SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! L eto 2021 se s praznicnim de­cemberskim vzdušjem pocasi zakljucuje. Še nekaj dni nas loci od prehoda v novo, upamo predvsem bolj zdravo leto 2022. Ceprav letoš­nji december ponuja vec tistega tipicnega predpraznicnega dogajanja, je le-to še vedno zelo drugacno od sprošcene­ga veselega decembra, ki je bil zaznamovan z množicnimi druženji in predvsem z upanjem na boljše v letu, ki prihaja. Kot da bi skoraj dve leti trajajoca epidemija zacela dušiti tudi cloveški optimizem, tisto neunicljivo jedro cloveške biti, ki mu je skozi zgodovino vedno znova pomagalo, da se je dvignil in preživel. Sam sem preprican, da temu ni tako in da se bomo ob koncu te epidemije združeni in poveza­ni smelo podali novim življenjskim izzivom naproti. V tem casu pa je pomembno, da smo odgovorni in solidarni, da zaupamo stroki in znanosti, da postavimo skupno dobro pred lastno. Tega nacela se pri razvoju naše obcine držimo v bistvu že vse od njene ustanovitve, zato nam je tudi v letošnjem letu uspelo dokoncati kar nekaj pomembnih razvojnih pro-jektov. Najpomembnejši je zagotovo zakljucek energetske sanacije osnovne šole, nic manj ni pomembno dejstvo, da smo pridobili sklep o sofinanciranju novogradnje vrtca in da bomo k izvedbi tega prepotrebnega projekta lahko pris­topili v naslednjem letu. Ob koncu leta smo podpisali po­godbe za zacetek investicij pri obnovi Mladinske ulice in Banovske ulice, ki so se s pripravljalnimi deli že pricele, nadaljevale pa se bodo v naslednjem letu. Prav tako smo zadovoljni z napredkom pri projektiranju meteorne kanali­zacije in obnove javne infrastrukture v Osredku v Veržeju. Izdelava projektne dokumentacije lepo napreduje, tako da sem preprican, da nam bo v naslednjem letu uspelo prido­biti vsa potrebna soglasja in dovoljenja za gradnjo. S tem pa bodo tudi vzpostavljeni pogoji za prepotrebne investicije v tem delu Veržeja. To je le nekaj projektov, ki morajo biti dovoljšen razlog za optimizem vseh obcank in obcanov obcine Veržej. Zato je prav, da se v mesecu decembru, skladno z omejitvami, ki veljajo, prepustimo optimizmu in predvsem upanju, da bo leto, ki prihaja prijaznejše do vsakega izmed nas in do naše skupnosti kot celote. Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej O bcinski svet se je 2. decembra 2021 sestal na svoji 18. redni seji, na kateri je obravnaval šest vsebinskih tock. Pod prvo vsebinsko tocko je bilo obravnavano Porocilo Nad­zornega odbora Obcine Veržej o pregledu delov zakljucnega proracuna Obcine Veržej za leto 2021. Odbor je zelo podrob-no pregledal proracunsko postavko za izvedeno investicijo Rekonstrukcija Promocijsko informacijskega centra POINT NATURA 2000. Pregledane so bile podpisane pogodba za izvedbo projekta, pogodba za izvedbo strokovnega nadzora za gradbena in obrtniška dela in pogodba za izdelavo oz. do-bavo opreme za potrebe projekta. Ob zakljucku projekta je s strani izvajalca bil izdan zahtevek v višini 76.712,94 EUR, nakar je sledil zahtevek obcine na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo je obcini odobrilo 44.680 EUR sredstev, od tega pa je del sredstev v višini 1.184 EUR in 2.240 EUR obcina prenakazala partnerjema v projektu, Turisticnemu društvu Veržej in Zavodu Marianum, tako je obcina za omenjen projekt prejela s strani ministrstva 41.256 EUR. Nadzorni odbor je pregledal še knjiženje stroškov. Ugotovil je, da so bili vsi postopki v fazi oddaje javnega na-rocila kot tudi v fazi izvedbe pravilni, ustrezni in v skladu z veljavno zakonodajo. Opravljen je bil še nakljucni pregled kontov in proracun­skih postavk zakljucnega racuna ter pregled izplacil subven­cij za zavarovanje posevkov po razpisu za kmetijstvo za leto 2020, kjer pa clani odbora prav tako niso zaznali nobenih nepravilnosti. Pod naslednjo vsebinsko tocko župan in racunovodkinja predstavita razloge za sprejem Odloka o rebalansu prora-cun Obcine Veržej za leto 2021. Prihodki so se povecali za 48.519,02 EUR oz. 3,4 % in znašajo 1,467.998,90 EUR, prav tako se povecujejo odhodki za 1,5 % oz. za 25.584,45 EUR in znašajo 1,752.469,79 EUR. Za investicijske transfere v re-balansu se zagotavljajo skupna sredstva v višini 130.101,23 EUR ali 7,42 % celotnih odhodkov proracuna. Po podrobni razlagi in pojasnilih s strani župana in racunovodkinje ob­cinski svet sprejme Odlok o rebalansu proracuna Obcine Veržej za leto 2021. Tretja in cetrta tocka dnevnega reda sta bili pomembni za sprejem Statuta Obcine Veržej in sprejem Poslovnika Obcin­skega sveta Obcine Veržej. Obcina Veržej je bila s strani Mi-nistrstva za javno upravo opozorjena, da je potrebno v skla­du s spremembami zakonodaje uskladiti statut in poslovnik. Oba akta sta s strani obcinskega sveta bila sprejeta. Glede prometne varnost v obcini je bilo obravnavanih kar nekaj predlogov obcanov. Izpostavljeno je bilo križišce ces­te Trga Slavka Osterca, ki jo preckata Maistrova in Narcisna ulica. Križišce se bo uredilo s talnimi oznacbami in umesti­tvijo prehoda za pešce. Za boljšo preglednost v križišcu ceste Franja Kozarja na Frana Kovacica se bo postavilo ogledalo, ki bo povecalo preglednost s strani gasilskega doma v Veržeju. Prav tako se bo zaradi boljše preglednosti postavilo še ogle-dalo v Banovcih pri gasilskem domu. Poskušala se bo najti tudi rešitev za zmanjšanje nevarnosti križišca v Banovcih pri kapeli Sv. Forjana. Nekateri odprti predlogi obcanov se bodo obravnavali na eni izmed naslednjih sej, saj je le-te potrebno uskladiti z upravljavcem obcinskih cest. Pod zadnjo vsebinsko tocko župan podrobno predstavi vsebino projektne dokumentacije za ureditev »Osredka«, ki je predvidena v obsegu, kot sledi v naslednjih opisih: • Gozdna ulica; LK 224831, l=440 m, š=3,0 m od nasipa do Ribiške in 4,5 m od Ribiške do Franja Kozarja + enostran-ska asfaltna mulda 0,5 m. • Ribiška ulica; LK 224821, l=400 m, š=3,0 m + enostranska asfaltna mulda 0,5 m. • Ribiška ulica odcep A; JP 724431, l=100 m, š=3,0 m + enostranska asfaltna mulda 0,5 m. • Ribiška ulica odcep B; JP 724432, l=65 m, š=2,5 m + eno­stranska asfaltna mulda 0,5 m. • Ulica Franja Kozarja – del; LZ 224801 l=560 m, š=5,5 m o plocnik š=1,75 m ob desni (severo-zahodni) strani vo­zišca v smeri stacionaže. • Grljanska ulica - del – (LZ 224901), l=200 m, š=5,0 m o plocnik š=1,75 m ob levi (vzhodni) strani vozišca v smeri stacionaže. • Ureditev križišca pri gostilni Bobnjar v skladu z veljavni-mi predpisi (brez krožnega križišca). • Ureditev križišca z Mlinsko cesto. V sklopu projekta ureditve prometne infrastrukture se bosta izdelala še nacrta obnove javne razsvetljave (v obmocju vseh odsekov – skupaj 1.765 m) in fekalne kanalizacije (v ob-mocju vseh odsekov – skupaj 1.765 m). Projektiranje poteka je skladno s terminskim planom, nekaj dodatnega casa zahteva usklajevanje med odvodnjava­njem in umešcanjem ostale infrastrukture. Socasno že pote­kajo pogovori z nekaterimi lastniki zemljišc. Projekti bodo zakljuceni do poletja in pripravljeni za izvajanje, sledi iskanje ustreznih financnih virov za njihovo izvedbo in fazna izved­ba v naslednjih letih. Slavko Petovar, župan in Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej IVAN VEBERIC – IN MEMORIAM I van Veberic ali Ivek, kot smo mu vsi rekli, se je Rdecemu križu Slovenije pridružil leta 1973 kot clan Krajevne or-ganizacije Rdecega križa Veržej, kjer je ves cas živel. K temu ga je gnala skrb za socloveka, bil je pretanjen opazovalec soljudi, zaznal je njihove stiske in izpolnjevalo ga je, ce jim je lahko pomagal. Nekaj casa je bil tudi predsednik KO RK Veržej in dolgoletni blagajnik ter clan Obmocnega odbora Obmocnega združenja Ljutomer. Ves cas je aktivno deloval v lokalnem okolju, obiskoval je starejše, invalidne in bolne ter jim pomagal, kjer so pomoc potrebovali. Posebej se je posvecal podrocju krvodajalstva in skrbel za organizirano udeležbo krajanov na krvodajal­skih akcijah in tudi sam je kri veckrat daroval. Leta 1989 se je v Veržeju rodila ideja o srecanju krvoda­jalcev domace krajevne organizacije v Termah Banovci, v naslednjih letih so se domacim krvodajalcem pridružili še krvodajalci iz drugih Krajevnih organizacij, ki so delovale pod okriljem OZ RK Ljutomer in hitro je srecanje, ki se je vedno odvijalo drugo soboto junija, kar je bilo najbližje slo­venskemu dnevu krvodajalcev 4. junija, preraslo v vseslo­vensko srecanje in najvecje srecanje krvodajalcev na naših tleh. Slovenski dan, ki se mu je kasneje pridružil še Svetovni dan krvodajalcev, je pomemben pri ozavešcanju o potre-bi po varni krvi in krvnih pripravkih in ob tem dnevu se javnost zahvali krvodajalkam in krvodajalcem, ki s svojim nesebicnim dejanjem pomagajo, da lahko številni ob opera-cijah prejmejo kri in na ta nacin rešujejo njihova življenja. Ivek je sodeloval pri pripravah in organizaciji ter pred­vsem zadnja leta do izbruha bolezni, bil gonilna sila in iko­na tega srecanja. Tu je stkal številna prijateljstva. Poskrbel je za infrastrukturo, ponudbo, program in organiziral števil­ne prostovoljce, brez katerih ta srecanja ne bi bila mogoca. Za prostovoljce svoje KORK, je veliko let organiziral ne­kajdnevno druženje na morju in tako se je dodatno krepi-lo sodelovanje, prijateljstvo in druge vrednote. Ob pomoci sekretark na OZ RK Ljutomer je navezal in vzdrževal stike s Transfuzijskim oddelkom Splošne bolnice Murska Sobo­ta, Transfuzijskim oddelkom UKC Maribor in Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana, RKS – ZZ. Leta 2019, zadnje leto pred koronskim casom, so v Veržeju izvedli 30. Srecanje krvodajalcev. Pokrovitelja srecanja sta bila vrsto let Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in RKS. Sre-canja so se kot slavnostni govorniki udeležili številni visoki gostje iz slovenske politike in zdravstvene stroke. S tem so dali srecanju poseben pecat in priznanje krvodajalcem za njihova plemenita dejanja. Ivek je za svoje požrtvovalno, prostovoljno delo in pri­spevek k uresnicevanju programov in ciljev RKS prejel vec priznanj RK in lokalne skupnosti, nazadnje leta 2019 Zlati znak RKS. V zadnjem casu mu je bolezen preprecevala nadaljeva­nje tako razgibanega dela, s katerim je dal zgled številnim Koncane skupne naše so poti. Le spomini ostali so. T ako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil le spomin na naša skupna srecna in vesela leta. Bilo je davnega leta 1980, ko smo se prvic srecali v odboru Rdecega križa Veržej. Deloval si kot blagajnik, vse dokler te ni doletela huda, zahrbtna bolezen. Bili so dnevi, ko smo morali stopiti skupaj in veckrat prebroditi viharje, ki so nastajali pred velikim Vseslovenskim sre-canjem krvodajalcev Slovenije. A vedno smo ga z vese­ljem organizirali. Bil si pripravljen pomagati in vedno za akcijo, ce je bilo potrebno kaj narediti. Žal ti je bolezen preprecila, da bi še naprej sodeloval z nami. Tudi mi smo se morali sprijazniti s tem, da zaenkrat ne moremo imeti srecanj v juniju, kot je bila tradicija za našo organizacijo. Le srce in duša ve, kako boli, ko vec te ni. Ne jokajte za mano le pomahajte mi v slovo, saj solza žalost me zbudila vec ne bo. Ivek za vse ti še enkrat hvala, pocivaj v miru. OZRK Veržej KOLESARSKA VERIGA NA PODEŽELJU, NA OBMOCJU LAS PRLEKIJA O bcina Veržej je partner v operaciji Kolesarska veriga na podeželju, katere cilj je spodbujanje lokalnega tu­risticnega povezovanja na obmocju LAS Prlekija, s pomoc­jo trajnostnega kolesarskega turizma. Gre za operacijo vec Lokacijskih akcijskih skupin, med katerimi je tudi LAS Prlekija, katerega clan je Obcina Veržej. Poleg naše lokalne akcijske skupine v operaciji sodelujejo še LAS Goricko, ki povezuje vecino gorickih obcin, prav tako sodelujejo par-tnerski LAS-i iz osrednje Slovenije. S pomocjo te operacije želimo povezati sosednje obcine, doseci pa želimo tudi šir­šo, medregionalno povezanost. Glavni produkt operacije je postavitev kolesarnic za izposojo in polnjenje elektricnih koles ter nakup elektric­nih koles. V operaciji bodo na Obmocju LAS Prlekije postavljene 4 polnilne postaje, dve izmed njih pa bosta pos­tavljeni v Obcini Veržej. Lokacija ene je tik ob TIC Veržej – Point Natura 2000 in Obcine Veržej. Druga polnilna enota pa je locirana v Termah Banovci. Projekt bo v celoti zaživel spomladi 2022. S promocijo na štirih dogodkih po vsej Slo­veniji, se bo pripomoglo k boljši prepoznavnosti ponudni­kov in ostalih turisticnih znamenitosti na obmocjih, ki jih pokrivajo Lokalne akcijske skupine. Skupna vrednost ope-racije projektnega partnerja Obcine Veržej je 58.538 EUR, od tega se iz naslova sofinanciranja Evropskega regional-nega sklada pricakuje 40.785 EUR. Sestavni del operacije je tudi analiza in strategija razvoja kolesarskega turizma na obravnavanem obmocju, ter izdelava promocijskega mate-riala za širše obmocje, ki ga pokriva projekt. Operacija je pomembna za LAS Prlekija, saj prispeva k doseganju vec ciljev in kazalnikov uspešnosti strategije lokalnega razvoja. Poleg tega se bo preko izobraževalno-o­zavešcevalnih dogodkov spodbujal razvoj novih produktov na podrocju trajnostne mobilnosti in turisticne dejavnosti. Operacija je pomembna tudi z vidika uvedbe poenotene­ga regijskega sistema izposoje e-koles in ostalih koles in z okoljskega vidika, saj vpliva na manjše obremenitve okolja. Z vzpostavitvijo polnilnih postaj in z možnostjo izposoje koles se bo spodbudila uporaba cistih in energetsko ucinko­vitih koles ter cistih transportnih sistemov ter odprla mož­nost razvoja turisticnih produktov v navezavi z mobilnostjo. Operacija zagotavlja trajne rešitve, saj bo nabavljena oprema omogocala trženje novih produktov in izvajanje novih storitev na dolgi rok. Uspešen razvoj in trženje novih produktov in storitev preko novo razvitega poslovnega mo-dela bo generiralo nadaljnji razvoj inovativnih produktov in širitev dejavnosti vkljucenih poslovnih subjektov na po­drocju trajnostne mobilnosti v nadaljnjih letih. Tak pristop in upoštevani principi trajnostnega gospo­darstva predstavlja pomemben izziv tudi za Obcino Veržej, saj ponujajo možnosti za razvoj trajnostnega turizma in hkratnega ustreznega ravnanja z okoljem. PROJEKT PONI P rojekt PONI Pomurje je model podjetniškega usposa­bljanja, v okviru katerega potencialni podjetniki in pod-jetnice v 4 mesecih zaposlitve na Razvojnem centru Murska Sobota, razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo. Komu je projekt namenjen? - Poslovna ideja in želja po samostojni podjetniški poti. - Stalno ali zacasno bivališce v eni izmed 27 obcin Pomur­ske regije. - Še niste bili vkljuceni v katerokoli operacijo ali projekt Podjetno v svet podjetništva in projekt PONI, ki se je iz­vajala v preteklosti ali se še izvaja, v Pomurski ali kateri­koli drugi regiji oz. pri drugi regionalni razvojni agenciji. - Imate poravnane vse zapadle obveznosti do države. - Oddate prijavo na javni razpis samo v Pomurski regiji. - Na dan vkljucenosti v projekt imate izpolnjene vse po­goje za podpis pogodbe o zaposlitvi na Razvojnem cen­tru Murska Sobota. KARMEN KAISER, NOVA ZDRAVNICA V VERŽEJU Foto: osebni arhiv Karmen Kaiser iz Lendave bo od novega leta naprej nova zdravnica v naši zdravstveni ambulanti. Nasledila bo Zvonimirja Cesarca, ki je v Veržeju deloval vse od odprtja ordinacije leta 2005. Pravi, da Veržeja sicer še ne pozna, si pa želi, da bi Veržejci, predvsem starejši, ostali v domacem kraju in obljublja, da bo poskusila prisluhniti vsem željam in predlogom. Zakaj ste se odlocili za študij medicine in zakaj ste se odlocili za izbrano specializacijo? Za študij medicine sem se odlocila zato, ker sem želela pomagati ljudem. Že prej sem študirala biologijo in kemijo, nato pa sem se vpisala še na medicino. Najprej sem želela opravljati specializacijo iz kirurgije, a na tem podrocju je zelo težko dobiti specializacijo, pa tudi sama nisem najbolj clovek za bolnišnico. Raje delam kje na podeželju, zato sem se odlocila za družinsko medicino. Kje ste službovali doslej? Bila sem v Lendavi v zdravstvenem domu, delala sem tudi pri dr. Fodorju v zasebni ordinaciji v Lendavi preko dr. Mariceve, trenutno pa sem pri dr. Maricevi v Radencih. Zakaj ste se odlocili za prihod v Veržej? Izvedela sem, da doktor Cesarec odhaja v pokoj, kar so mi povedali v Zdravstvenem domu Ljutomer in mi sveto­vali, da svojo pot nadaljujem v Veržeju. Želela sem si, da bi bila nekje na periferiji, kar sem imela že pri dr. Fodorju, in upala sem, da bom znova delala v takem okolju, tako da sem zelo vesela, da se mi je priložnost ponudila v Veržeju. Ste imeli že prej kaj stika z Veržejem, ga poznate? Nisem, ne poznam ga še. Imate kakšno sporocilo za paciente? Želela bi si, da bi Veržejci ostali v domacem okolju, da poskušamo najti skupni jezik. Poslušala vas bom in vesela bom vsakega predloga in želje, ki jih bom poskusila tudi uresniciti. Tukaj ciljam predvsem na starejšo generacijo in jih pozivam, naj mi zaupajo, na kakšen nacin bi želeli ime-ti ordinacijo, kdaj, in tako naprej. Vem, da jih medicinska sestra že dobro pozna, zato se nadejam, da bomo dobro so-delovali. Hvala in vse dobro! OBNOVA BABICEVEGA MLINA V obcini Veržej in v samem Pomurju se nahaja še edi­ni delujoci mlin na reki Muri, ki ga od smrti svoje­ga oceta, med vsemi poznanega kot Babicevega »Mirca«, tudi naprej vodim. Tradicija mlinarstva v naši družini sega že dalec v preteklost, ko je na reki Muri bilo še prib­ližno 93 mlinov. Naš mlin v Veržeju je še vedno delujoc, vendar je potreben obnove. Tako sem se v tem letu od-locila, da pricnem postopoma z urejanjem okolice in sa-mega mlina. Na pomoc pri obnovi so mi priskocili dobri, delovni prebivalci naše vasi Veržej in prav tako iz drugih delov Pomurja, ki se še kako zavedajo pomena še edi­nega delujocega mlina na Muri za naše okolje, celotno Pomurje in sam turizem naše obcine. S številnimi urami prostovoljnega dela pomagajo pri obnovi mlina. Letos nas je cakala najzahtevnejša naloga pri obnovi samega gonilnega kolesa mlina, ki smo ga morali dvigniti iz reke Mure in plavajocih kumpov. Ker je dvig zelo drag in zah­teven, sem se obrnila na enega izmed prijateljev, ki se je angažiral in po svoji službeni poti zaprosil kolege v službi Slovenske vojske. Sam minister za obrambo je odobril izvedbo dviga, saj se zaveda pomena ohranitve tradicije in kulturne dedišcine Slovenije. Tako je ekipa Slovenske vojske, logisticne brigade priskocila na pomoc in skupaj z domacini, ki že ves cas pomagajo pri obnovi mlina, z velikim dvigalom dvignila kolo na kopno. Samo kolo je tehtalo 3,5 tone. S skupnimi mocmi nam je uspelo. Sedaj se kolo obnavlja na kopnem s strani pridnih domacinov. Po obnovi, ki se trenutno izvaja, nam bodo ponovno pri­skocili na pomoc pripadniki Slovenske vojske in izvedli dvig kolesa nazaj na kumpe, tako da se bo kolo ponovno, po skoraj enem letu, zavrtelo na reki Muri. Tukaj bi se zahvalila vsem, ki mi že ves cas stojite ob strani in pomagate pri obnovi mlina, prav tako Sloven-ski vojski in njenim pripadnikom za pomoc pri dvigu kolesa. Karmen Babic, mlinarka Foto: Apartmaji Galunder Lucijan je prevzel apartmaje s polnim zagonom. Že naslednjo leto 2017 je zacel pripravljati dokumentacijo za izgradnjo dodatnega objekta. Gradnja se je zacela meseca marca 2019, dokoncana pa bo spomladi leta 2022. Tako bomo povecali ponudbo v naših apartmajih, saj novozgra­jeni objekt obsega wellness in dodatna dva apartmaja. Med starimi apartmaji in novim objektom smo zgradili bazen. Mislimo, da smo z novo investicijo in dodatno ponud­bo zadeli v polno. Najvecji pomen ima seveda bazen, saj je zelo priljubljen med mlajšo populacijo gostov. Zadovoljstvo opažamo med gosti, saj se pri nas pocutijo sprošcene in srecne. Zadovoljen in potešen gost je naša najvecja reklama. Kot pravijo, najboljša reklama je od ust do ust. Zato vabimo vse, ki si želijo predvsem mirnega dopusta, kjer se spocijejo in napolnijo z novo energijo, da nas obišce­jo v našem lepem Veržeju, na Maistrovi ulici 17. Apartmaji Galunder APARTMAJI GALUNDER O snovna dejavnost kmetije Galunder je že od nekdaj bila kmetijstvo. Pa vendar je v nas tlela ideja, da se še dodatno ukvarjamo z neko dopolnilno dejavnostjo. Po-skusili smo s marsicem. Na koncu smo se odlocili za do-polnilno dejavnost turizem na kmetiji, Turisticna kmetija – apartmaji Galunder. Apartmaje smo uredili na lokaciji Maistrova ulica 17, v Veržeju, kjer je bil prvotno že objekt, ki smo ga uporablja­li za trgovske namene. V prostorih je bila trgovina s pre­hrambenimi izdelki. Ker pa se trgovska dejavnost ni vec izplacala, saj so se zaceli odpirati veliki trgovski centri, smo dejavnost trgovine opustili in se odlocili, da bomo poskusili z drugo dejavnostjo na kmetiji. V tem casu je Lucijan, naš najmlajši clan družine Galunder, obiskoval Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci. Istocasno se nam je ponudil javni razpis SAPARD kot dopolnilna dejavnost na kmetiji v smeri Turizma in gostinstva. Na javni razpis smo se pri­javili z namenom, da adaptiramo obstojeci objekt in zgra­dimo 6 apartmajev. Ker je vloga na razpis bila pozitivna, smo s pomocjo razpisa in z lastnimi sredstvi leta 2004 za-celi z gradbenimi deli. V manj kot leto dni smo obnovili in dogradili obstojeci objekt. Nastal je nov objekt, v katerem je še dandanes v isti podobi 6 apartmajev z 12 fiksnimi ležišci in 8 dodatnimi ležišci. Odprtje koncanih apartmajev je bilo 26. junija 2005. Z veselico in pogostitvijo smo se zahvalili vsem izvajalcem del, in tistim, ki so kakorkoli pomagali in prispevali k temu, da se je ta projekt realiziral. V zacetku je bilo težko, saj smo se vsi ucili in spoznavali vse dobre in slabe strani te dejavnosti. Prihajali so gostje iz vseh krajev Slovenije in tujine. Trudili smo se, da smo zadovoljili naše goste. Mislimo, da smo uspešni, saj se go-stje z zadovoljstvom vracajo v naše apartmaje. Nekateri se vracajo že vec kot deset let. V letu 2016 so se starši odlocili, da bodo predali kmetijo in apartmaje sinovoma. Marcel, starejši sin družine, ja prev­zel kmetijo, Lucijan je prevzel apartmaje. TERME BANOVCI S poštovane obcanke in obcani Veržeja. Prihaja najlepši cas v letu, ki za nas prinaša posebno veselje, saj praznic­ne lucke to leto ne bodo samevale. Leto, ki se poslavlja je kljub zaprtju bilo uspešno, s cimer smo dobili upanje na cu­dovite trenutke v letu, ki prihaja. Obdobje, v katerem so Terme Banovci bile zaprte, je pri­neslo veliko novitet in še vecjo povezanost med zaposlenimi. Zagnanost je tista, ki žanje sadove tudi na vecjih tekmova­njih v Sloveniji, kar odražata kar dve priznanji Gostinsko­turisticnega zbora. V tekmovanju pri pripravi in postrežbi kave je zaposlena Anja Šuman prejela bronasto priznanje, vodja recepcije Katja Movrin pa je v tekmovanju hotelskih receptorjev prejela srebrno priznanje. Zaposleni v strežbi so v tem letu uspešno opravili izobraževanje za kuhanje kave Latte Art - 1. stopnje. Motivacijo za delo nam dajejo ankete gostov, ki bivajo pri nas. Zaljubili so se v Prlekijo, deželo gricev, prostranih polj, obsežnih vinogradov, klopotcev, mlinov na vodi, ter­malnih voda, energetskih tock, tradicije, posebnega nare-cja in posebnih ljudi. Navdušila jih je dih jemajoca narava, bogata kulturna dedišcina, številne znamenitosti, ter gosto­ljubni, zgovorni in veseli domacini. Zacutili so domacnost in prijaznost, ankete pa so nam povedale, da se bo ogromno ljudi še vrnilo in obiskalo vse koticke, ki jih do sedaj še niso uspeli odkriti. Pomembna pridobitev v tem letu je zagotovo zimski vrt, s katerim smo povecali prostor v restavraciji in vam s tem nudimo še vec udobja. Kot noviteta je tudi fitnes prostor, ki je na voljo gostom hotela in hotelskega naselja. Nov projekt, ki smo se ga lotili pred kratkim, so mobilne hiške, v katerih bodo prvi gostje bivali že v zacetku leta. Pri vsakem projek­tu, ki se ga lotimo, želimo ostati povezani z naravo in ohra­njati bogato dedišcino, zato bodo travnik zraven mobilnih hišk spomladi krasile narcise. V apartmajskem naselju Zeleni gaj je kar nekaj novo­sti, nekatere sobe smo razširili v družinske, prav tako so vse sobe klimatizirane. Gostje kampa so zadovoljni z novo ureditvijo klasicnega in FKK kampa, ki sedaj dosega najno­vejše evropske standarde turisticnih kampov. Veliko casa in sredstev smo namenili tudi energetski sanaciji term, saj s tem postajamo okolju še bolj prijazne terme. Projekt, na katerega smo posebej ponosni, je zagotovo nova pesem z naslovom »Pridi v banovske toplice«. V za-cetku leta nas je obiskal nadarjen in zagnan tekstopisec Ma-tej Trstenjak, vašcan Banovec. Njegova ljubezen do glasbe nas je navdušila, saj si tudi sami želimo povezati ljudi in širiti veselje. Ni minil niti mesec in Matej nam je že poslal besedilo pesmi, predlagal izvajalce Mlade gamse in pesem uglasbil v navezi z Dušanom Zoretom. Pesem in videospot sta res posebna, saj zajemata cisto vse, kar Terme Banovci so. Vabimo vas k ogledu. Ena izmed novosti, ki se je veselimo, so elektricna ko­lesa. Skupni projekt z Obcino Veržej je prinesel dve kole­sarski postaji; ena se nahaja v Veržeju zraven TIC-a, druga pa je na parkirišcu v Termah Banovci. Turisti bodo tako še lažje spoznavali naše kraje, vi pa hitreje skocili na razvajanje v terme. Vabimo vas, da obišcete našo spletno stran www.terme­banovci.si, kjer lahko spremljate našo ponudbo in novitete, prav tako pa vabljeni na našo Facebook stran in Instagram, kjer vedno skrbimo, da ste obvešceni o vsem dogajanju v Termah Banovci. Kot zadnjo noviteto vam predstavljamo novo, 3D animirano projekcijo, kjer skupaj s pravljicnimi junaki na zanimiv nacin razišcete skrite koticke term. Da se ne boste pozabili razvajati, smo za vas v mesecu decembru poskrbeli za posebno ugodnost pri nakupu daril­nega bona, ki je lahko tudi cudovito božicno darilo za vaše najbližje. Vsakemu imetniku Banovicke ob nakupu darilne­ga bona nad 50,00 € podarimo vrednostni bon za 5,00 €. Po napornem delavniku in hladnih dneh pa le pridite na vecer-no kopanje po 18. uri, saj vas bo termalna voda sprostila in napolnila z novo energijo. Leto 2021 je bilo polno izzivov, ki jih ne bi premagali brez vseh vas in vaše podpore. Veselimo se že Božicne vasi, ki jo bomo tako kot vsako leto pripravili skupaj z vašcani Banovec. Iz leta v leto dokazujemo, da banovsko božicno vas povezuje posebna energija, katere carobnost obcudujejo številni obiskovalci. V leto 2022 vstopamo z novo energijo, zagonom in voljo do uspeha. Tudi vsem vam želimo, da vam bo prihajajo-ce leto prineslo veliko zdravja, uspehov in osebnega zado­voljstva. KOLEKTIV Terme Banovci PRLEŠKI KVINTET JE POSNEL NOVO SKLADBO, KI JE NAMENJENA BOŽICNI VASI I dejo za skladbo je podal in razvil avtor besedila Matej Tr-stenjak, saj prihaja iz vasi Banovci, kjer je v najbolj »vese­lem« mesecu v letu že 22. leto zapored zaživela Božicna vas Banovci. Vašcani tudi letos vabijo vse, da si pridejo ogledat njihove stvaritve. Ansambel Prleški kvintet deluje od leta 2003, kar po­meni, da se pocasi a vztrajno bliža dvajsetletnici. Njihova zgodba se je zacela na velikonocnem pokanju v Dobravi, kjer sta se Aleš Dolamic in Aleš Kolmanic prvic srecala, skupaj zaigrala in ob dobri kapljici ugotovila potencial, da to preraste v nekaj vecjega in bolj resnega. Beseda je dala besedo in nedolgo zatem se je v Bucecovcih zacela zelo uspešna zgodba prleškega ansambla. Skupino trenutno sestavljajo Sabina Lašic, Daniel Pre-log, Darko Novak, Tomaž Rajh, Tadej Kavaš in Aleš Kolma­nic. Festivalska bera ansambla je velika in bogata, z najve-cjimi nagradami iz vseh pomembnejših festivalov pri nas. Od zacetka do danes se je zasedba ansambla precej menjala, a želja po ustvarjanju svoje lastne poti, lastne razpoznavne glasbene podobe, je še zmeraj prisotna. Z veseljem zrejo v prihodnost in upajo, da se bodo casi toliko spremenili, da bodo lahko spet normalno delali in nastopali. V tem casu pa ustvarjajo in snemajo nove pesmi. Med njimi je tudi pesem »Božicna vas«, ki je nastala izpod peresa Mateja Trstenjaka, uglasbil jo je Bojan Lugaric (clan ansambla Slovenski Zvoki). Skladba je izšla pri založbi Tr-stenjak, zavrtite pa si jo lahko na spletnih glasbenih medi­jih. Založba Trstenjak Rože samevajo, zunaj je mraz, srne se skrivajo, zimski je cas. Beli december je pometel prah, so le stopinje na snežnih stezah. Magicen je vecer, sneg se iskri, pesmi odmevajo, ogenj gori. Nežen poljub lahko sreco rodi, pesem božicna pa združi ljudi. Toplina v domove je brez sledi prišla, prinesla lepe želje in strah odpravila. Odplavale so misli tja, dalec pod nebo, obrazi nasmejani povsod kraljujejo. Avtor besedila Matej Trstenjak iz Banovcev KRIVA POT Zašel sem mlad na krivo pot, katera polna je le zmot. Na pravo pot pa vec ne vem in tavam v temi kar naprej. Izgubil svoje drage sem, postali hladni so do me, ker me je alkohol prevzel, zato poti nazaj ne vem. Ko le bi našel pravo pot, da rešil bi se vseh tegob, da ljubljen spet bi lahko bil, se srecen v novi dan zbudil. Spet svoje drage bi imel, pri delu bi uspehe žel, vrnila bi se mi pomlad, zasula z rožami težak korak. Zdaj pa le poln sem jaz skrbi, kam pelje pot me v temi. Kako zastavim naj korak, pred padcem zadnjim v prepad. Ludvik Brunec POMURJE Kjer sem jaz doma, mirni tu je kraj. Lahko bi rekli, da je mali raj. Malokdaj je tu neurje, tu mirno in bogato je Pomurje. Širna tu so polja, vmes veliki, majhni so gozdici, kot posejani vse okrog so grici. Med polji valovi pa reka Mura, Prleke, Prekmurce spaja, zemljo našo nam napaja. Prlekov, Prekmurcev tu so delovne navade, v deželi naši tu najlepše so livade. Tu vod termalnih je izbruh, za vsakega tu raste kruh, ce seveda ni lenuh. Pomurje ti si zlato, si cvetoce, si bogato; marljivih tu Slovencev srce bije, tu pšenica zlata klije. Tu pšenica je kraljica, na mizi tu najboljša je potica, države naše glavna tu je žitarica. Tu cvetela moja je mladost, zrelih let uživam tu radost, tu docakat si želim starost. Naj tu življenja mojega bo kraj, ko slovo bom vzel za vekomaj. Ciril Belec V BOLNIŠNICI Kislo vreme se drži, dež na okno mi rosi. Jaz pa bolan ležim, v štiri stene le strmim. Z mislijo pa sem doma, srce se z rožami igra. V objemu toplem ženinem in pesmi male vnukice. Sklonile rože so glave, nic vec tako lepo ne cvete. Žalostne so one vse, ker ni mene vec med nje. Rože moje le cvetite in še lepše zadehtite, saj se kmalu vrnil bom v svoj prelepi dragi dom. Ludvik Brunec MEDOBCINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA DEKLETA V cetrtek, 9. 11. 2021, je bilo v Ljutomeru medobcinsko prvenstvo v malem nogometu za dekleta. Za našo šolo so igrala: Dominika Pušenjak, Lara Kavaš, Eva Duh, Ner­mina Garibovic, Nika Košnik in Lina Osterc. Ucenke naše šole so prvo tekmo igrale proti ucenkam iz OŠ Mala Ne-delja. Koncni rezultat prve tekme je bil 0:0. Drugo tekmo so igrale proti ucenkam iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ki se je koncala z rezultatom 1:1. V zadnji tekmi so ucenke naše šole izgubile z rezultatom 1:0. Premagale so jih ucenke iz OŠ Strocja vas. Po zelo izenacenih tekmah so zmagale ucenke iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ucenke OŠ Veržej so osvojile cetrto mesto. Anton Šterman Vse foto: arhiv OŠ Veržej MEDOBCINSKI PRVAKI V MALEM NOGOMETU V cetrtek, 21. 11. 2021, je bilo v Ljutomeru medobcinsko prvenstvo v malem nogometu za starejše ucence. Za našo šolo so igrali: Mark Kegelj, Niko Osterc, Nino Vršic, Marko Pongracic, Rifet Horvat, Jakob Klemencic, Neo Sa­tler in Lan Legen. Prvo tekmo so ucenci naše šole igrali proti ucencem iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in zmagali z rezultatom 3:1. V drugi tekmi so premagali ucence iz OŠ Strocja vas z rezultatom 2:1. Po dveh prepricljivih zmagah so ucenci OŠ Veržej osvojili prvo mesto, ter se uvrstili na podrocno prvenstvo v malem nogometu. Najboljši igralec medobcinskega prvenstva je bil Niko Osterc, najboljši stre­lec pa Rifet Horvat. Anton Šterman TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK O b dnevu slovenske hrane je 19. novembra 2021 na OŠ Veržej potekal Tradicionalni slovenski zajtrk, katerega osrednji cilj je, ozavešcati šolarje o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in o pomenu živil slovenskega po­rekla. Dan smo tradicionalno priceli z zajtrkom, sestavljenim iz lokalno pridelanih živil; crnega kruha, masla, medu, mle­ka in jabolka. Ob tem se iskreno zahvaljujemo donatorjem: za podarjeno mleko – kmetiji Saša Seršena, med – Cebelar­skemu društvu Veržej, jabolka – gospe Suzani Keuschler ter kruh – Mlinopeku d.d. Zajtrk je bil, kot vsako leto, tudi glasbeno obarvan s pesmijo Cebelar, ansambla Lojzeta Sla­ka. Nadvse pomembno vlogo so imeli ucenci cebelarskega krožka, ki so pripravili stojnico kot pravo skrinjico znanja o cebelarstvu, ob kateri so starejši ucenci svoje znanje pre­dajali mlajšim vrstnikom. Cebelarski krožek deluje pod mentorstvom vzgojiteljice Marije Balažic v sodelovanju s Cebelarskim društvom Veržej. Na razredni stopnji so temu dnevu namenili dan dejav­nosti, kjer so ucenci preko delavnic ozavešcali zdrav nacin prehranjevanja, vkljucno s pomenom gibanja in razvijanja aerobnih sposobnosti ter pomen vecjega uživanja sadja in zelenjave pri mladih. Pomembno je tudi ozavešcanje ucen­cev o problemu zavržene hrane, ki je je v Sloveniji in na sve­tovni ravni še vedno veliko prevec. Tako so ucenci aktivno iskali rešitve problema na spoznavni in prakticni ravni, se ob jogi in pravljicah sprošcali, gibali in likovno poustvarjali. Melita Bombek, uciteljica PO GOZDNI UCNI POTI MED MRTVICAMI REKE MURE V erjetno se marsikdo strinja, da je oktober eden najbolj pisanih mesecev, sploh ce pomislimo na tiste carobne jesenske barve, v katere se v tem casu odene gozd. Da bi še bolje in intenzivneje doživeli barve jeseni in še bolje spoz­nali cudovito naravno bogastvo, ki se skriva ob reki Muri, smo ucenci prvega triletja v mesecu oktobru izvedli nara­voslovni dan z naslovom Gozdna ucna pot in se z dobro voljo in polni pricakovanja odpravili proti mrtvicam reke Mure. Pot ni bila kratka in nemalokrat se je pojavilo vprašanje »A je še dalec?«, vendar smo pot zmogli in kar je najpo­membneje: splacalo se je. Na zacetku naše poti nas je prijazno sprejela gospa Bo-žena Kosi – nekdanja uciteljica naše šole - in njen mož, ki sta medtem, ko sta nas cakala, že zakurila taborni ogenj, ob katerem smo se lahko ogreli v tem meglenem jutru. Najprej sta nam na kratko predstavila znacilnosti podrocja ob mrtvicah reke Mure. Po uvodni predstavitvi nas je go-spa popeljala po poti, kjer smo spoznali drevesa in njene znacilnosti, cisto posebne rastline v vodi, najzanimivejše je pa vsekakor bilo videti neverjetne arhitekturne sposobnosti naših bobrov, ki gradijo mogocne jezove in v tla kopljejo globoke rove. Navdušila nas je cudovita neokrnjena narava in spoznali smo, kako pomembno je, da jo ohranimo. A najboljše nas je cakalo cisto na koncu naše poti. Ta-borni ogenj je sicer pogorel, a ostala je žerjavica, na kate­ri smo si lahko vsak zase pripravili tako imenovani pajani kruh in ga namazali z domaco zaseko, ter zacinili s svežim cesnom. Naj za vsak slucaj povem, da se pajani kruh prip­ravi tako, da na palico nataknemo rezino domacega kruha in ga na kratko približamo žerjavici, da se popece. Nato po njem podrgnemo svež cesen in namažemo domaco zaseko. Po taki poti je bila to najboljša malica doslej! Med nami ni bilo ust, ki ne bi pospravila najmanj dva kosa! Ob tej priložnosti se želimo iz srca zahvaliti prijazni go-spe Boženi za odlicno in zelo poucno ter zabavno vodenje po gozdni ucni poti! Manuela Jaušovec, uciteljica PRAZNICNA PEKA P rvi december je bil dan, ko smo se ucenci in ucitelji­ce razredne stopnje OŠ Veržej še posebej potrudili. Ob skrbnem nacrtovanju dejavnosti, ki bi jih naj ta dan izvedli, se je porodila misel o darovanju naših izdelkov. Pomislili smo, koga bi lahko v prihajajocih praznicnih dneh še pose-bej razveselili. Po predlogu ene od uciteljic smo se odlocili, da pripravimo praznicna darilca in jih razdelimo med prav posebne ljudi v obcini Veržej. Ker pa ne želimo pokvari-ti presenecenja, tega podatka zaenkrat še ne bomo izdali. Ucenci in ucenke so uživali ob ustvarjanju okraskov, vošcil­nic, prakticnih darilc ter peki piškotov. Ob tem je potrebno omeniti, da so ucenci aktivno sodelovali pri nacrtovanju dejavnosti, podajali predloge, iskali možnosti in nenazadnje tudi odlicno izpeljali vse nacrtovane dejavnosti. Upamo in verjamemo, da bomo z našimi darilci nekomu pricarali na­smeh na obraz in vsaj malo polepšali prihajajoce praznike. Lidija Malek, uciteljica PISMO ZA LEPŠI DAN V pripravah na božicni cas, v soju decembrskega doga­janja, so na srca otrok, vzgojiteljev in uciteljev potrkali clani Mlade Karitas Slovenije. S povabilom k sodelovanju v akciji Pismo za lepši dan so nas takoj prevzeli, tako da smo zavihali rokave in zaceli ustvarjati. Pismo za lepši dan je akcija youngCaritas, katere namen je, da starejšim praznicne dni polepšamo s pismom. V po­vabilu so se organizatorji spraševali, kakšno pismo imajo v mislih? – Podali so nam tudi odgovor: »Pravo, rocno na­pisano pismo!« Že ob razpisu so imeli prijavljenih vec kot 1810 starejših in osamljenih oseb, ki cakajo na pismo. Zato smo tudi ucenci OŠ Veržej in DOM Veržej želeli pricarati kakšen nasmeh in odgnati osamljenost! Naši ucenci so imeli proste roke za izraz svoje kreativno­sti in talentov: lahko so napisali lepe misli, vošcilo, pesem … , lahko so kaj narisali ali pismu dodali še kakšno malenkost, kot je cokolada ali kava. A najdragocenejša pozornost je bila nekaj napisanih povedi, ki bodo razveselile starejše in osamljene ljudi. Poleg tega pa smo mlade spodbujali h kreativnosti, pisanju na roke in solidarnosti do starejših ali osamljenih. Verjamemo, da bodo številni veseli naših misli. Za vse naše osamljene bralce pa objavljamo pismo domacinke Ka­tarine – njeno pismo bo poleg srecnice/srecneža, ki ga bo prejel, ogrelo tudi naša srca – ker vsak je kdaj sam! Ivan Kuhar ERASMUS+ PROJEKT "PURE" N aša osnovna šola je vkljucena že v cetrti Erasmus+ pro-jekt, tokrat z naslovom PURE. V tem projektu bomo izvajali prakticne aktivnosti vezane na vsakdanje življenje, spoznavali tradicionalne jedi, plese in obicaje partnerskih krajev. Erasmus+ projekti so zelo koristni za vse vkljucene ucence in ucitelje, saj pripomorejo k boljšemu poznavanju drugih (evropskih) kultur, vecjega interesa za ucenje jezi­kov pri ucencih, posledicno pa tudi izboljšanje ucnega us-peha pri tujih jezikih. Hkrati pa povecujejo samozavest pri nastopanju ter razvijajo tudi kriticno mišljenje (primerjavi življenja in navad v razlicnih državah). Ucitelji si z drugimi ucitelji izmenjujejo ucne prakse, kar spet prinaša dodano vrednost h kakovosti poucevanja. Lansko šolsko leto, ki je bilo zaznamovano z epidemijo COVID-19, so tudi projektne aktivnosti bile zelo okrnjene. Izvedli smo nekaj srecanj na daljavo z namenom, da se ucen­ci vkljuceni v projekt spoznajo in predstavijo svojo šolo in kraj. Konec oktobra je bila situacija glede epidemije takšna, da smo lahko uspešno izpeljali prvi mednarodni projektni sestanek. Obiskali smo partnersko šolo v kraju Zwönitz, v Nemciji. Šolo in kraj ucitelji že poznamo, saj smo v enem od prejšnjih projektov z njimi že sodelovali. Je pa bil kraj nov za vse ucence. Od partnerskih držav v našem projektu (Portugalska, Ciper, Kreta - Grcija, Nemcija, Finska, Slove­nija), se le ucenci in ucitelji iz Krete niso mogli udeležiti srecanja, ker trenutna situacija povezana z epidemijo ni bila dovolj ugodna za potovanja v tujino. Iz naše šole je na pot odšlo pet ucenk in ucencev 9. a razreda: Nika, Elena, Zala, Lan L. in Lan S. ter ucitelja Zoran in Staš. Projektni sestanek je trajal od ponedeljka 22. 11. 2021 do ponedeljka, 29. 11. 2021. V teh dneh smo na Matthes Enderlein Gymnasium Zwönitz predstavljali vse partnerske šole, kraje in države, izvedli prakticne delavnice, obiskali nekaj bližnjih krajev, spoznali lokalne zanimivosti in stkali nova prijateljstva. Na predstavitvah smo spoznali kraje partnerskih šol, Ponte de Lima (Portugalska), Hanko (Finska), Zwönitz (Nemcija) in Nicosia (Ciper). Prav tako smo mi predstavili ostalim ucencem našo prenovljeno šolo, Veržej in Slovenijo. Kraj, ki smo ga obiskali v sredo je znan kot središce nemškega razsvetljenstva. Tam so delovali znani nemški ustvarjalci kot so Goethe, Schiller, Liszt in drugi. To je kraj Weimar, ki sicer leži v zvezni deželi Turingija. Ogledali smo si božicno tržnico, muzej Weimarhaus, v katerem smo na doživljajski nacin spoznali zgodovino mesta, ter se v pros-tem casu naužili prednovoletnega vzdušja. V delavnicah, izvedenih na šoli, je posamezna ekipa uci­teljev naucila ucence ostalih partnerskih šol izdelati tradici­onalni okrasek za božicno-novoletni cas. Tako sva midva z uciteljem Zoranom naucila ucence izdelati angelcka iz ko­ruznega licja. Ucenci so z radovednostjo opazovali in izde­lovali okraske in zato so bili zadovoljni s svojimi izdelki. Po delavnicah so nas ucenci gostitelji popeljali po Zwönitzu in nam opisali vse pomembnejše kraje, stavbe in znamenitosti. V bližnjem kraju Crottendorf se nahaja trgovina in pro-izvodnja tradicionalnih dišecih stožcev, kjer smo imeli pri­ložnost lastnorocno izdelati si svoje dišece stožce in kupiti kakšnega od tradicionalnih okraskov. Ucenci so z zanima­nje prisluhnili opisu proizvodnje teh dišav in jih s še vecjim zanimanjem tudi izdelali. Iz Crottendorfa smo se zapeljali še do kraja Annaberg, kjer smo si od zunaj in od znotraj ogledali cerkev Annen­kirche, ki je znana po svoji zanimivi zunanjosti in velikih cerkvenih orglah. Po ogledu smo nadaljevali pot do hostla sredi gozda blizu vasice Hormersdorf, kjer smo prespali naslednji dve noci. Soboto smo izkoristili za sprehod do bližnjega narav­nega rezervata, kjer se nahajajo stebri kamnin iz granita, ki dosežejo nadmorsko višino 731 m. Zaradi vremenskih razmer se ni bilo varno povzpeti na vrh teh stebrov, smo pa si ogledali zanimive kamnite formacije in se cudili naravi. V soboto zvecer so gostitelji priredili poslovilno zaba­vo, kjer so se gostje zahvalili gostiteljem za cudovit teden, gostoljubje in potocili tudi kakšno solzo. V nedeljo zjutraj smo se še skupaj odpravili do glavnega mesta zvezne dežele Saška, Dresdna. Prtljago smo odložili v hostlu in se odpravili na ogled tega zgodovinsko zelo po­membnega in zanimivega mesta. Po ogledu fascinantne, na novo zgrajene cerkve Dresdner Frauenkirche (otvoritev je bila leta 2004), smo imeli priložnost izvedeti veliko zanimi­vih zgodb, ki nam jih je predstavil vodic. Ura in pol vodenja po Dresdnu je minila kot bi mignil, tako smo popoldne iz­koristili za še zadnje nakupe spominkov in zaužitje božic­nega vzdušja. Zadnja noc v hostlu v Dresdnu je minila v pricakovanju jutranjega slovesa od novih prijateljev. Pot domov je glede na vremenske razmere minila brez zapletov in hitro smo bili spet v objemu domacih, ki smo jih po enem tednu na poti, že pošteno pogrešali. Koordinator projekta Anastazij Rudolf, OŠ Veržej ELLI PONOVNO Z NAMI K onec septembra se je psicka Elli razveselila takoj, ko je stopila na znano obmocje v Vzgojnem domu Veržej. Po dveh letih odstotnosti sta z vodnico Anito koncno spet lahko obiskali otroke, ki svoje otroštvo preživljajo v skupi­nah pod budnim ocesom vzgojiteljev. Letos je na krožek s psicko, kot tam pravijo našim obi-skom, prišlo kar pet otrok na novo. Nekateri so rabili pogo-vor o osebnih stiskah in uživali na sprehodu z Elli, spet dru­gi so rabili intenzivneje spoznati vrednote, kot so strpnost, empatijo in socutje. S pomocjo psicke Elli so se urili v teh vrlinah skozi igre, meditacijo zaupanja in uspavanje psicke s pomocjo knjige. Vsi so veseli, da so se lahko srecali z Elli, še bolj pa se veselijo naslednjih srecanj. Mentorica Kamila Kramaric TRGATEV V nedeljo, 3. 10. 2021, je naš hišnik Mirko s svojo dru­žino in prijatelji prišel pobirati trto, ki jo imamo ok­rog našega zavoda. Zraven je pripeljal svojo psicko, ki si je prejšnji dan na lovu na fazane zvila levo tacko. Malo so nas presenetili, ker nismo vedeli, da pridejo. Vzgojitelj Leon jim je ponudil našo pomoc, zato smo se jim pridružili Viktor, Kevin, Dejan, Danijel in jaz. Med pobiranjem grozdja smo se zelo zabavali in prijet-no klepetali. Zraven smo poslušali še glasbo. Ko smo kon-cali, so nam postregli sok in domace pecivo. Vsak od nas je dobil tudi frutabelo. Bilo je super, ker smo spoznali nove ljudi in vec nas je bilo. Upam, da se bomo še kdaj srecali z njimi in mogoce trgatev ponovili tudi naslednje leto. Tilen J. Vse foto: arhiv Stanovanjska skupnost Veržej VAJA EVAKUACIJE M esec oktober je mesec požarne varnosti. Tudi v zavo­du se moramo pripraviti na kakšno neljubo situacijo, zato je dobro, da se vsi seznanimo, kako ravnati v primeru požara ali druge nevarnosti. Letos smo evakuacijsko vajo izvedli v cetrtek, 21. 10. 2021 v popoldanskem casu, v so-delovanju z lokalnimi gasilci, gasilnimi vozili in gasilsko opremo. Spoznali smo, kako je pomembno, da v taki situ-aciji pravilno reagiramo, gasilci pa so nam pokazali svojo pripravljenost. Gasilskemu društvu Veržej, Banovci in Buncani se zah­valjujemo za sodelovanje. MIJINA ZGODBA V Stanovanjski skupini Veržej imamo dve mucki – Mio in Luno. Mia je bolj živahna in se rada potepa naok­rog. Vsak dan, kljub raziskovanju, pride nazaj domov. Mia je od nekdaj tudi zelo cartljiva. Vsi jo rad božamo in ceše-mo, ona pa v tem neznansko uživa. Luna vec ali manj casa preživi doma in okrog hiše. Varuje svoj prostor in caka, da se sestrica Mia vrne nazaj s potepa. Zelo rada skrbi zanjo in nas z mijavkanjem opozarja na vse mogoce stvari in težave. Sredi novembra pa se je zgodilo nekaj nepricakovanega. Mie dva dni ni bilo domov. Njena sestrica Luna jo je pogre­šala in mijavkala, kot bi nam želela povedati, da jo skrbi in da je z Mio nekaj narobe. Vse nas je zacelo zelo skrbeti. Ko se je po dveh dneh vrnila domov, smo opazili, da se premika le po treh tackah, da je veliko bolj umirjena kot ponavadi, je vsa prestrašena in jo ocitno boli. Vedeli smo, da je ne­kaj narobe, zato smo jo peljali k veterinarju na pregled. Veterinar je njeno tacko poslikal z rentge­nom in ugotovil, da je zlomljena. Poskrbel je, da je dobila nekaj proti bolecinam. Povedal pa nam je tudi, da bo potrebna operacija, saj se ji drugace kost ne bo dobro zacelila in bi si lahko zara­di kompliciranega zloma poškodovala še kaj drugega. To pa ni bil najvecji šok. Prav pretreslo nas je, ko smo izvedeli, da je Mia dobila to poškodbo zaradi strela metka ali šrapnela zracne puške. Nismo mogli verjeti, da v našem bližnjem okolju živijo osebe, ki lahko tako brezsrcno in namenoma škodujejo tako prikupnim in nedolžnim živim bitjem. To je grozno, nedojemljivo in nedopustno. Mija je bila že operirana. Za pomoc smo se obrnili na Društvo za zašcito živali Pomurje, ki so nam pomagali po­ravnati zdravstveno oskrbo in operacijo naše mucke, ki je kar nekaj stala. Za njihovo financno pomoc in srcno narav­nanost se jim iz srca zahvaljujemo. Tragicni dogodek smo z Mijino zgodbo delili z vsemi v šoli, zavodu in vrtcu. Vsi skupaj obsojamo takšna dejanja, ki namerno poškodujejo živali, zato smo dogodek prijavili tudi na policijo. Mia zdaj že lepo okreva. Upamo, da nas bo kmalu spet razveseljevala s svojim druženjem, prisrcnostjo, toplino in navihanostjo. Otroci in vzgojiteljice SSV POHOD MED NJIVAMI O troci in vzgojiteljici iz rumene skupine našega vrtca smo se dogovorili, da gremo na pohod med njivami. Vsi smo že nestrpno pricakovali ta dan. Bil je lep jesenski dopoldan, ko smo si napolnili nahrbtnike, se primerno obuli in oblekli, ter se odpravili na pot. Ob poti smo opazo­vali male žuželke in se pogovarjali o naravi. Poizkusili smo tudi bucna semena, jedli grozdje in potrgali nekaj koruze. Z lahkoto smo prišli do našega cilja, do bal, na katerih smo sedeli in si privošcili pijaco in priboljške iz nahrbtnika. Ot­roci so na pohodu zelo uživali. Vzgojiteljici Mateja in Inga GASILCI PROSTOVOLJNEGA DRUŠTVA V VRTCU O ktober je mesec požarne varnosti. Otroke navajamo in jih ucimo varnega vedenja pred požari in nesrecami. V ta namen izvedemo v vrtcu tudi evakuacij­sko vajo – igro “Hitro, gori” ko v najkrajšem možnem casu vsi za­posleni in otroci izpraznimo pro-store vrtca. Vsako leto nas obišcejo okoliš­ki gasilci – letos so to bili gasilci prostovoljnega gasilskega društva iz Buncan. Otrokom so predsta­vili svoje delo, opremo in pripo­mocke, vozilo. Vklopili so tudi sireno. Otroci se tega dne zelo veselijo in še dolgo pripovedujejo o doži­vetjih na svojstven nacin. Tudi oni si želijo postati gasilci in ljudem pomagati v razlicnih nesrecah. Gabrijela Kuhar, vzgojiteljica in vodja vrtca NARAVOSLOVJE V VRTCU V VERŽEJ V mesecu novembru sem se udeležila izobraževanja Mu-nera 3 na GFML iz podrocja naravoslovja. Svoje pri­dobljeno znanje sem prenesla na otroke v »zeleni« igralnici. Skupaj z njimi sem izvajala razlicne poskuse. Preko posku­sov so otroci spoznali razlicne pripomocke, kot so: caše, ve-like in male kapalke, razlicne loncke, epruvete in merilne valje. Spoznavali smo razlicne sestavine, ki jih starši upo­rabljajo v gospodinjstvu in so bile v originalnih embalažah, da so jih otroci lažje prepoznali in razložili njihovo uporabo doma. Otroci so bili zelo veseli, ko sem jih prosila za pomoc pri poskusih. Izvedli smo naslednje poskuse: lava lucka, kromatografija, reakcija s pecilnim praškom in leteci balon. Otroci so z navdušenjem opazovali spremembe, ki so se do-gajale. Na moje vprašanje, ce so jim bili poskusi zanimivi, so otroci glasno pritrdili. Ob koncu izvajanja poskusov so otroci dejali, da so znanstveniki. Resnicno, postali so pravi mali znanstveniki in raziskovalci. Vzgojiteljica Silva Smeh Vse foto: arhiv vrtec Veržej TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V petek, 19. 11. 2021, smo obeležili Tradicionalni slo­venski zajtrk, katerega namen je spodbujanje preskrbe z lokalno slovensko hrano, hkrati pa ozavešcanje pomena zdravega zajtrkovanja. Z otroki smo se na njim primeren nacin dalj casa pogovarjali o izvoru hrane, o pomenu zajtrka za zdravje, prepevali in poslušali tematske pesmi, ustvarjali z barvami in odpadnim materialom, izdelali lutke – cebele, si izdelali pogrinjke, brali slikopise, pravljice na to temo, si ogledali videoposnetke življenja cebel, zaplesali ob zvokih harmonike … V vrtcu smo na ta poseben dan zajtrkovali kruh z mas-lom in medom, mleko ter jabolko. Gabrijela Kuhar, vodja in vzgojiteljica vrtca Vse foto: arhiv vrtec Veržej AKTIVNOSTI V VRTCU OB TEDNU OTROKA O srednja tema letošnjega Tedna otroka, ki je potekal od 4. do 10. oktobra, je bila “Razigran uživaj dan!” Kot protiutež epidemiji, šolanju od doma in posledicam, ki iz tega izhajajo, želimo poudariti pomen igre in igranja. Igra in igranje prinašata veselje in sprošcenost, burita našo domišljijo, nas povezujeta, navdihujeta. Tudi odrasli ne bi smeli pozabiti na igrivost, saj je to eden najmocnejših oseb­nih virov moci, ki nam lahko izjemno pomaga v casu strahu in pritiskov. Kot vsako leto, smo tudi za letošnji Teden otro­ka izvedli zanimive aktivnosti. V ponedeljek so vzgojiteljice otrokom zaigrale lutkovno predstavo “Spet je k nam jesen prišla”. V torek smo opravili razlicne gibalne igre in odtekli “Veverickin tek”. Vsi sodelujoci so si prislužili medalje. Iz­vedli smo še delavnice iz naravnega materiala, predvsem pa smo se veliko igrali, plesali in se zabavali. Otroci zelene igralnice z vzgojiteljicami, so poleg vseh omenjenih aktivnosti obiskali še Gustekov ranc, kjer so spletli posebno prijateljstvo. Razvijali so domišljijo z izdela­vo senzorne steklenicke, kjer so opazovali vihar blešcic, ter skupaj uživali v vrtcevem kinu, ob ogledu posnetka Zajcek Rajko in Mega medvedek. Teden otroka je hitro minil, ampak v našem vrtcu je razigran naš vsakdan. Vzgojiteljice Vrtca Veržej ADVENTNI CAS PROGRAM BOGOSLUŽIJ V VERŽEJSKI A dvent je cas pricakovanja. Pricakujemo prihod Od­rešenika Jezusa Kristusa. Simbol adventnega casa je adventni venec - zeleni vencek s štirimi sveckami je zna­menje upanja in pricakovanja Velike luci. Svecke nas spo­minjajo na Jezusa, ki želi razsvetliti vsakega cloveka. Vsako nedeljo prižgemo novo lucko na vencku, tako naj sami ras­temo v Kristusovi ljubezni. Franciškovi otroci in mladi iz SMC, smo v soboto, 27. 11. 2021, izdelovali adventne vencke. Vsak si je naredil svoj vencek za domov. 20 venckov smo naredili za prodajo. Iz­delovali smo tudi božicne vošcilnice za prodajo. Želimo vam blagoslovljen adventni cas in mirne, vesele, milosti polne božicne praznike in novo leto 2022. Naj se v vaših srcih vsak dan rojeva BOŽJE DETE. Sestra Zalika Svenšek Foto: s. Zalika Svenešek ŽUPNIJSKI CERKVI - Sreda (8. 12.) Brezmadežno spocetje Device Marije, slo­vesni praznik, maše bodo ob 9.30 in 17.30. Marija je bila od Boga odbrana za mater Božjemu Sinu Jezusu, zato obvarovana izvirnega in vsakega osebnega greha. - Cetrtek (16. 12.), goduje David, kralj; ta dan zacnemo neposredno pripravo božic, božicno devetdnevnico. Vsak vecer ob 17.30 bomo prepevali: KRALJA, KI PRI­HAJA, PRIDITE MOLIMO! - Na 4. adventno nedeljo (19. 12.), bo božicna devetdnev­nica pri mašah. - Petek (24. 12.) je SVETI VECER, tudi god Adama in Eve; dopoldne bo obhajilo bolnikov na domu; ob 17.30 - BOŽICNICA ZA OTROKE, ob 23.30 – božicni pro­gram pred jaslicami, ob 24.00 – POLNOCNICA - Sobota (25. 12.): BOŽIC, GOSPODOVO ROJSTVO, sv. maše ob 7.00 in 9.30. - Nedelja (26. 12.): Praznik SVETE DRUŽINE; god sv. Štefana, diakona, mucenca. Po drugi maši blagoslov konj pred cerkvijo. Ob 16.30 v kapeli Marijanišca po­božnost zadnje nedelje in ob 17.30 sv. maša. - Petek (31. 12.): sv. Silvester, papež; drugi sveti vecer. Pri sv. maši, ob 17.30, se bomo Bogu zahvalili za Božje varstvo v preteklem letu in prisluhnili župnijski statistiki za leto 2021. - Sobota (1. 1. 2022): praznik Marije, svete božje matere, novo leto 2022. Sv. maše bodo ob 7.00 in 9.30. AKTIVNOSTI V ROKODELSKEM CENTRU DUO VERŽEJ JESEN 2021 V MARIJANIŠCU P ricetek meseca septembra nam je naznanil, da se pole-tje pocasi poslavlja in da se bomo morali pripraviti na jesen. V Zavodu Marianum Veržej je bila, s strani gostov, za nami dobro obiskana poletna sezona, ki smo jo priceli v zacetku meseca junija. Pred nami pa je bila jesen, ki je prav tako obetala dobro obiskanost in upali smo, da nam ne bo potrebno tako kot leto poprej, sredi jeseni, zopet zapreti vrata naše ustanove. V tem casu se ponavadi tudi nekoliko spremeni struktu­ra naših gostov. Nekoliko vec je starejših gostov, ki si lažje privošcijo dopustovanje izven poletnih mesecev, veseli pa smo tudi vsake skupine šolarjev, ki napolnijo naše prostore med tednom. V zadnjih mesecih smo tako gostili kar ne­kaj šolskih skupin. Vec skupin iz Srednje frizerske šole v Ljubljani, dijake Gimnazije Želimlje in dijake iz Šolskega centra Velenje. Ob koncih tedna pa so imele glavno besedo zakonske skupine, še posebej v mesecu novembru, ko smo gostili neokatehumenske skupine iz celotne Slovenije. Primož Korošec, vodja Marijanišca B liža se cas mrzlih dni, zato moramo poskrbeti, da si ogrejemo dušo in telo. V Rokodelskem centru DUO skrbimo, da je našim obiskovalcem vedno toplo pri srcu, ko nas obišcejo in si ogledajo rokodelske izdelke in raz-stave. Že 13. leto zapored smo pripravili razstavo jaslic v Pušcenjakovi dvorani Rokodelskega centra DUO Veržej. Osrednja razstavljalka letošnje razstave jaslic je umetnica Mihaela Žakelj Ogrin, ki ustvarja jaslice iz gline. Vse raz­stavljene jaslice so izdelane iz poljubnih, cim bolj narav­nih materialov in v razlicnih velikostih. Pri ustvarjanju se jaslicarji prepustijo lastni domišljiji, ustvarjalnosti in notranjim navdihom, pomembno je le, da njihovi izdelki ponazarjajo svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu. Kot popestritev pa so z natecajem sodelovale tudi okoliš­ke šole, ki so z otroki izdelovale jaslice iz gline. Naši mali nadobudni umetniki prispevajo velik pecat naši razstavi in s svojimi izdelki razveseljujejo obiskovalce. Razstava je postavljena na ogled od petka, 10. decem-bra 2021 do petka, 4. februarja 2022. Skozi vse leto pripravljamo delavnice za otroke, zato smo tudi v tem predbožicnem casu pripravili delavnice »Povezovanje dlani, srca in možganov«, kjer izdelujemo okraske za novoletno jelko. Otroci se ob ustvarjanju z glino sprostijo in prelevijo v male nadobudne umetnike. S po­mocjo otroške domišljije si ustvarijo precudovite izdelke. »Neponovljivi zapis misli in obcutkov v glini« je delav­nica za odrasle, kjer je glavna tematika izdelovanje nakita. Izvirna in kreativna delavnica ustvarjanja unikatnega naki­ta je prav tako zelo zanimiva tema za ta predpraznicni cas. Ob izdelovanju se boste sprostili, osebnostno zadovoljili umetnika v sebi in poskrbeli za uresnicitev svojega navdi-ha. V glino lahko izlijete vse svoje obcutke in misli, ter s kanckom dobre volje pricarate unikatne izdelke. Vabljeni v našo družbo - na ogled in ustvarjanje! Iris Balažic »NI ROJSTVA BREZ TRPLJENJA« M ihaela Žakelj Ogrin je bila rojena 1969 v Ljubljani, kjer je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje. V štu­dijskem letu 88/89 se je vpisala na Oddelek za likovno pe­dagogiko na Pedagoški fakulteti in leta 1993 diplomirala pri prof. Dragici Cadež iz kiparstva in pri prof. Ivu Mršniku iz grafike, pri obeh na temo Povnanjanje notranjega. Za svoje diplomsko delo je leta 1993 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Živi in ustvarja v Žireh. Poleg zahtevnega pedagoškega poklica, ki ga predano in z ljubeznijo opravlja, se resno posveca tudi umetniškemu raziskovanju. V kiparstvu ji je najbližji les, za malo plastiko posega po terakoti. V grafiki raziskuje predvsem v tehniki lesoreza. Ob postavitvi razstave jaslic v Centru DUO Veržej je kratko spregovorila o svojem pogledu na jaslice. Pri nekaterih jaslicah opazimo križ. Zakaj ste ga umestili v božicno zgodbo? Prebrala sem knjigo o sv. Francišku Asiškem, ki je po­vezoval križ in jasli. To me je zelo nagovorilo in sem križ vpletla v jasli. Saj to dvoje je povezano. Ni rojstva brez trpljenja in v trpljenju se rodi nekaj novega. Naredili ste že veliko jaslic po narocilu in za razstave. Ja, najdete jih že marsikje. Trenutno so na razstavi vse jaslice, kar jih še imam doma. Ce se prav spomnim, sem najprej razstavljaja na Sveti Gori, nato je prišlo povabilo iz Veržeja, kjer vsa leta redno sodelujem. Naj še omenim, da sem delala jaslice za župnijsko cer­kev v Mirenskem gradu skupaj s prostovoljci in brezdomci. Delavnice pripravljajo vsako leto, tako da dodajamo vedno nove svetopisemske figure na doloceno temo. Katero jaslicno figuro bi izpostavili? Katera vam je najbolj pri srcu? Glede na naš cas se mi zdi, da morajo jaslice povezovati. In v tej vlogi bi izpostavila sv. Jožefa. Danes v družinah zelo manjkajo ocetje. Sv. Jožef v jaslicah po navadi stoji, je nav­zoc, a tih, zato ga hitro prezremo. A za sveto družino je zelo pomemben. Jezusu in Mariji je stal ob strani, ju varoval in skrbel zanju. Ta vloga je danes kar prevec prezrta. BOŽICNI PRAZNIKI V PRLEKIJI NEKOC Prlekija, ki je bila že od nekdaj bogata s številnimi šegami in obicaji, ki so spremljali cloveka v vsakdanjem življenju, je bila še posebej bogata z obicaji ob praznikih koledarskega leta. Prav december ali adventni cas sta bila tista, ko so se najbolj pogosto vrstili prazniki, ki so jih spremljale številne šege, navade in verovanja. Pricakovanje božica in novega leta se je pricelo že z adventom, božicni prazniki pa so trajali vse do praznika svetih treh kraljev. Ta zimski cas, ko se je dan vedno bolj krajšal, je imel v ljudeh že od poganskih casov poseben, misticen pomen, kar se je odražalo tudi v šegah božicnih praznikov. E den izmed prvih praznikov je bil god Svete Barbare, 4. decembra, ki so mu rekli .barbarino.. Od hiše do hiše so hodili decki, ki so jim rekli barbarcjaki ali lazarji, ki so navsezgodaj, brez pozdrava pritekli v hišo, se skrili pod ko-men pri krušni peci ali pod mizo, ter želeli vsega v izobilju, navadno pa: .Bog dej dosta picik, dosta recik, dosta purik … Božjega zvelicanja pa najvec.. Ce so se hoteli pošaliti, so na koncu še dodali: .Pa plantavo kobilo, pa dalec k mlini.. V okolici Veržeja je bila navada, da so fantje, ki so do pame­tive prišli k hiši trikrat lazit, za pametivo dobili kolac kruha. Na predvecer godu Sv. Miklavža, 5. decembra, so od hiše do hiše hodili odrasli fantje našemljeni v .mikloše., ki so obiskovali otroke, preverjali, ce si cistijo cevlje in ce znajo moliti, na koncu pa so jih obdarovali. Miklavž je bil nava­dno oblecen v belo rjuho, imel je zavito palico in dolgo bra-do iz konopljinega ali lanenega prediva. Njegovi spremlje­valci so bili parklji, ki so bili obleceni v hudice, eden izmed njih pa je nosil koš, v katerega so jim ponekod domaci da­rovali klobase. S seboj pa so nosili tudi verige, s katerimi so zvonili in grozili porednim otrokom, da jih bodo odnesli. Posebnost v adventnih praznikih, ki jo zasledimo le na panonskem obmocju, so bili obhodi Lucij na predvecer godu svete Lucije, ki goduje 13. decembra. Takrat so otroke, podobno kot Miklavž, obiskovale Lucije. To so bile v belo oblecene ženske, ki so na krožniku nosile svinjske oci, v ro­kah pa bürklo ali koso, otroke pa so spodbujale moliti, sicer so jim grozile, da jim bodo izkopale oci. Navadno sta hodili po dve skupaj, ker pa sta se oglašali z visokim cviljenjem in zavijanjem, so v otroških oceh zbujale še posebno stra­hospoštovanje. Ko je bilo verovanje v coprnice še zelo živo, so verjeli, da kdor hoce spoznati coprnice v fari, mora na god svete Lu-cije priceti izdelovati stolcek, ki so mu rekli .Licijin stolec.. Stolcek bi moral delati moški, vsak dan pred soncnim vzho­dom bi moral molce narediti en kos, narejen pa bi moral biti iz dolocenega števila razlicnih vrst lesa moškega spola. Kdor bi stolcek vzel skrivaj k polnocnici in bi med povzdi­govanjem nanj pokleknil, bi videl, katere ženske so v fari coprnice, saj gledajo po cerkvi nazaj, ker ne morejo gledati Kristusovega telesa - hostije. Na božicni vecer, 24. decembra so že nekoc krasili betle-hem, na katerega so obešali pozlacene orehe, majhna jabol­ka, bombone, pa tudi cigarete in svecke ter druge okraske, ki so jih premogli. V bogatejših družinah je bila navada, da so otroke tudi obdarovali, navadno s kakšno malenkostjo, rekli pa so, da jim je dar pustil Jezušcek. Ko so šli od pol-nocnice, so morali paziti, da med potjo ne bi padli, saj bi to pomenilo smrt. Ponekod so verjeli, da ce tisti, ki pride prvi od polnocnice, trikrat tece okrog hiše in pogleda skozi okno, vidi, kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu. Ce vidi belo svatevco (družico) se bo nekdo porocil, ce vidi zibelko, se bo nekdo rodil, ce pa krsto, pa umrl. Na Štefanovo, 26. decembra, so pri cerkvah .žegnavali. konje, blagoslavljali pa so tudi vodo in sol. Vodo so hranili, da so kropili hišo, ce se je bližala nevihta, da bi jo obvarovali pred strelo. Blagoslovljeno sol so shranili in so jo na kolinah dali v krnico, v katero so lovili kri. Mesar je, preden je zabo­del prašica, naredil cez sol z nožem križ, da bi prašic hitro izkrvavel in da se meso ne bi pokvarilo. Na Janžovo, 27. decembra, so v cerkvah blagoslavljali vino. Vino, ki so ga prinesli od maše, so vlili v vinske sode, poskusili pa naj bi ga tudi vsi clani družine, da bi bili celo leto zdravi. Ob dnevu nedolžnih otrok ali .na pametivo., 28. decembra, so od hiše do hiše hodili otroci, ki so s šibami in korboci tepežkali odrasle in jim želeli: .Friški bote, zdra-vi bote.... V dar so dobili kolacke kruha, klüjece ali drobiž, posebnost v Prlekiji pa je bila, da so loncarji izdelovali gli­nene zvoncke in pišcalke (pticke), ki so jih ob pametivi in fašenku delili otrokom, zato so jih otroci radi obiskovali. Tudi novo leto je bilo prežeto s številnimi vražami, saj so prerokovali, da bodo ljudje vse leto takšni, kot na no-vega leta dan. Takrat so bosi šli do studenca po vodo, vanj pa bi naj dekleta vrgla denar ali jabolko, da bi se v tistem letu porocila. Skupno verovanje ob Barbarinem, Lucijinem, pametivi in novem letu je bilo, da k hiši ni smela prva priti ženska, saj bi to pomenilo nesreco. Od božica do treh kra­ljev so po hišah hodili tudi koledniki, ki so domacim s pet-jem želeli vsega dobrega, domaci pa so jih za to obdarovali. Ena starih kolednic, ki so jo prepevali v Prlekiji, je bila: Danes po vseh krajih zem'le Sivi starcek - staro leto nekaj nov'ga se godi; v jamo vecnosti hiti, sivi starcek slovo jeml'e, mlado dete - novo leto mlado dete se rodi. pa med nami oživi. Tadej Murkovic POHOD Z UCENCI OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ V Pomurju aktivno deluje vec domoljubnih in veteran-skih društev in združenj, ki predstavljajo pomembna obdobja zgodovine Slovenije in Pomurja v prejšnjem sto­letju. Obdobje casa prve svetovne vojne 1914-1918 in de­lovanje generala Rudolfa Maistra takoj po njej ter posledic­no tudi prikljucitev Prekmurja k kraljevini Srbov, Hrvatov, Slovencev in Prekmurcev k maticnemu narodu pokrivajo društva Generala Maistra. V Veržeju je zelo aktivno Dru-štvo general Maistra Veržej. Obdobje druge svetovne vojne v Kraljevini Jugoslaviji in predvsem odpor proti okupator­ju pokrivajo združenja borcev NOB. Za obmocje upravne enote Ljutomer je to Združenje borcev NOB Ljutomer. Cas malo pred, med in takoj po osamosvojitveni vojni 1991 pa pokrivajo Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, ki pokriva obmocje vseh štirih upravnih enot ob reki Muri, Obmocno združenje zveze veteranov vojne za Sloveni­jo Ljutomer in Obmocno združenje Slovenskih castnikov Ljutomer ter Društvo vojnih invalidov Pomurja. Vsa našteta društva in združenja in Domoljubno kra­jevno združenje Puconci so leta 2018 v Ljutomeru usta­novili koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja, katerega namen je, da pomaga organizirati pri­reditve, slovesnosti, športna srecanja, ki presegajo okvire posameznega društva ali združenja. Vse clanice KODVOP-a imajo v svojih temeljnih aktih tudi delo z mladimi, da jim predstavijo obdobja zgodovine Slovenije, Pomurja in posameznega kraja, kjer so se odvijali pomembni dogodki iz prejšnjega stoletja. To se izvaja s predavanji v osnovnih in srednjih šolah v Pomurju, v tem trenutku je v šolah cetrti zaporedni literarni razpis za ucence in dijake osnovnih in srednjih šol v Pomur­ju Spominska obeležja pripovedujejo. Namen tega je obraten od predavanj, da ucenec ali dijak sam razišce, kaj se je pri po­sameznem spominskem obeležju dogajalo ali v zvezi z njim v casu, ki ga to obeležje predstavlja. Na ta nacin sami poišcejo vire in pricevalce iz tega obdobja in sestavijo sliko dogajanja kot so ga oni razumeli ali kot si sami predstavljajo, da se je zgodilo in kakšen pomen ima oziroma je imelo to obdobje ali dogodek na zgodovino Pomurja ali Slovenije. V letu 2021, ko slavimo 30 let osamosvojitve Republike Slovenije, smo se v KODVOP-u dogovorili za še en nacin dela z mladimi. Tako smo organizirali pohode ucencev in dijakov vseh šol v mestni obcini Murska Sobota pred posa­meznimi spominskimi znamenji v mestu. Podobni prire­ditvi so organizirali tudi v osnovnih šolah v Veržeju in na Razkrižju. Tako je dne 10. 6. 2021 koordinacija domoljubnih in ve­teranskih organizacij izvedla veteranski pohod z ucenkami in ucenci osnovne šole v Veržeju, od pomnika do pomnika osamosvojitvene vojne 1991, s kratkim povzetkom dogaja­nja v tem obdobju. Predstavljena so bila tudi dogajanja v zvezi z delovanjem borcev Generala Maistra iz Veržeja, bor­cev NOV in vojne za osamosvojitev R Slovenije 1991. Na ta nacin so ucenci osnovne šole dobili vpogled v dogajanje v svojem kraju v prejšnjem stoletju, ki je v koncni posledici privedlo do tega, da smo v svoji domovini dobili lastno dr­žavo Republiko Slovenijo in da se to ni zgodilo zgolj v neki »kratki« vojni, ampak je šlo za vecstoletno prizadevanje prednikov, ki je postalo najbolj vidno v posledicah ravno v prejšnjem stoletju. V KODVOP-u si ravno zato prizadevamo, da bi vsak di­jak in seveda ucenec osnovne šole poznal zgodovino Slove­nije, Pomurja in predvsem svojega kraja ali njegove okolice. Pohod je bil izveden ob prijazni pomoci Obcine Veržej, ki je vedno imela in ima posluh za to vrsto dejavnosti in vedno priskoci na pomoc v skladu s svojimi zmožnostmi. Drago Ribaš, predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje Vse foto: PD Sever RUŠITEV OBJEKTA (ODKUP ŽIVINE) V prejšnji številki glasila smo vas obvestili, da bomo porušili objekt pri gasilskem domu, znan kot odkup živine. V vmesnem casu smo pridobili vsa potrebna so-glasja in dovoljenja, tako da smo lahko z deli zaceli. Gasil­ci smo najprej odstranili vso notranjo in zunanjo železno konstrukcijo. Nato smo ocistili podstrešje objekta, kjer je bilo kar nekaj stare slame. V petek, 15. 10., smo odstranili celotno strešno opeko, naslednji dan pa dokoncno odstra­nili tudi celotno leseno konstrukcijo ostrešja. S prihodom izbranega izvajalca del se je zacelo strojno rušenje objekta. Poskrbeli smo za takojšen odvoz odpadkov na deponijo. Rušilna dela so potekala tri dni. Na mestu, kjer je stal objekt, smo navozili zemljo in ure­dili zelenico, ki bo služila kot poligon za gasilske vaje. Ure­dili smo tudi nekaj novih parkirnih mest, tam smo navozili mleti asfalt in ga primerno utrdili. Po dogovoru s sosedom smo parceli locili z zidano ograjo. Za vsa opravljena dela pri omenjenem posegu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli brezplacno po­magali in s tem pripomogli k lažji rešitvi omenjenega dela. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej DELO DRUŠTVA GENERAL MAISTER VERŽEJ V Društvu General Maister ves cas aktivno delujemo. Tako smo se po turnirju odbojke na mivki, ki smo ga izvedli v mesecu juniju, vseskozi udeleževali razlic­nih proslav na regijskem in držav­nem nivoju. V jeseni smo izved­li društveni pohod. Predsednik našega društva pa se je na vabilo predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja udeležil slav­nostnega sprejema v predsedniški palaci, na slovesnosti v pocastitev dneva Rudolfa Maistra 23. 11. 2021. Ob dnevu mrtvih smo pri plošci preminulim Maistrovim borcem in pri spomeniku Frana Kovacica, ki je bil prav tako Ma-istrov borec, položili ikebane in prižgali svece. V pocastitev dneva Rudolfa Maistra, 23. 11. 2021, pa smo položili spominska venca. Po dolgem pricakovanju so se v parku Slavka Osterca, pricela dela za postavitev doprsnega kipa Antonu Ostercu, ožjemu sodelavcu Generala Maistra. Slav-nostna otvoritev samega obeležja se bo izvedla v prihod­njem letu. Ves cas se trudimo in vzpodbujamo Obcino Ver­žej, da bi se materialno dokumentacijo o Maistrovih borcih iz naše obcine razstavila v prostorih Obcine Veržej, v sobi »Prlek veki ded«. Prav tako se bo v prostoru razstavil pra­por Verženskih šicarjev in rog Ropoše. Tukaj se opravicuje-mo prebivalcem, svojcem, kateri ste nam zaupali dokumen­tacijo, da se razstavi v omenjeni sobani. Vendar dokoncna ureditev omenjenega prostora, ki že traja vec kot dve leti, kjer se bodo dragocene zgodovinske relikvije in dokumen-ti razstavili na ogled vsem, ni v naši pristojnosti. Upamo, da bo Obcina Veržej v najkrajšem casu sprejela razstavo v pripravljeni prostor zgodovinske dragocenosti, tako da bodo na ogled vsem obiskovalcem naše obcine. Še naprej se bomo pri našem delu trudili za ohranitev spomina na borce Rudolfa Maistra, ki so izhajali iz naše ob­cine. Clani društva General Maister Veržej vas lepo pozdrav­ljamo. Drago Fras DRUŠTVENI UTRIP LEŠCECKOVO JESENSKO DOGAJANJE V zacetku jeseni smo Lešcecki po kratkem poletnem premoru znova zaceli z rednimi tedenskimi vajami. V soboto 23. 10. 2021 smo izvedli intenzivno soboto, ki smo jo namenili našemu letnemu koncertu. Kot lansko leto, smo na žalost tudi letos bili zaradi trenutne situacije s korona­virusom primorani odpovedati naš vsakoletni koncert ter tedenske vaje. A ostajamo pozitivni, z mislijo, da se cimprej vrnemo na oder in pricnemo z vajami. Do takrat se bomo trudili ohranjati dobre prijateljske odnose, pa naj bo to na sprehodu v naravi ali na srecanjih preko spleta. Še pred odhodom na “prisilni pocitek” smo Lešcecki 2. 11. 2021 zaplesali v domacem kraju, kjer smo dijakom Srednješolskega centra Velenje, ki so bivali v Zavodu Ma-rianum Veržej polepšali vecer. Spoznali so prleške ljudske plese, kostumsko podobo ter bogato dedišcino našega kra­ja. Na koncu smo tudi skupaj zaplesali. Boštjan Lubi KOŠNJA NARCISNEGA TRAVNIKA KOT NEKOC V eržej in reka Mura predstavljata ekološko pomembno obmocje, ki ga je Slovenija skladno z direktivami EU zašcitila kot obmocje NATURE 2000. V to obmocje spa-da kar tretjina ozemlja naše obcine, zavarovana pa so tudi rastišca narcis. Bele narcisne poljane nas navdušujejo vsako pomlad in nic drugace ni bilo letos. Z namenom približeva­nja posebnosti in promocije NATURE 2000 smo v Turistic­nem društvu Veržej sodelovali v projektu, v okviru katerega smo revitalizirali del parka pred Kulturnim domom v nara-vi travnik z rastišcem narcis. Narcise so naše bogastvo, ki ga je potrebno negovati in prav košnja je tista, ki narcisam vedno znova daje življenje. Opušcanje košnje je namrec najvecja grožnja narcisam, saj ima rastlina rada sonce in dovolj svetlobe. Vcasih so trav­nike kosili rocno in ceprav danes le še redki obvladajo roc­no košnjo, smo clani TD Veržej na prvi julijski dan izvedli košnjo narsicnega travnika s prikazom, kot so to poceli ne­koc. Pomembno je, da travnike pokosimo, ko narcise že od­cvetijo, saj jim tudi prezgodnja košnja lahko naredi škodo. Najprej sta kosca dobro nabrusila kose in se nato loti-la košnje. Sledil je kratek oddih, brušenje kos in poživitev z domacim špricarjem. Ženske so poskrbele za raztepanje trave, nekoc pa so kosile tudi one. Prikazali smo, kako se naredi novla, kup trave, v katerem se trava “skuri” in prej posuši. Novle so vcasih delali tudi pred dežjem, ko je bilo seno že skoraj suho, da ga dež ni namocil. Po koncani košnji je sledila južina, kot nekoc - kruh, zaseka in cebula. Prije-ten popoldan so nam za konec popestrili še clani starejšega moškega pevskega zbora, ki so se sprehodili mimo, ko so se vracali iz vaj. POSTAVITEV ADVENTNEGA VENCA P red vstopom v lep adventni cas, smo doma pripravljali adventne vencke in pricakovali prvo adventno nedeljo, ko bo zagorela že prva svecka. Clani TD Veržej smo ob tem, tako kot vsako leto, poskrbeli tudi za postavitev velikega adventnega venca, ki ga je na prvo adventno nedeljo po maši blagoslovil tudi gospod župnik Jože Pozderec. NAVOZ GRAMOZA NA GOZDNO CESTO DO REKE MURE V KOMAROMBI T uristicno društvo Veržej skrbi za vzdrževanje maka­damske ceste oz. pešpoti do komarombe ob reki Muri, ki nudi prijeten prostor za ribolov in druženje obcanov. Ker je bila cesta že dotrajana, smo 10. 9. 2021 poskrbeli za na­voz gramoza na cesto, skupaj s pomocjo avtoprevozništva Anton Rantaša Buncani. Tako so sprehodi do Mure spet prijetnejši. UREJANJE GASILSKEGA DOMA V BANOVCIH V Banovcih letos urejamo gasilski dom. Predvidena vrednost obnove je ocenjena na 20.000 eur. Iz obcin­skega proracuna smo dobili sredstva v višini 10.000 eur, ostalo predstavljajo lastna sredstva. Zamenjali smo že vsa vhodna in garažna vrata. Ena garažna vrata smo tudi na novo vgradili. Dodatno smo uredili nov skladišcni prostor nad kurilnico. Ureja se tudi zunanja elektricna napeljava in razsvetljava. Obnovili smo tudi napis na gasilskem domu in prebarvali celoten lesen opaž na domu. Trenutno je v izved-bi izdelava nove fasade. Fasadna dela izvaja podjetje Svati­na d.o.o. iz Veržeja in ce bodo vremenske razmere ugodne, bodo z deli letos koncali. Po zakljuceni fasadi bomo zame­njali tudi zunanje stopnišce in ograjo. V zimskih mesecih je nacrtovana tudi obnova notranjosti. Vecino del smo in še bomo opravili gasilci sami, prostovoljno, za kar se vsem zahvaljujem. Predsednik PGD Banovci OBNOVA KRIŽA PRI VRBAJNŠAKOVIH N a lepi ravnici, kjer se veter poigrava z žitnimi polji, stoji križ, mimo katerega vodijo poti in mimo kate­rega se vozijo ali hodijo ljudje na obdelavo svojih njiv. Pa kar precej sprehajalcev, ki po nasipu nabira kondicijo ali pa se nadiha svežega zraka … Ta križ so vremenske razmere poškodovale. Na pobudo Iveka Kodbe, ki je zelo spreten pri obnovi sakralnih objektov, se je zacela obnova le-tega. Pri sanaciji poškodovanega križa in Jezusa ter Marije je sode­loval še Dejan Borko, ki mu ne manjka idej. K obnovi je pritegnil še Franca Petovarja in Alojza Pihlerja. Prepricani smo, da bo križ vsem mimoidocim vedno znamenje upanja in rešitve, ter da bodo v njem našli pomoc in tolažbo, našemu življenju pa bo dal smisel in cilj. Danica Gregorincic Foto: Nastja Borko Foto: Lara Jelen ADVENTNI VENEC V BUNCANIH P red nami so zadnji tedni tega leta in vsi hitimo, da še postorimo, kar smo si za letos zadali. V sebi nosimo polno pricakovanj in dobrih obetov, ceprav nam nagaja vi­rus Covid-19, ki nikakor noce s tega planeta. V naši majhni vasici Buncani živijo dobri ljudje, ki ima­jo velik dar dajanja … Letos so smrecje za pletenje adven­tnega venca darovali Feri in Helena Zrim ter Janez in Sonja Erjavec. Adventni venec stoji ob kapeli, sredi vasi in je delo skrbnih, požrtvovalnih in spretnih rok. Krasijo ga štiri sve-ce. Soj svetlobe svec in pogled v kapelo Lurške matere Božje vsakega mimoidocega domacina in turista napolni z novo energijo ter mocjo in popelje v mirne, srecne, predvsem pa zdrave case. Danica Gregorincic PO 50. LETIH SPET SKUPAJ P o 50-ih letih smo se zbrali sošolci in sošolke Osnovne šole Veržej. Po osnovni šoli smo v življenju izbrali vsak svojo pot in se razkropili. Z nekaterimi se nismo srecali že odkar smo zapustili šolske klopi. Srecanja smo se udeležili skoraj vsi tedanji sošolci. Srecanje je potekalo v sprošcenem vzdušju, polnem za­nimivih anekdot. Oživeli so mladostni spomini, ki so po­lepšali druženje. S prižigom svec smo se spomnili sošolcev, ki niso vec med nami. Razšli smo se z željo, da se kmalu spet srecamo. Legen Drago FJORI DO DVEH ZAPOREDNIH ZMAG V TRSTU Šestletni Fjori nadaljuje z zmagovitim nizom. Po koncu kasaške sezone v Sloveniji je dvakrat nastopil še na tr-žaškem kasaškem ovalu v mednarodni konkurenci. Varo­vanec trenerja Milana Seršena in lastnika Saše Seršena je z voznikom Paolom Scamardello obakrat opravil s konku­renco in število zmag v letošnji sezoni povišal na 8. S tem se je izenacil na vrhu lestvice z najuspešnejšo slovensko kobilo letos Michelle, v decembru pa Seršenovi nacrtujejo še dva nastopa v Trstu. Fjori je sicer sezono v Sloveniji zakljucil z drugim mesto v rejski dirki Jesenski kriterij oktobra v Ljubljani. Boljši je bil le Magic Look z Andrejem Marinškom. Na cisto zadnjem tekmovalnem dnevu v Komendu, prvo novembrsko nedeljo, pa smo docakali še eno zmago veržejskih kasacev. Najboljša sta bila Lotmerk OZT in Rene Hanžekovic, ki sta presenetila vse favorite in dosegla drugo letošnjo zmago. Skupna bera slovenskih kasacev v letošnji sezoni je tako znova odlicna. Najboljši je bil že omenjen Fjori (Saša Ser­šen) z osmimi zmagami (dodal je še dve drugi in dve tretji mesti), sledita pa mu Lotmerk OZT (Rene Hanžekovic) in Django (Vito Šadl) z dvema zmagama. Oba sta dodala še dve drugi mesti, Lotmerk pa še dve tretji. Zmaga, drugo in tri tretja mesta je koncni izkupicek sezone za Lady Princess (Hanžekovic), kot uspešno pa bo sezono z dvema drugima mestoma in enim tretjim ovrednotil tudi Ramzes (Branko Seršen), saj je eno drugo mesto dosegel v najpomembnejši dirke sezone, državnem prvenstvu 3-letnikov. Louise Luna (Hanžekovic) je zbrala 3 tretja mesta, Dante MS (Rok Bru­nec) pa dve. Med vozniki je najvec zmag dosegel Vito Šadl, šest. Do-dal je še 16 drugih in 4 tretja mesta. Saša Seršen je dosegel pet zmag, dve drugi in eno tretje mesto, Rene Hanžekovic pa tri zmage, pet drugih in sedem tretjih mest. Branko Ser­šen je zbral dve prvi mesti, tri druga in pet tretjih. Davorin Puhar je zmagal enkrat, Rok Brunec pa je sezono koncal z dvema tretjima mestoma. Foto: Austin FC ŽAN KOLMANIC PO USPEŠNI SEZONI OSTAJA V TEKSASU DO LETA 2024 21 -letni veržejski nogometni up Žan Kolmanic se je v klubu Austin FC, kamor je prestopil marca letos iz NK Maribor, sijajno znašel. Po koncu rednega dela sezo­ne (Austin se v koncnico ni uvrstil) so odlicno sodelovanje z Žanom potrdili tudi v klubu in izkoristili možnost do-koncnega odkupa po pravilih ameriške lige, s tem pa Žanu v podpis ponudili tudi pogodbo za sodelovanje do leta 2024. Kot smo že pisali, je med Mariborom in Austinom spomla­di šlo za donosen dogovor, po neuradnih podatkih je šta­jerski klub v blagajno pospravil krepko cez milijon evrov.Žan je za klub iz teksaške prestolnice zbral 30 tekem, od tega je 23-krat zacel v prvi postavi. Prispeval je 4 asisten­ce za gol, s cimer je bil med soigralci tretji po številu v tej statisticni prvini. Zabeležil je tudi 41 neposrednih podaj v napadalnih akcijah, kar ga uvršca na peto mesto med vsemi branilci v ligi, ob tem pa je bil z 32 odvzetimi žogami tretji najuspešnejši pri Austinu. Žan, ki je v prejšnjih letih zbral vec nastopov za slo­vensko mladinsko nogometno reprezentanco in še mlajše selekcije, je bil v oktobrskem reprezentancnem oknu prvic vpoklican tudi v clansko reprezentanco.Marko Šuler, športni direktor Maribora, je ob potrditvi sodelovanja v ZDA, povedal: "Žanov primer dokazuje, da fantje, ki odhajajo iz Maribora v tujino, naredijo korak nap-rej. Obenem pa gre za potrditev njegove kvalitete in dobre­ga dela v našem klubu. Veseli nas, da se je hitro prilagodil na novo okolje in postal pomemben clan moštva. Žan je najprej naredil uspešen preskok iz nogometne šole v clan­sko konkurenco in zdaj tudi na prvi postaji v tujini, kar je spodbudno za klub ter za igralce." Vito Šadl Ippodromo Montebello: Fjori ob zmagi v Trstu KATAR P red nekaj leti smo se geografi po poklicu in tisti po duši, konec oktobra odpravili na geografsko raziskovanje Indonezije - te ne­navadne tropske otoške države jugovzhodne Azije. Z letališca v Zagrebu smo poleteli proti Katarju, kjer smo v mestu Doha pristali po­poldan. Do naslednjega nocnega leta proti Indoneziji, smo imeli dovolj casa, da smo se podali na nekajurni ogled enega najsodob­nejših glavnih mest na svetu. Katar velja za eno najbolj razvitih in najbogatejših zalivskih državic. S sodobnega letališca smo se odpeljali mimo pristanišca, v katerem so zasidrane tra­dicionalne arabske ladjice, imenovane dhowi, sledila je panoramska vožnja po obalni cesti, imenovani Corniche, mimo znanega muzeja islamskih umetnosti in postanek v delu mesta imenovanem Katara Cultural Village. Sledil je ogled enega najsodobnejših pridobitev v mes-tu: The Pearl Qatar, ki pomeni vrhunec so- dobne arhitekture in predstavlja kombinacijo bivalno-poslovnega prostora. Zanimiv je bil tudi postanek v samem »srcu mesta«: na suku Wakif, kjer je na tradicio­nalni tržnici skoncentrirano vso dogajanje v mestu. Katar – dežela brez omejitev Ob Perzijskem zalivu, le okoli šest ur iz bližnjih evrop­skih letališc, leži država, ki spominja na sodobno pravljico iz tisoc in ene noci – Katar. Nekoc revna pušcavska dežela, z nomadskimi beduini, se je zadnja leta spremenila v državo, kjer sta združeni pustolovska preteklost in blišc modernega življenja. Tudi glavno mesto Doha, nekdaj poznano zgolj kot ribiška vasica, je danes ena od biserov Perzijskega zali­va. Ob omembi besed Katar in Doha danes najprej pomisli-mo na pušcavo, na nafto, na visoke in mogocne neboticni­ke, na bližnje svetovno nogometno prvenstvo in prestižna nakupovalna središca. V približno 11.400 kvadratnih kilo-metrih velikem emiratu Katar živi le 280.000 domacinov in 2 milijona delavcev. Slednji so predvsem iz azijskih držav: Indije, Nepala, Pakistana, Irana, Sirije, Palestine, Filipinov in drugih. Vecina prebivalcev je naseljenih v mestih, od tega približno en milijon v Dohi. Uradni jezik je arabšcina, vecina prebivalstva govori tudi angleško, kar je povezano z britansko navzocnostjo na tem obmocju. Po umiku Britan­cev iz arabskega zaliva je postal Katar leta 1971 neodvisen samostojni sultanat. Katar se ponaša z drugim mestom na svetu po BDP na prebivalca, ki znaša visokih 128.000 ame­riških dolarjev. Bogastvo je povezano s proizvodnjo nafte, ki so jo intenzivneje zaceli pridobivati po letu 1949. Pred naftnim razcvetom je bil naseljen le obalni del. Vecina ljudi je živela od ribolova in iskanja biserov. Danes se uvršcajo na tretje mesto na svetu po proizvodnji crnega zlata. Vecina Katarcev živi po zapovedih vahabizma, to je skrajne oblike islama, ki predpisuje stroga moralna nacela in življenjski slog, saj vkljucuje tudi bicanje in smrtno ka-zen. Obenem pa je dovoljena poligamija. Tako ima sedanji kralj Tamim ben Hamad Al Thani, 3 žene in 10 otrok. Ime glavnega mesta Doha v prevodu pomeni veliko dre­vo. To naj bi raslo v ribiški vasici na vzhodni obali polotoka, kjer se je zacela razvijati današnja metropola. Geografska lega na pol poti iz Avstralije, Indonezije in drugih JV azij­skih držav, je vplivala na razvoj enega najvecjih mednaro­dnih letališc imenovanega Hamad. Tukaj se križajo poti iz vseh koncev in krajev sveta. Evropejci išcejo povezave za nadaljevanje poti proti Aziji – Azijci proti obljubljeni Evro-pi. Dolga potovanja po karavanskih poteh so zamenjala letala, vse se je spremenilo. Le cilj je ostal enak – priti do dolocenega kraja. V nekajurnem postanku na poti v Indonezijo, je bilo pot-rebno izbrati oglede. Po predlogu lokalnega vodnika, prav tako tujca iz Nepala, na zacasnem delu v Katarju, v Doho pa je prišel za zaslužkom, je sledil ogled muzeja islamskih umetnosti. Eden najvecjih kitajsko ameriških modernih ar­hitektov Ieoh Ming Pej, se je pri arhitekturni zamisli muzeja osredotocil na preprostost in varcnost. Zapisal je: »Arhitek­tura muzeja bo oživela v pušcavskem soncu, prepletenem s sencami in barvnimi odtenki. Lokacijo muzeja je predlagal arhitekt Pej, stal naj bi na samostojnem otoku, z razlogom, da ga bodoce zgradbe ne bodo zakrivale. Muzej je zgrajen v petih nadstropjih. Zbirke obsegajo raznoliko umetnost is-lamskega sveta od 7. do 19. stoletja. Sledil je panoramski ogled po obalni cesti in vožnja v del mesta, poimenovan The Pearl Quatar in Katara Cul­tural Village. Na izsušenem zemljišcu ob morju se nahaja kraljeva palaca. 41 letni Tamim ben Hamad Al Thani ne stanuje v njej, ampak s svojo številno družino živi zunaj mesta. Priljubljenost šejka prebivalci Katarja izkazujejo tako, da je njegov portret upodobljen na številnih proce­ljih stavb v mestu. V zimskih mesecih, ko so temperature znosnejše, zaživi promenada Doha Corniche, ki se razteza vec kilometrov ob morskem zalivu. To je idealna lokacija za sprehajalce, kolesarje ter tekace, ki uživajo v rekreaciji. Ob promenadi se dvigujejo vrtoglavi neboticniki, poslovne stavbe, hoteli svetovnih imen, najrazlicnejših oblik in višin. Vse videno deluje pompozno in prestižno. New Doha Sky City je spektakularna! Na poti do down towna so drevo­redi palm, cesta je v vecernih urah osvetljena z lucmi na fluorescentnih postavkih v turkizni, lila in zeleni barvi. Tudi ladjice v zalivu so osvetljene na poseben nacin. V city centru so v stolpnicah veliki trgovski centri znanih svetov­nih znamk. Najsodobnejša pridobitev v mestu je The Pearl Quatar, ki pomeni vrhunec sodobne arhitekture, predsta­vlja kombinacijo bivalno-poslovnega prostora. Na umetno zgrajenem otoku z nadstandardno okolico so cene elitnih hiš in stanovanj vrtoglave. Za en kvadratni meter bivalne površine je potrebno odšteti 12.000 ameriških dolarjev. Pre­stiž je prisoten na vsakem koraku. V marini Porto Arabia, je zasidranih vrsta mogocnih jaht. V avtomobilskih salonih so razstavljene znamke kot so Rolls-Royce, Maserati, Ferra­ri, kjer se zacetne cene avtomobilov gibljejo okoli 150.000 evrov. Vrstijo se izložbe butikov svetovnih kreatorjev. Ko se ozrem po kolegicah in kolegih, se ogledi vršijo v tišini in z napol odprtimi usti. V mislih pa smo vsi enotni: nafta! Iz sveta prestiža smo se vrnili na nekoliko bolj realna tla: v srce mesta, kjer na suku Wakif -u že 100 let deluje tržnica z oblacili, obutvijo, sadjem in zelenjavo, ter izdelki domace obrti. Na trgu se prepletajo nakupovanje, umetnost in v vecernih urah prijetno druženje domacinov. Moški so obleceni v tradicionalno oblacilo, belo dolgo Thobo. Nji­hov ponos se kaže v povsem cisti in zlikani dolgi srajci, ki seže do tal. Na glavi imajo rute, bele, ali z rdecimi in crnimi vzorci, zložene tako, da simbolizirajo kobrino glavo. Radi si privošcijo klepet ob vodni pipi s pogledom na ulicno doga­janje. V zimskih mesecih so temperature primerne za po­poldansko in nocno posedanje na trgu. V poletnih mesecih pa se dogajanje na trgu umiri. Temperature takrat namrec narastejo tudi cez 40 stopinj Celzija. V Katarju turisti preživljajo sprošcene pocitnice, tu­ ristkam se tudi ni treba posebej zakrivati z oblacili. Prestižni hoteli s kakovostno po­ nudbo v lasti razlicnih šejkov se kar vrstijo drug za drugim. Katar se ne sramuje svojega bogastva. Za turiste so privlacna središca, ki imajo lepe plaže, vodne parke in kjer ponuja­jo raznolike vodne športe: jadranje, deskanje, potapljanje na koralnih grebenih in ribolov. Posebnost ponudbe so pušcavska obmocja, kamelje in konjske dirke, tudi lov s sokoli so doživetja, ki zagotavljajo nepozabne pocitni­ce v Katarju. Izjemno bogastvo, ki prihaja iz zalog zemeljskega plina, nafte ter nepremicnin, omogoci državi velike gradbene projekte, ter celotno obnovo države. Med vecjimi gradbe­nimi projekti v zadnjem casu so klimatizirani stadioni za svetovno prvenstvo v nogometu, saj je bil Katar izbran za gostitelja svetovnega prvenstva v letu 2022. Za življenje v Katarju bi lahko dejali: življenje brez omejitev. Le ena omejitev bo sigurno vplivala na njihovo živ­ljenje v prihodnosti – to je kolicina naravnega bogastva naftnih virov. Jasna Jurišic Poljanec STANJE NA TRGU DELA V OBCINI VERŽEJ S tanje na trgu dela v Pomurju je še vedno dobro, ceprav se je število prijavljenih brezposelnih oseb nekoliko po­vecalo glede na september. Konec oktobra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje, Obmocna služba M. Sobota registriranih 4.076 brezposel­nih oseb, kar je za 26,5 % manj oseb kot oktobra 2020. Sto­pnja registrirane brezposelnosti je bila konec avgusta na OS M. Sobota 9,2 %, v Sloveniji pa 7,1 %. V Obcini Veržej je bila stopnja registrirane brezposelnosti še nižja, in sicer 5,4 %, in je najnižja na obmocju Upravne enote Ljutomer, kjer zanaša 6,3 %. Zmanjšalo se je število prijavljenih na zavodu s prijavlje­nim bivališcem v obcini Veržej, in sicer je bilo konec okto-bra 2021 vodenih v evidenci zavoda 26 oseb. Od tega je 65,4 % žensk in 34,6 % moških. Struktura ni najbolj ugodna, saj je 38,5 % oseb dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so brez zaposlitve že vec kot eno leto. Prav tako je 19,2 % oseb, katerim je priznan status invalida. Od prijavljenih oseb ima 26,9 % osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 26,9 % nižje, srednje poklicno izobraževanje, 23.1 % srednje tehnicno, strokovno, splošno izobraževanje in 23,1 % visokošolsko izobraževanje. Delovno aktivnega prebivalstva je na obmocju Obmoc­ne službe M. Sobota za 2,2 % vec kot avgusta 2020 in se je povecalo. Delodajalci so na zavodu objavili 26,3 % vec prostih de­lovnih mest kot v enakem obdobju preteklega leta. Najvec potreb je na podrocju predelovalne dejavnosti, izobraževa­nja, gradbeništva, gostinstva, zdravstva, kovinarstva, stori­tvene dejavnosti. Cedalje težje zapolnimo potrebe deloda­jalcev, saj struktura prijavljenih v evidencah ne odgovarja potrebam trga dela. Neskladje med ponudbo in povpra­ševanjem poskušamo zmanjšati z vkljucitvami v razlicne tecaje in usposabljanja. Prav tako nudimo delodajalcem možnost korišcenja subvencij za zaposlitev najranljivejših ciljnih skupin. Vse dodatne informacije dobite na Uradu za delo pri svetovalcih zaposlitve ali pisarni za delodajalce. Prav tako so vse aktualne informacije dostopne na spletni strani Za­voda za zaposlovanje www.ess.gov.si. Jelka Jež, vodja uradov za delo Gornja Radgona in Ljutomer SPODBUDA ZA ZAPOSLOVANJE Z RSZ obvešca vse osebe, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in so hkrati prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost, da ce se v casu prejema­nja denarnega nadomestila za brezposelnost zaposlijo za polni delovni cas, lahko poleg place prejemajo še spod­budo za zaposlitev. Kdo lahko pridobi spodbudo? Spodbudo za zaposlitev lahko pridobite, ce ste upravice­ni do denarnega nadomestila za brezposelnost in ste se 27. 3. 2020 ali kasneje zaposlili za polni delovni cas, pri tem pa imate: -nedokoncano osnovno šolo ali doseženo osnovnošol­ sko, nižjo poklicno ali srednješolsko izobrazbo in se hkrati -ne zaposlite pri istem delodajalcu, ki je bil vaš zadnji pred nastankom brezposelnosti (in tudi ne pri deloda­jalcu, ki je po zakonu o gospodarskih družbah povezana družba vašega zadnjega delodajalca). Do spodbude ste upraviceni tudi, ce se s polnim delov­nim casom zaposlite pri delodajalcu, ki pri nas uveljavi sub-vencijo za vašo zaposlitev. Spodbude pa ne morete pridobiti: -ce ste v programu javnih del sklenili pogodbo o zaposli­ tvi z izvajalcem javnih del, Foto: Unsplash -ce ste v srednješolskem programu pridobili izo­brazbo za deficitarne poklice (dolocene s politi­ko štipendiranja na podlagi zakona o štipendi­ranju, objavljenimi na spletni povezavi: https://www.ess.gov.si/_files/13986/Seznam_ deficitarnih_poklicev_2021.pdf). PROGRAMI JAVNIH DEL ZA L. 2022 H krati zainteresirane dolgotrajno brezposelne osebe, t. j. osebe, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, da je ZRSZ objavil v mesecu no-vembru 2 razpisa na podrocju izvajanja programov javnih del: -Javna dela za pomoc pri omilitvi posledic epide­mije – leto 2022 na podrocju socialnega varstva in -Javna dela 2022 na podrocjih: kmetijstva, vzgo­je, izobraževanja in športa, okolja in prostora, kulture, socialnega varstva in druge programe javnih del. Prednost pri zaposlitvah v programih javnih del imajo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so preje­mniki denarne socialne pomoci, dolgotrajno brez­poselni invalidi, dolgotrajno brezposelni Romi in dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na ZRSZ vec kot 2 leti. Vkljucitev v programe javnih del ob upošte­vanju ciljnih skupin in smiselnosti se dogovarja s pristojnim svetovalcem zaposlitve na pristojnem uradu za delo. Na sam razpis se lahko prijavijo le neprofitni delodajalci ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev javnih povabil. Branko Baša, vodja oddelka aktivne politike zaposlovanja POLICIJSKA POSTAJA SVETUJE Nasilje v družini Vsako leto se policisti pridružimo mednarodnemu dnevu boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki se je zacelo konec novembra in traja vse do decembra. V ta namen smo policisti izvedli številne preventivne dejavnosti, s katerimi želimo opozoriti na pro­blem nasilja nad ženskami in hkrati opogumiti ženske, ki so žrtve nasilja, da spregovorijo in prijavijo nasilje. Nasilje nad ženskami in nasilje v družini predstavljata velik družbeni problem. Nasilje ima številne posledice tako za posamezne žrtve kot tudi za družbo. Pri­zadene na milijone žensk in otrok, ne glede na njihovo narodnost, starost, versko ali osebno prepricanje, družbeni položaj, telesne spo­sobnosti in spolno usmerjenost. Nasilje nad ženskami in otroki v družini velikokrat ni vidno, a to še ne pomeni, da se ne dogaja, saj je velikokrat skrito za štirimi stenami. Nasilje nad ženskami se lahko pojavlja v razlicnih oblikah, kot so nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami, spolno izkorišcanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, ža­ljivke, zmerjanje, pretepanje, brcanje, ekonomsko nasilje, vpitje, na­silje v oboroženih konfliktih in spopadih ter nasilje v obliki razlicnih tradicionalnih in kulturnih praks. Najbolj pogosta oblika nasilja nad ženskami je psihicno nasilje, ki je najbolj skrito, težko dokazljivo in velikokrat neprepoznavno kot oblika nasilja. V vecini primerov je psihicno nasilje samo predhodnik fizicnega in spolnega nasilja. Prijavite nasilje! Zaskrbljujoce je dejstvo, da tako nasilje nad ženskami kot tudi na­silje v družini velikokrat trajata vec let preden nanje postane pozoren kdo izven družine in se aktivno vkljuci v iskanje pomoci za žrtev.Ženske in otroci nasilja v družini velikokrat ne prijavljajo zaradi stra­hu, sramu, neozavešcenosti, obcutka lastne krivde in brezizhodnosti položaja ter zaradi groženj in mašcevalnosti storilca. Da lahko policija posreduje in žrtvam zagotovi pomoc, je trebanasilje prijaviti. Žrtve lahko nasilje prijavijo takoj, ko se zgodi, lahko pa tudi kasneje, in sicer na: - telefonski številki policije za klic v sili 113 ali anonimno na 080-1200 - na lokalni policijski postaji Ljutomer (02/584-46-10) - na policijski upravi Murska Sobota - na okrožnem državnem tožilstvu Prijatelji, sorodniki, sošolci, sodelavci, sosedje, ki nasilje vidijo oz. slišijo, ga lahko tudi prijavijo, žrtvam pa tako nudijo konkretno po­moc in jih razbremenijo obcutkov krivde. Bodi zvezda, ne meci petard Tudi letošnji december bo nekoliko drugacen kot smo ga bili vajeni pretekla leta. Zaradi širjenja virusa Covid-19 ne bo prireditev in mno­žicnih druženj. Vsekakor pa bo marsikdo posegel po pirotehniki, da si bo vsaj malo pricaral praznicno vzdušje. Pri tem policisti pozivamo, da uporabljate le preverjene, original pirotehnicne izdelke, z ustreznim certifikatom, kupljene zgolj pri pooblašcenih trgovcih na crnem trgu in imajo ustrezen certifikat. Prav tako je potrebno upoštevati vsa var-nostna navodila proizvajalca, da ne pride do neželenih posledic. Pri uporabi pirotehnike bodite spoštljivi do tistih, ki se piroteh­nike bojijo in jim je uporaba neprijetna. Ne pozabite tudi na živali, ki zaradi nekaj trenutkov našega veselja, doživljajo hud stres. Uporabo pirotehnike prilagodite tudi njim. Na novoletni dan se policisti pogosto ukvarjamo ravno z izgubljenimi živalmi, ki so zaradi mocnih pokov zmedene in lastnikom pobegnejo. Policisti opozarjamo, da nepravilna ali objestna upora­ba pirotehnike ni nevarna zgolj za uporabnika in mimoido-ce, temvec pogosto povzroca škodo na bližnjih objektih. V praznicnem casu se tako pogosto poveca število požarov, saj posamezniki petarde ali druge pirotehnicne izdelke mecejo v koše za smeti in zabojnike, da bi dosegli mocan pok. Takšno pocetje je izjemno nevarno, saj se požar lahko hitro razširi tudi na parkirane avtomobile ali stanovanjske zgradbe, ki so v bližini. Lahko se zgodi, da se ponesrecijo tudi ognjemeti, ki namesto v zraku koncajo v bližnjem objektu. Policisti bomo do konca meseca decembra in v zacetku januarja izvajali poostrene nadzore nad prodajo, posestjo in uporabo teh izdelkov. Opozarjamo obcane, da bomo DOSLE­DNO UKREPALI zoper tiste, ki bodo s temi sredstvi kršili jav­ni red in mir, kalili nocni mir in pocitek ali pa ogrožali varnost ljudi in premoženja. Naj letošnji prazniki kljub epidemiji prinesejo nekaj zado­voljstva. Ustvarimo si tako praznicno vzdušje, da z njim ne pokvarimo praznicnega vzdušja nekomu drugemu. Preden se torej odlocite, da bi si tudi letos s pokanjem in ognjemeti po­pestrili praznike, pomislite na morebitne posledice in vse tiste, ki bi jim to lahko predstavljalo stres, breme ali celo nevarnost. Vsako dejanje, s katerim prednost damo nekomu drugemu, bo zagotovo v veliki meri izpopolnilo tudi nas. To je tudi na-men božicno-novoletnih praznikov. • ANKETA Zadovoljstvo z obc.inskim glasilom Fünkešnica Pred vami je kratki anketni vprašalnik o zadovoljstvu z obcinskim glasilom Fünkešnica. Z željo, da revijo cim bolj približamo vam, dragi obcani, vas prosimo, da odgovorite na nekaj kratkih vprašanj. Vaše sodelovanje in povratne informacije nam bodo pomagale pri nadaljnjem kreiranju našega glasila. To pa še ni vse. Ker je mesec december, mesec obdarovanj in dobrih del, se vam želimo zahvaliti za vaše sodelovanje pri anketi. Izmed vseh, ki boste izpolnjeno anketo do 31. 1. 2022 prinesli/poslali na sedež Obcine (Ul. Bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej) ali na e-naslov funkesnica@gmail.com, bomo izžrebali 15 nagrajencev, ki bodo prejeli bogate nagrade, pripravljene v sodelovanju s Termami Ba-novci. Anketa bo vzporedno potekala tudi na FB strani. 1. Kako bi ocenili obcinsko glasilo Fünkešnica v celoti? (Obkrožite crko pred ustreznim odgovorom. Možen je le 1 odgovor). A. Zelo zanimivo. B. Zanimivo. C. Sploh ni zanimivo. 2. S številkami od 1-10 razvrstite rubrike po zanimivosti. (S številko 1 oznacite najbolj zanimivo rubriko in s številko 10 najmanj zanimivo rubriko). ____ Županova beseda ____ Obcinski utrip ____ Razpisi in projekti ____ Kultura in literatura ____ Turisticni utrip - POINT NATURA ____ Intervju ____ Utrip OŠ Veržej Pošiljatelj (ime in priimek, naslov) ____ Utrip Marijanišca in župnišca ____ Naša dedišcina ____ Odkrivanje sveta ____ Šport ____ Društveni utrip ____ Policija svetuje ____ Novice zavoda RS za zaposlovanje 3. Ali bi v glasilu uvedli kakšno novo rubriko - oz. o cem bi želeli, da pišemo? A. Da. B. Ne. Ce ste na vprašanje odgovorili z DA, vaše želje, ideje, novosti napišite na crto. Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje! Uredniški odbor Fünkešnice Društvo za zašcito živali Pomurja Novice – ZIMA 2021 SKRB ZA ŽIVALI POZIMI V mrzlih zimskih dneh poskrbimo, da imajo živali toplo zavetje in da se dobro pocutijo, ko jih v praznicnem obdobju pogosto strašijo poki petard in druge pirotehnike. Živali ne vedo, da to pokanje pomeni praznovanje ljudi, ne vedo, da bo minilo in kaj se dogaja. Vsak pok jim predstavlja grožnjo, strah in trpljenje. Živali, kljub temu, da so pokrite z dlako ali perjem, pri nizkih temperaturah zebe. Izpostavljenost mrazu obcutijo kot bolecino in lahko resno škoduje njihovemu zdravju. Zato poskrbimo za primerno bivališce. PSI in MACKE NAJLEPŠE JE, CE SO LAHKO Z NAMI, V HIŠI, NA TOPLEM. Ce to res ni možno pa poskrbimo, da kljub temu zimo preživijo brez bolecin in jim zagotovimo zadovoljene osnovne življenjske potrebe. -Lesena uta, hiška, ki je dobro izolirana ter napolnjena s slamo. Deke niso tako primerne, saj postanejo vlažne in povzrocajo nasproten ucinek -hladijo. Hiša mora biti dvignjena od tal in dvoprekatna (zavetje, da ni direktnega vhoda mraza). -Ob hudem mrazu jim ponudimo hodnik, garažo, prostor s primerno temperaturo. -Vedno mora biti na razpolago sveža tekoca voda (menjamo veckrat na dan), hranimo jih pa predvsem z kakovostnimi briketi, ki ne zamrznejo. -Pomembno je, da dobijo dovolj GIBANJA. V primeru soljenja cest, psu po sprehodu umijemo in obrišemo tacke, da ne nastanejo rane. PTICI Pozimi ptici težko najdejo hrano, zato jim nastavimo semena in pomagamo preživeti zimo. Ideja: semena vsipajte v modelcke za piškote, prelijte z želatino (agar-agar), s palcko naredite luknjico za vrvico. Ko se strdi obesite na drevo (pazite na prisotnost in pozornost mack).