GRADEC KMETIJSKA ZADRUGA »VELIKE LAŠČE** VELIKE LASCE OBRTNO PODJETJE Mesarija In pekarija HORJUL GOSTIŠČE »Polhograjski dom** POLHOV GRADEC Ljubljanske opekarne LJUBLJANA BOKALSKA CESTA 18 SAP-LJUBLJANA LJUBLJANA, Središka ulica 4 čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem občanom ter gospodarskim in družbenim organizacijam na področju občine VIC-RUDNIK in se priporoča za svoje usluge Gradbeno podjetje TEHNIKA Ljubljana, Vošnjakova 8a gradnje in projektiranje vseh inženirskih zgradb TRGOVSKO PODJETJE „ ŠOŠTANJ" L I U B L I A N A TRUBARJEVA 39 se priporoča cenjenim odjemalcem' MODNO ČEVLJARSTVO „ R o ž n i k “ Ljubljana ROŽNA DOLINA, CESTA V/Z »Žimnica« Tapetništvo in dekoracije Ljubljana, Tržaška c. 48 LIVARNA GAUEVICA „L I G A“ LJUBLJANA, GALJEVICA 266 se pridružuje čestitkam ■vsem delovnimi ljudem SFRJ in se tople priporoča za naročila odlitkov iz barvastih kovin "19. Tresočih kolen je sedel na podrlo deldo. / roko je segel v razmršene in oznojene lase. Globoko pod seboj pa je videl prašno cesto, ki je izginjala proti Horjulu in Brezju. Temne sence so gomazele po njej, hitele prek doline iu se vzpenjale po pobočju. „Žc gredo, naprej moram!" je z. velijko težavo izdavil. 22. „Kje je Jaka, tovariš. Kje je? Mudi se!" — ..kako si nas vendar našel, povej Mihec!" je nekoliko strožje povprašal stražar in stopil korak naprej. „Saj tako visoko vendar ne paseš kozo." Ko pa je opazil Mihcev vročičen obraz, zaskrbljeni pogled in strgano obleko, ga je prijel za roko. „Z menoj, brž!" 25. Dobro skrit v vejevju je komandir z daljnogledom opazoval ozelenelo pobočje, posuto s skritimi sovražnimi rojaki, ki so v streleih obkoljevali pobočje, ožili polkrog in sc približevali partizanskemu taborišču. Neslišno je zdrsnil z drevesa, stopil k tovarišem iu dal zadnja povelja. 20. Pognal se je navkreber. Njegovi vzdihi so postajali vedno pogostejši. Lačen je bil. Kruh je izgubil, ko sc je sko-trljal po grabnu. Zaskrbljeno sc je oziral v ozeleneli vrh. Zdelo se mu je, da se vedno bolj odmika. Ni iskal več skrilili bližnjic, kar počez je hitel in lovil sapo. 23. ,,Tovariš komandir, poglej Mihca. Gez drn in stru ga je prineslo. Pravi, da Lahi obkoljujejo taborišče." Komandir je pogladil trepetajočega fanta po laseh iu le s težavo sledil biidoiirtiiisu Miličevih besed. ..Si že priden, ti naš pionir! Sedaj pa s kurjrjem na varno, da jim ne prideš v prsti. Mihec!" je rekel komandir. 26. izvidnice, ki so opazovale sovražnika, so se umaknile i(n ga brez strela puščale čim bliže k položajem borcev. Sovražnikova premoč je bila velika. Lahi so napredovali v valovih, borci pa so bili nevidni na skritih položajih in so čakali le še na komandirjev ukaz. 21. „.\c bom jo našel," je hlipal in sc solzavo oziral po mračnem gozdu. Zdajci je zašumelo za njegovim hrbtom. Obrnil se je in skoraj vzkliknil od veselja. Pred njim je stal partizanski stražar in dobrodušno strmel vanj. ..Kaj te je pripeljalo sem gor, Mihec?" ga je vprašal stražar. 24. Borci so hiteli na pripravljene položaje. Iz mitraljezkil* gnezd so se tu in tam v soncu zabliskale smrtonosne cevi-Lr drobec sekunde in že jih je zakrilo listje. Oj, ta izdajalski veter. Šepclaje so hilrla povelja od borca do borca, ki so že vsi v ognju pričakovali napad. 27. Že so sc zabliskali prvi streli in zuregljale strojnice-ParlLzuuski „hura" je pretrgal beli dan. ki se je v trenutki® sprevrgel v oblake diiiua iu v ognjeni svit. Italijani ’*a' zmedeni plezali po strmini, padali in sc prekopicevali. Parti' zanskr strojnice pa so jih kosilc.