stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 23. Člani Osvobodilne fronte Celja s prostovoljnim delom pomagajo izpolnjevati Plane najvainejšim podjetjem Delovni kolektivi po naših tovarnah in podjetjih vodijo ogorčeno borbo za izvedbo planskih nalog. S svojim delov- nim elanom dokazujejo, da je pot, po kateri hodimo, pot, ki vodi v boljše in srečnejše življenje naših narodov. S tem, da bomo petletni plan pravočasno izpolnili, bomo vsem kritikom dokazali, da je bila naša pot pravilna in da nismo odstopili od prave linije leninizma. Ne samo, da se naši delovni kolektivi v svojih tovarnah in podjetjih borijo za izvedbo planskih nalog, tudi člani OF jim s prostovoljnim delom poma- gajo, kjer koli je plan zaradi pomanj- kanja delovne sile ogrožen. Iz pregleda izvršenih prostovoljnih ur v preteklem mesecu, je jasno razvidno, da se člani OF interesirajo za vse panoge našega gospodarstva in da vsem po svojih mož- nostih nudijo čimveč pomoči. Težišče dela zadnjega meseca je bilo predvsem izpolnitev plana v našem gozdarstvu. Iz vseh krajev Slovenije so bile poslane frontne brigade v naše gozdove, pomagati gozdnim delavcem, da bi čimprej izvedli plan sečnje lesa. Kakor so se frontovci drugod odzvali pozivu za te gozdarske akcije, tako so se tudi v Celju s tem, da so v svojih prostih urah pomagali gozdnim delav- cem, da bi čimprej izpolnili plan. Upra- va za prostovoljno delo mesta Celja je organizirala in še organizira v naprej nedeljske akcije za pomoč izvedbi plana gozdarstva. — Frontovci iz naših terenskih odborov, kakor tudi iz naših tovarn, se v velikem številu udeležujejo teh nedeljskih akcij ter do- segajo prav lepe uspehe. Tako so v ne- deljskih akcijah kljub slabemu vreme- nu in pa slabi organizaciji od strani Gozdnih gospodarstev imeli uspehe. Od 15. do 29. maja so razrezali preko 300 prostorninskih metrov celuloznega lesa, naložili preko 60 vagonov raznega lesa in desk, naložili na kamione ter pre- peljali iz delovišč na razne žage 80 ka- mionov lesa, drv itd. Ker tudi v našem rudarstvu primanj- kuje delovne sile, je plan v nevarnosti glede izpolnitve. Zato so se prostovoljci preteklo nedeljo odzvali pozivu, da po- magajo rudarjem v rovih pod zemljo iz- polnjevati plan. Nedeljske prostovoljne akcije v rudarstvu so se udeležili fron- tovci mesta Celja v rudniku Pečovniku, v rudnikih Zabukovci, Libojah in La- škem. Z veseljem so šli na delo ter si zadali nalogo, da bodb čas prostovolj- nega dela čim bolj izkoristili, da bo efekt dela čim boljši. Po podatkih, ki jih je Uprava za delovno silo dobila iz posameznih rudnikov, so bili uspehi še precej dobri. Tako so v rudniku Pečov- niku naložili na kamione 70 ton pre- moga. Premog so s kamioni prevažali na postajo ter naložili vagone. V rud- niku Laškem so po poročilu uprave iz- kopali ta dan 160 ton premoga, ki so ga tudi takoj prepeljali na železniško postajo. V rudniku Zabukovca je delalo 52 prostovoljcev, za katere še ni poro- čila o efektu dela, vendar je iz njiho- vega pripovedovanja razvidno, da je bila uprava rudnika z njimi zelo zado- voljna. S tem, da so se naši prostovoljci odzvali vabilom, so dokazali svojo vi- soko zavest, da hočejo pomagati tam, kjer je pomoč nujno potrebna. Tudi gradbenemu podjetju, ki ima v letoš- njem planu precejšnje naloge, nima pa na razpolago dovolj delovne sile, so priskočili na pomoč prostovoljci. — V Ipavčevi ulici so izkopali okrog 300 m dolg rov za polaganje kanalizacije, ki bo vezala novo naselbino mesta Celja. Izkopali so okrog 200 kub. m. zemlje ter so zato porabili 750 prostovoljnih ur. Mestnemu Gradbenemu podjetju so po- magali tako, da so se udeleževali pro- stovoljnega dela pri gradnji kokošnjaka za 500 kokoši na Jožefovem hribu. Na tem mestu so tudi izkopali rove za po- ložitev vodovodnih cevi v približni dol- žini 80 m. Tudi v splošni komunalni de- javnosti se člani Osvobodilne fronte s prostovoljnim delom agilno udejstvuje- jo in so njihovi uspehi še precej vidni. Tako so do 1. maja t. 1. uredili park na Trgu svobode, sedaj pa urejajo še elip- so na istem trgu. Prevzeli so tudi ob- veznost. da bodo uredili park v Ašker- čevi ulici pri Mariborski cesti, tako da bo naše mesto kmalu dobilo drugačno lice. Vendar pa lahko ugotovimo, da se prostovoljnega dela udeležuje vse pre- ozek krog članov OF mesta Celja. Ce pomislimo, da je v mestu Celju 14.000 članov OF ter bi vsak opravil samo 50 prostovoljnih ur, bi plan, ki je bil spre- jet na plenumu Mestnega odbora OF lahko 100% presegli, ker bi tako opra- vili 700.000 prostovoljnih ur. Zato je nujno potrebno, da terenski odbori za- jamejo res vse člane OF v prostovoljno delo, da bodo vsi pridno pomagali gra- diti boljše življenje vsem. Gospodarska podjetja Okrajnega ljudskega odbora ob stalnem izboljševanju delavnic in obratnih naprav leoo napredujejo Vsi prav dobro vemo, v kakšnem sta- nju so bila podjetja, ki jih je po osvo- boditvi prevzela država, bodisi, da so bila last narodnih izdajalcev ali pa so postala skupna last po zakonu o nacio- nalizaciji. Mnoga teh podjetij so s prizadeva- njem delovnih kolektivov in ljudske oblasti dobila novo lice. Nekatera sploh ne bi mogli spoznati. Ogromna sredstva, ogromno truda je bilo vloženega in bo vloženega vse dotlej dokler ne bodo v celoti odgovarjala novi družbeni stvar- nosti. Okrajna podjetja Celje-okolica so v tej smeri storila že zelo mnogo. Kladivarno v Vitanju poznajo vsi, ki so kdaj koli hodili skozi Vitanje — po- drtija, ki je vsakemu padla v oči. Le nujne planske naloge izdelovanje sekir, motik in drugega orodja, nalagajo, da se delo v tem obratu s težkimi delovnimi pogoji ne ustavL V kratkem času bodo delavci bivše kladi varne nadaljevali svoje delo v novi, svetli in veliki delav- nici. Polna tri leta so bili zapuiščeni prostori bivše tekstilne tovarne »Tatin- leks« v Fužinah neizkoriščeni, dokler Okrajni odbor ni izdal odločbo, da se preuredijo na novo kladivarno in to- varno zavor. Dela bi morala biti že gotova, če bi Okrajno gradbeno podjetje v lanskem in tudi v letošnjem letu izvršilo pred- videna planska dela. Sedaj so dela v polnem jeku — pomagajo delavci kla- di var j i, ker sami najbolj čutijo po- trebo, da se poslovijo od stare že po- polnoma dotrajane delavnice. V Šentjurju so delavci okrajnega pod- jetja poljedelskih strojev 1. maja pro- slavljali lepo zmago. Preselili so se iz starih v nove, lepe urejene, zračne in svetle prostore. Iz treh nacionaliziranih podjetij je nastal nov — popolnoma pre- urejeni obrat, kamor vsakdo, delavec in obiskovalec rada stopita. Ce govorite s tov. upravnikom, ki je obenem tudi predsednik KLO-ja Šentjur, vam bo gotovo povedal koliko i>oti, koliko skrbi in koliko preprek je moral prebresti, preden je s svojimi delavci dosegel ti- sto, kar si je postavil v načrt: »1. maja mora biti nova delavnica odprta, v njej morajo začeti teči stroji in produkcija ne sme zastati.« Bili so mož beseda — stroji že brnijo, delo teče naprej, delajo za našo vas za pospešitev našega kmetijstva. Tudi Tovarna volnenih odej v Škof j i vasi se je znatno povečala. Dogradili so nove prostore za selfaktor in mikalnik ter skladišče. Uredili so nov prostor za trgalnico, ki se s prejšnjo ne da pri- merjati. Seveda z delom še niso kon- čali — ne bodo se ustavili na sredi poti — urejevali .bodo naprej dokler iz sta- rega »verglca«, kot so imenovali bivšo Majdičevo tovarno, ne bo nastala nova z večjo kapaciteto, da bo lahko dopol- njevala planske potrebe za potrošnjo delovnih ljudi. Tem podjetjem sledi tekstilna tovarna »Volna« Laško, ki je dozida vala in pre- urejala — in v zadnjem času naredila generalno čistko. Vse luknje, kote, vo- gale, podstrešje in druge zakotne pro- store so pretaknili, odstranili vse ne- potrebno, nabrali par vagonov starega železa in s tem delom opravili eno važnih del, ki bi jih morala ta tovarna že zdavnaj narediti. Tudi kar se pro- dukcije tiče, bodo po sedanjih izgledih odpravili nepotrebna grla in s pravilno organizacijo dela ter sistemizacijo ure- dili delovna mesta, ki bodo vsaka zase zahtevala polnega človeka. Okrajno kovinsko podjetje v Žalcu se je, odkar z njim opralja okrajni odbor, neverjetno spremenilo in preuredilo. Niti sledu prejšnjega in vendar to pod- jetje kljub vidni spremembi še vedno pokazuje znake stare zanemarjenosti, ki bodo morali biti odpravljeni v naj- krajšem času v interesu delovnega ko- lektiva — v interesu števila in kako- vosti produktov, ki jih naše gospodar- stvo tako nujno potrebuje. Napredek, ogromen napredek je stor- jen—v okrajnih podjetjih, na okraj- nih ekonomijah. Po tej poti bodo šli na- prej — vsi vam bodo povedali, če jih vprašate o bodočem delu, da je to šele začetek, da bodo z začetnim delom na- daljevali, ker so te delavnice, stroji, orodje in produkti delovnih rok skup- na last, da torej trud ni bil, ni in ne bo zaman. Večje in boljše ter lepše delavnice, lažje in boljše delo — krajša pot v so- cializem k postavljenemu cilju. Delovni kolektiv podjetja ^Gradiš'* v Soitanju je v tekmovanju pred II. kongresom dosegel lepe uspehe Kolektiv Gradis-a v Šoštanju si je na svojih množičnih sestankih v čast II. kongresa ZSS zadal precejšnje naloge in takoj vestno pristopil k delu. Lepi uspehi v tekmovanju jasno do- kazujejo, da so vsi člani kolektiva do- bro razumeli pomen kongresa in po- žrtvovalno prijeli za delo, da so spre- jete obveznosti res častno izpolnili. De- lavstvo na vseh stavbiščih je prihajalo točno na delo ter si prizadevalo, da s svojo storilnostjo doseže čim večje uspehe. Uvideli so občutno pomanjka- nje delovne sile. zato so nekatere bri- gade delale po 12 ur dnevno. Posebno Pačaladova brigada, ki se je že poleg 12 -urnega dela redno udeleževala ve- černega prostovoljnega dela. Ne bi bilo umestno, da bi izpustili uslužbence, ki se s tov. šefom ing. Cadežem na čelu tedensko po dvakrat udeležujejo ve- černega prostovoljnega dela, ki traja do 23. ure. Ne meneč se za težavno delo pri izkopu temeljev v globini 4 m, je posebno tov. Renko Vida vedno prva na svojem mestu. Sličnih primerov je še mnogo, kar nam dokazuje, da so vsi člani kolektiva razumeli pomen sociah- stičnega tekmovanja. Obveznost, da zgrade 400 m dolg pre- vozni most in separacijo na Otiškem vrhu, so častno izpolnili do konca kon- gresa. Pri tem delu so vgradili 400 kub. m. lesa. Pomen tega uspeha nam bo jasen šele, če vemo, da bodo s tem raz- bremenili 3 kamione in namesto 4 va- gonov naložili dnevno 10 vagonov pre- moga. Razbremenili pa bodo tudi pre- cej delovne sile, ki jo bodo lahko pora- bili na drugem mestu. V dneh tekmo- vanja so skopali še 1200 kub. m. ma- teriala in vgradili preko 300 kub. m. betona. Izkopali in prevozili so 300 kub, m. gramoza in zgradili 400 kub. m. zidu. Takih uspehov pa niso dosegli samo pri izgradnji, temveč je podružnica tudi organizacijsko marljivo delovala. Usta- novili so vse potrebne komisije, včlanili neorganizirane tovariše in jKJŽiveli kul- turno-prosvetno delo. M. M. Take malomarnosti morajo biti kaznovane Dne 24. marca 1949 je prejela Kmetij- ska zadruga Drami je s postaje Novi Vrbas 4 vagone mulja (gnojtla). Vagone je isti dan razložila na železniški raz- kladalni prostor postaje Šentjur. Mulj je bil odpeljan samo delno, ostalo še sedaj leži na 70 kv. m. velikem razkla- dalnem prostoru. Kmetijska zadruga, kakor tudi KLO Drami je sta bila več- krat opozorjena, da mulj takoj odpe- ljeta, kar pa še ni storjeno. Ležarina znaša do sedaj okrog 5000 din. Železniška postaja Šentjur rabi na postaji prostor za nakladanje in raz- kladanje druge robe in ji je to gnojilo na poti, ovira reden promet prispelih vozov. Kmetijski zadrugi pa se dnevno viša ležarina, po krivdi nekaterih od- govornih funkcionarjev. Dne 1. maja 1949 je prejel okrajni magacin Šentjur s postaje Ilirska Bi- strica 1 vagon premoga. Okrajni maga- gacin je po razdelilniku razdelil pre- mog na KLO Rifnik in KLO Vrbno. Približno pol vagona premoga je od- peljal KLO Rifnik, ostalo še vedno leži na postajnem razkladalnem prostoru Šentjur. Kljub večkratnemu opozorilu se nihče ne zgane, da bi se premog, ki je sedaj ves v prahu, odpeljal. Potniki, ki tako malomarnost vidijo, se upravičeno zgražajo, ker se namreč premog tako težko dobi in predstavlja danes tako dragocenost. Menza v Šentjurju je spremenila gospodarja Pa ne samo gospodarja, tudi svoj iz- gled je spremenila. Nihče ne bi verjel, da se v tako kratkem času lahko naredi taka sprememba. Pa da ne boste mislili, da je bilo za to, kar je sedaj narejenega v tej menzi potrebno kako posebno dovoljenje od višjih ali celo najvišjih forumov ali pa da so morali biti odo- breni posebni krediti in material. Preureditev je izvršena na iniciativo najboljših odgovornih funkcionarjev KLO Šentjur, ki se zavedajo važnosti pravilne prehrane delovnih ljudi. Se- veda manjkajo še nekatere malenkosti, vsak pa, ki vidi sedanje prizadevanje je trdno prepričan, da se ne bo zmotil, da bo namreč Šentjur imel ne samo lepo menzo, temveč tudi dobro hrano, da ne bo nepotrebnih pritožb in, da se bodo abonenti in drugi, ki se bodo morali zateči v njo, počutili kot doma. Uspeh akcije cepljenja z BCG Jeseni lanskega leta je ministrstvo za ljudsko zdravstvo ponovno pokazalo, kako skrbi za ljudsko zdravje, ker je odredilo množično cepljenje proti je- tiki. Pri nas se je to cepljenje prvič izvajalo. K delu so pristopili vsi okraji po vsej Sloveniji. Cepljenje je vodil danski Rdeči križ pod pokroviteljstvom mednarodnega Rdečega križa. Torej to ni bila nikaka ©sami j ena akcija, kakor si je marsikdo mislil, ko je rekel ner- gavo: »2e zopet novo cepljenje.« V mestu Celju smo začeli s ceplje- njem po Novem letu in vsa akcija se je razvijala po programu in v redu. Poglejmo si malo rezultate te akcije. Cepljenju so bili obvezni: vsa mladina, delavci in uslužbenci zaposleni v živil- ski stroki in vse zdravstveno osebje. Planirano število vseh učencev osnov- nih, srednjih in strokovnih šol je bilo 4262. Od teh se je udeležilo cepljenja 3975. Izostali so večinoma zaradi bo- lezni, le malo je takih, ki se niso ho- teli cepiti. Pozitivnih je bilo 1048, šte- vilo pozitivnih je bilo tem večje, čim starejši so bili mladinci — kar potrjuje staro pravilo, da se do gotove dobe približno 25. leta okuži s tuberkuloznim bacilom skoro vsak človek. Jasno je pa, da pozitivnost nikakor ne pomeni, da je dotični bolan za tuberkulozo. To pomeni samo, da je že okužen z bacilom tuber- kuloze. Tisti pa, ki še niso bili okuže- ni, so bili pri cepljenju umetno oku- ženi s cepivom BCG in teh je bilo po šolah 2708. Mnogo slabši pa je bil od- ziv k cepljenju v tovarnah in drugih obratih. Tako se je na primer v Tovar- ni kemičnih izdelkov od 105 dalo cepiti samo 55, od teh je bilo besežiranih 35. Vsekakor to izpričuje veliko pomanj- kanje čuta dolžnosti do sebe in do ljud- ske skupnosti in to kljub vsestranski propagandi. V raznih drugih tovarnah ipa je bil vendarle odziv povprečno dvotretjinski. Cepljenje predšolske dece pa je po- kazalo, da je ogromna večina še ne- okužena in da je bilo res nujno potreb- no besežiranje. Planirano število vseh, ki so bili po uredbi obvezni k cepljenju je bilo 9512, od teh je bilo pozitivnih 2189, besežiranih pa 3956, ni se jih od- zvalo 3367. Ta številka je velika, gre pa v glavnem na račun starejših letni- kov, ki niso hoteli razumeti važnosti te akcije. Vendar smo dosegli mnogo, ker smo zavarovali veliko število naših ma- lih in najmlajših pred jetiko, ki jim sedaj ne bo mogla napraviti nobene po- sebne škode. S tem smo storili ogro- men korak naprej, k postopnem, toda popolnem iztrebljenju glavne morilke našega naroda — j etike. Besežiranje pa bo takrat doseglo svoj glavni cilj, ko bo j etika izginila od nas | tako, kakor so črne koze izginile po cepljenju. Besežiranje se izvaja jdo vrpjti kul- turnem svetu. Tudi naš narod, ki se trudi povsod, da koraka skupaj z dru- gimi naprednimi narodi ne sme z be- sežiranjem zaostati za njimi. Borba proti tuberkulozi je borba za socializem! Dr. H. A. Celjsko gledališče je kot svojo peto premiero prikazalo Bernard Shawovo komedijo v petih dejanjih »Pygmalion« v režiji mladega celjskega režiserja Zorka in v sceni Bratine. Klubaš Shaw, član politično social- nih krožkov, je živo nasprotje njegovim sodobnikom, ki so takrat neomejeno vladali. Z Ibsenom, Wedekindom, pa Strindbergom in Tolstojem itd., torej z mojstri težkih psiholoških dram, pi- sateljev, ki obravnavajo strahotne raz- kole in prepade družbe, ne da bi v njih nakazali vzroke in ki polože na bralca ali gledalca cente duševne more, Shaw nima nič skupnega. Shawu je orožje smeh, humor in oster pogled na svet. Tragedijo, romantiko, da celo zgodovi- no (Sveta Ivana) rešuje Shaw v svojih dramskih delih med smehom. In reše- vati ima mnogo. 2ivi na prelomnici sveta. Za njim je Avguštin in Tomaž Kempčan, za njim je fevdalizem; ob njem črna internacionala, nacionalizem, kapitalizem in imperializem; pred njim socializem. Shaw gleda naprej a zdi se mu dovolj, da to samo pove. Ima svoj poseben slog, v katerem je personifici- ran on sam in njegovo gledanje na svet in družabni red. S konceptom se narav- nost igra, dovoli si marsikaj, v dram- skih delih pa svoje like točno izdela in kakršni so, taki morajo na oder. Toliko bežno o Shawu! Ne glede na izbiro komada, ampak glede na Shawa samega, si je režiser kakor igralci nadel težko nalogo. Zorko je v glavnem zagrabil delo od zgoraj in spodaj, sredino je več ali manj pre- pustil igralcem ali slučaju. Ni mi zna- no, v koliko je bilo delo na vajah raz- členjeno (gledališki list da slutiti, da se je na tem delalo), vendar moramo tu nesporno priznati, da je komad imel na sebi šavovski pečat. Že ta ugotovitev je veliko priznanje gledališču z ozi- rom na dejstvo, da je na mnogih odrih izšel Shaw izmaličen, bolje rečeno iz- gnan iz odra. Idejni poudarek je bil podan. Interpretacija in zamisel nam je to potrdila. Vse to je šlo sicer deloma na škodo komedije kot take, vendar moramo poudariti vso resnost, s katero je režiser hotel razbiti pričakovano osladnost od prejšnjih predvojnih pred- stav, ki so se za šahovsko tendenco po- javljale in bile odigrane. Režiser je šel tu celo v skrajnost z očitnim namenom bolje odvzeti komediji nekaj komedij- skega z močnim poudarkom idejnosti, pa zaiti v nepravilnosti s tem, da se komedija odigra v celoti nepravilno (na karikiranju družine Hillovih, na razmerju« med Higginsom in Elizo itd.). S tako režijo se je režiser, ne da bi delu bistveno škodoval, pametno iz- ognil napakam, ki bi jih lahko storil kot mlad režiser. V režiji se je nadalje mnogo potrudil, da je komedija izzve- nela v gladkem dialogu, polnim dina- mike, scenske razgibanosti, logične in- terpretacije in plastičnosti. Manj je re- žiser uspel v scenski režiji v prvem de- janju (n. pr. pozicija Higginsa, prihod »mase«). Pas ni zaživel. Znano je, da je režija masovnosti najtežja in da n. pr. ravno sovjetska režija kaže svojo veliko kvaliteto baš v teh do potankosti zre- žiranih scenah. Ne velja pa ta ugoto- vitev zlasti za družabno sceno v tretjem dejanju, katero je režiser zelo srečno in talentirano rešil. Glavno vlogo cvetličarke Elize je z že mnogo znanja, še več pa temperamenta odigrala Vrečkova. V koncepciji pa je sporna tu ena točka, ki jo dosedaj ni rešil noben režiser, pa naj si bo to po- klicni ali amater, — namreč jezik. Po- novno se nam odpira vprašanje, kako spraviti v sklad našo govorico v prvem, drugem in deloma v tretjem dejanju z nekim londonskim narečjem. Reševati problem s slovenskimi dialekti, kon- kretno v našem primeru s savinjsko- štajerskim, se mi ne zdi šavovsko do- gnano. To specifičnost tega dela (seveda eno od mnogih ostalih) je težko pri- vesti do prave zvočnosti. Mnenja so tu zelo deljena; moje je, da je dovolj, da se nakaže dosledna banalnost v izgo- vorjavi, kot pa, da tu operiramo jezi- kovno z Lejzami, svi jami in slično, v Mariboru ali Ljubljani pa ne vem kako. Vrečkova je banalnost itak prinesla v dikciji sami in naj bi bila samo do- sledna. Ce bi to storila, bi itak poka- zala dovolj prepada, preko katerega se je prekopala cvetličarka. Seveda ne gre to na njen račun. V ostalem je bila nje- na igra pristna, mogoče bi bilo kaj opo- rekati njenemu prihodu in igri v dru- gem dejanju. V kolikor ni bila igra do- gnana v četrtem in petem dejanju in to velja za vse nastopajoče, leži krivda v glavnem na režiji. Veliko presenečenje te predstave je interpretacija Higginsove, katero je po- dala Sadarjeva. Sadarjeve Higginsova ima dostop na vse odre in mislim, da je s tem vse povedano. Dejstvo, da jo ni režiser pošiljal po odru, ampak jo je nasprotno prikoval na sedež za pisalno mizo, je Sadarjeva pravilno izkoristila z dobro mimično podprto igro. Lik, ka- terega je v rasti ansambla človek lahko vesel. Dovlittle Sedeja je bil v drugem de- janju skoraj neoporečen, manj v zad- njem. Dovlittle ni trd oreh samo za igralca in režiserja, nego sploh. Postav- lja se vprašanje: ali ostane smetar, igralsko seveda, smetar ali se zgladi. Mislim, da je v dobi šestih mesecev možen le delen napredek, torej naka- zan, ne pa izvršen. Tudi bi moral Dov- little pokazati vso inteligenco, ki jo je prinesel s seboj v »srednji stan« bolj na znotraj, kot pa na zunaj. V nadalje bi omenil še to, da naj Sedej stremi za tem, da se znebi svojih preznačilnih specifičnosti, ki segajo iz vloge v vlogo in deloma kvarijo splošen vtis lika, ka- terega podaja. Dovlittla pa vsekakor lahko Sedej šteje v eno svojih najbolj- ših figur, če ne sploh najboljših. Grobelnikova igra v Higginsu je ime- la polno inteligentnih fines. Medtem, ko je komaj zaznavno nakazal zaljub- ljenca, je z vso širino svoje igre odigral gentelmana, ki si z ekstravagancami »sladi« delo, izbirajoč svoje žrtve v za- robljeni raji pri vrhovih in pri dnu. Tudi je pokazal mnogo smisla za čisto šavovsko filozofiranje, na katerem spo- drsne toliko interpretatorjev. Delno bi mu očitali le Higginsa kot Grobelnika. (Za četrto in peto dejanje pa ni odgo- voren.) Šveglov Pickering je bil posebno z ozirom na masko problematičen. Ce ne bi igralsko bil sprejemljiv, kar je velika zasluga Švegla, bi ta lik propadel. In še nekaj. Švegl je bil pravi gentlemen, ne pa poleg še oficir. Spraviti oboje v sklad je velika umetnost. Ne gre tu za zbijanje peta in ne vem še kaj, nego za psihološko podajanje pri relativno skromnem tekstu, zlasti še, ker mora priti tu do izraza vpliv kolonialne služ- be. Na splošno tak Pickering ni kvaril, s korekturami pa bo seveda neprimerno boljši. Sporedne vloge so bile podane v skla- du z visokim nivojem predstave. V njih nastopajo mlajše moči tega gledališča, ki jih je režiser obral v lepo celino. Ve- lika hiba amaterskih odrov je ravno v tem, da so te vloge skarikirane. V nobenem primeru ne velja to za naš primer. Od vseh je največ pokazal Smrečnik v vlogi Fredyja, vidna pa je bila Zupanova v vlogi Klare, Cervin- kova v vlogi Hillove, manj točna Pod- brežnikova v vlogi gospe Pearceove. Od občinstva je bil Uršič v »zbadljivem opazovalcu« boljši od Kotnikovega »po- hajača«, dasi sta podala vloge v skladu z ostalimi. Tojkova v vlogi sobarice je bila sigurna, zlasti v kretnji in govoru, in je talent, katerega bi bilo vredno oblikovati. Jezikovno je predstava zelo dobro zvenela. Namenoma nisem pri posamez- nikih omenjal jezika, izgovor javne teh- nike, dihanja itd., ker moram ugoto- viti, da je razen manjših napak, jezik zvenel že lepo ubrano, odrsko kultivi- rano in pravilno akcentirano. AnsambI se je resno spoprijel s tem problemom in so uspehi več kot zadovoljivi. Na kraju naj še omenim, da je po za- slugi soigre in vigranosti ansambla Jjila predstava povezana z lepo zaokroženo krepko celino in da je pečat »amater- ske« predstave skoraj popolnoma izgi- nil. Zaključek bi bil na kratko ta: Ena od najboljših predstav povojne ere celj- skega gledališča. V. G.