288. številka. Trst, v petek dne 19. decembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" tj« enkrat nm dnn. razun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne Naročnina znaša: c* eelo leto........24 tron ta pol leta........12 k* četrt leta........ 6 „ ca en me^f........ 2 kroni Naročnino ie plačevati naprej. Nm na-rofbe brer priložene naročnine *e oprava oe ozira. Po tohakarrah \ Tr*tu f»e prodajajo po-■aaaezne 'w»vilke po 6 Rt o Lin k (3 nv&i; Irven Ti>la pa {»o 8 stotmk (4 nvf .) Telefon 6tv. 870. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več k ratno naročilo * primernim popuHtom Poslana, osmrtnic in javne zahvale domaći oglasi itd., «e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj «e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopini Ke ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravni-ivn. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst- < tTj^j političnega društva „E njegovi Nemci za-trjbli, da ga hočejo iskren ) podpirati v tem prizadevanju, dokler niso prisiljeni v jasen odgovor, izrekli svoj kategorični »ne« svetu v obvestilo, da je g. Koerber s tem delom svoje naloge temeljito pogorel. In toliko časa njem. Tudi pehota je dobila povelje pomak niti se naprej. Z pet se je zapričel boj, a sedaj še z večjo silo, kakor pred pogajanjem. Napeljala se je še druga baterija na primerno točko, odkoder je začela bljuvati smrtonosne kroglje na Bure. Van Ratha ni to prav niČ iznenadilo, saj je vedel, da mora tako biti ; samo na onih šestdeset mož, ki ho bili še živi na kopji, ni pomislil. Ti so morali gledati, kako je sovražnik napel vse svoje sile proti njim in ni bilo čudno, da so tega dne prvič omahovali. Pretečene pol ure eo bili postavljeni na trdo skušnjo iu le ljudje, ki so brez uma in v skrajnem obupu, morejo ustrajati kljubu tako groznemu bombardiranju. Sovražne baterije so se pomaknile še bližje kopji in jasno je bilo, da se bliža najnevarnejši čas. Jeden izmed Burov zapustil je svoje mesto in se splazil v ozadje. Njemu je kmalu sledilo par druzih in potem še kakih pet, šest ! Van Ratb je takoj zapazil njih namen in kakor blisk skočil k njim. Bled od jeze prijel je prvega za roko in mu zabrusil psovko v obraz. »To je torej konec...« upil je hripavim glasom »plašen beg pred sovražnikom, beg, ki sovražniku omogoči, da dobi v pest zadnjo večjo četo Devretovo, na kateri sloni upanje cele domovine !« Hotel jim je še nadalje govoriti, prositi jih, žugati, predočiti jim sramoto, ki bi jo o tem storili, nevar- nost, ki bi nastala iz tega. ako bi Be sovra-nikom brez boja prepustila tako v&žna pozicija ; hotel je govoriti, a ni mogel, lehripavo šepetanje je prihajalo skozi njegova razpokana usta. Stal je tu zabuhlim obrazom, na kate rem so se s krvjo podlite oči nemirno vrtele srda, stegnil je proseče sklenjene roke proti njim in Buri, videvši njegovo brezupnost so osramočeni obstali. Mladi Bur pa je vendar tiho pripomnil : »Vse je zaman, komet* in drugi za ujim : »Premalo nas je« ter se od daljil par korakov. V van Rathovi glavi se je vrtelo in iskal je kake opore, da bi se naslonil. On ni sam znal več, kaj govori, niti svojega last nega glasu ni več spoznal, dozdevalo se mu je, da nekdo drugi govori z njegovimi ustmi. »Prijatelji, tovariši, čujte me !« jim je govoril, »ne poslušajte gromenja boja in ne glejte na prelito kri ! Pomislite, da je to vaša domovina, ki ni nikdar dovolj drago kupljena. Naj med temi pečinami prelijemo svojo kri, naj pademo v boju, naj zginemo, da le deset naših svobodnih ostane. Prijatelji, tovariši. sovražnik je prišel v našo domovino s konji in topovi, da nam potepta polja, požge naša domovja in nas pobije. Jeza Gospodova je nad nami, sovražnikovi topovi gromijo, kakor huda ura na nebu. Naše življenje se bliža koncu. Danes ali jutri, to je vsejedno. Ko nam odbije ura, nam nihče ne more več hudega storiti na tej zemlji. Ali oni, ki so v gorah, naj bodo rešeni, mi se moramo žrtvovati zanje. Torej bratje: ubijajmo, ubijajmo !« N* to je pristopil brevir visoko nad glavo Ratha : »Ne tako, ne ubijati, ne prelivati krvi ! Tu je pisano na večne čase : ti moraš ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe ! To je najvišja zapoved božja, katero je KriBtuB sam izrekel«. — — — — — — — — — misijonar, držeč in prekinil van (Pride še.) je g. Ko rber prisegal, da on in le on more sanirati naše parlamentarne odnošaje ter da išče svojega ponosa rtvno v tem, da bo vladal s parlamentom, da pošilja sedaj parlament na nedoločene počitnice in je tudi zanj poatai § 14. konec vseh koncev vladne umetnosti. Kaj sedaj ? Bliža se dovo leto in žnjim možnost, da nam Nemčija odpive trgovsko pogodbo ! V prihodnjem letu se bo morala skleniti nova pogodba. Monarhija mora dobiti torej svoj avtonomni cariniki tarif, ker drugače nima podlage za pogajanje. In eno leto je kratka-. V taki gospodarski desorganizaciji so zalotili državo dogodki. Ali pa se carinarski tarif pri nas v Avstriji uveljavi s pomočjo £ 14?! Ali bo porliment res izobčen od vsacega vpliva na toli vhžoe č ne v gospodarskem življenju države n h sproti inozemstvu ?! Tako je gospod K«>eH er ee svojim z^stemoaa slepe pokoršči ne pred diktit nemških skupin rešil — konsti-tucijonelm r«žme! Avstrija ima eno lekcijo več poleg že tolikih! Zadnji čis je, da sedistovo dosedanjemu Jovcnju za nemško Avstrijo. Potovanje ruskega ministra. Iz Belgrada poročajo, da oipotuje ruski minister za voanje stvari, grof Lsmsdertt', preko Srbije in Bilgarije na Dunaj. Na tem potovanju ustavi re LimdoflT nekoliko časa v Belgradu, od tam se poda poU-m v Niš, kjer obišče srbsko kraljevsko dvojico, na to pa se odpelje v Sredec v obiske h knezn Bolgarskemu in slednjič na Dunaj. Zatrjuje se, da je to potovanje ruskega ministra za v nanje stvari v zvezi z vprašanjem o reformah v Makedoniji. Akcija proti Venezueli V Cara-času skušajo nekateri dovesti predsednika Castro do tega, da bi odnehal. Zagotovlja se, da je Castro že pooblastd amer kanskega poslanika Bowena, naj skuša doseči mirnim potom sp< razumljenje z Nemčijo in Anglijo. Vlada Zjedinjenih držav je nejevoljna radi tega, ker Anglija in Nemčija mate še nič odgovorili na njeno j>onudbo glede posredovanja v sporu z Venezuelo. Neki člen amerikanske v ade se je o tej stvari pogovarjal z dopisnikom nekega angležkega lista in je mej drugim izrenel tudi sledeče mnenje: Ako Venezuela sedaj ne more plačati, kar je dolžna, l>o polem. ako se jo prisili v vojno, še manje icogla plačati. Tržaške vesti. Imenovanje pri Llovdu. — Gospod Vladko Trnovec imenovau je s 1. januva-rjem 11*».'j. pravim drugim pomorskim častnikom pri Lic vdu. Oastitamo. Operni pevec Naval Pogačnik nastopi prihodnje leto engagement na pa riški operi. D,»bival bo '.HJ.00O frankov letne plače. Narod, pripravi se! O^irom na dogodke v na^i šk« fiji piše spijetsko »Jedinstvo« med drugim : I*red vratmi ceikve, cerkve Kristove, nehuje mtžnja ; tu in notri, v cerkvi, gospoduje ljubezen. Tu ne eme biti niti sence mržnji. Nagi, I" iapp in kdorsibodi, morejo biti Neme. Italijani, kar hočejo, a le zase! Pred Bog« m, pred svetom, pred narodom, kateremu po duhovni pastirji, se morajo odlikovati s pravičnostjo in ljubeznijo. Ne le da ne smejo rušiti narodu svetinj v cerkvi, ampak po duši in ve*ti bi jih morali čuvati. Jasno je, kakor je solnce jasno, daje tu vmes politik a, daje tu c e 1 6 politika vse — in to v dveh smereh ! Kako je t«>, da »Piccolo« in drugi listi, ki so glas »vili jk> svoji protiverski struji, hvalijo one škofe, ki so proti glagolici ?! Kako je to, da se italijanski dubovniki. ki so sicer vedno in v vsem prepirajo z italijanskimi namišljenimi liberalci okolo »Piccola« in »In-dipandenta«, tiko bratsko družijo in spora-zumljajo žnjimi v mržnji proti našemu jeziku v cerkvi ?! Jeli narod naš brezix>žen ? More-li kurija, more-li vatikan, more-li Kampolla podati le eno dejstvo, radi katerega bi se moglo dvomiti, da Hrvatje in Slovenci niso tudi danes v prvi vrsti Cerkvi najudanejih narodov ? Pa čemu nas žaliti, čemu nas žalostiti, čemu napadati in rušiti v tempelju Kristovem, v katerem smo iskali in hočemo iskati tolažbe in obrane?! Ako prelatje hočejo delati to: tam imajo Lfgo, tam imajo Dante Abghierija. imajo teh in onih društev, ki so pod zaščito fra masonerije, ali — ne v cerkvi ! V cerkvi naj nas puščajo svobodne, di bomo brez dogodkov pohujšanja in škan- dala mogli moliti V«evišnjega, kakor so ga molili naši predniki. V drugi smčri je tu vmes politika, ker Fiapp in drugi služijo v prvi vrsti kakemu hofrathu, ali kaki ministerski ekscelenci. Je Ii to njihova naloga! Mi poznamo, samo eno cerkev, cerkev Jezusovo, zgrajeno na skali sv. Petra, cerkev pravice, cerkev ljubezni. Mi poznamo tisto cerkev, ki je mati bednih in siromašnih, šibkih in zatiranih, cerkev, ki je pripravljena izpostavljati se za šibke, kjer-koli treba — a ne cerkve, v kateri bi nekaterniki hoteli šibke izročati posvetnim mogočnikom na milost in nemilost. Mi ne kličemo narodu : »Pojdi iz cerkve !« Bog ne daj..... Iz cerkve ne pojdemo nikdar!... Vera je vse, kar je najvzviše-nejega ... ali sramotno in nedostojno bi bilo, ako bi stali v cerkvi prekrižanimi rokami, gledajoči ravnodušno, kako se ali baranta s pravico, ali se gazijo amaneti pobožnega naroda, a to ne zato, ker B"g tako hoče. ampak ker tako zahtevajo računi onih, ki hočejo zadovoljevati Legi, Danteju, hofra-thom . . . ! Tu smo, tu ostanemo. Mi mečemo rokavico odurnemu zavijanju, ker hočemo, da nam cerkev bodi zavetje in obramba, ne pa kako poslopje strahu in trepeta za slovenstvo in hrvatstvo. Napovedati hočemo borbo, pa tudi, če bomo primorani, proti Flappu in Naglu in še komu drugemu. Ta borba bo huda. Osnovati hočemo hrvatsko-slovensko katoliško falango v obrambo svojih svetinj v cerkvi proti nekaterim škofom z zagriženim Italijanom Rampollo na čslu. In ne bomo osamljeni. B> tudi škofov in duhovnikov, ki se z narodom združijo na braniku. To l>o borba onih, ki so za vero, proti onim, ki so za politiko, onih, ki so za cerkev, proti onim, ki so za Lego, onih, ki ljubijo, proti onim, ki sovra-1 ž i j o ! Jasno je, za čem gredo : uničiti hočejo zadnjo sled našega jezika v cerkvi. Ali ne posreči se jim ! . . * Boriti se hočemo, da ohranimo cerkvi narodni jezik. To je naše sporočilo. Ali ti narod hrvatsko slovenski, od kraja do kraja, pripravi se. a ne več na defenzivo glagolice, da **e ohrani, kjer je še, ampak na ofenziv*«, vla se uvede povaodi, kjer je Hrvatov in Slo vencev ! Z nami je Bog, žnjimi pa, ki nas mi žijo, ni in ne more biti B >g. Žnjimi so Lege in Nathanovi »Dante Alighieri«. Novi Tr/aeani. Redko kedaj moremo objaviti kakega novega Tržačana. Ta je tretja lista Slovencev, ki so po novem domovinskem zakonu postali pripadniki mesta Trsta. Da ne bi magistrat iskal » Uake v jajcu«, ko se gre za podelitev pripadništva slovenskim in drugim avstrijskim prosilcem bi ta objava sestajala iz najmanj 1*000 imen ! Ko b: se naši ljudje na opetovane naše pozive prijavili v podpisanem uradu, kadar so zadobili domovinsko pravici«, bi mogli danes objaviti \ saj kako stotino novih Trža-čanov. Tako pa objavljamo le IG družin, | oziroma samcev, ki so: Kocjančič Anton iz MarkovšČine pri Materiji, Kante Fran iz Srnarij pri Ajdovščini, Sluga Anton iz Ko zjane pri Ma eriji, Petaroš Fran iz Boljunca, Sklemba Ivan iz Famel pri Senožečah, Bo-nač Peter iz Postojne, Ćibron Ivan iz Brji pri Kihenberku, Počkaj Anton iz Brezovske občine, Babuder Josip iz Slapa pri Materiji, Nardin Lovro z Ogerskega — Goriško, Volčič Vekoslav iz Komna, Jablanšek Ivan iz Komna, B >bič Ivan iz Hmečič Kranjska, Kodrič Albert iz Brji pri Kihenberku, Ščuka Anton iz Dutovelj, iiernetič Ivan iz Vrh-polja pri Sežani in Nusdorfer Ignac s Slapa pri Vipavi. Se enkrat vabimo vse one, ki so bili tako srečni, da so postali Tržačani in ki nam tega niso še prijavili, naj pridejo v naš urad, ali naj nam to javijo potom dopisnice. Svoječasno smo opominjali vse one, ki imajo na redarstvenih uradih uložene prošnje za potrdilo o desetletnem bivanju, naj gredo sami po te prošnje na redarstveno ravnateljstvo v ulico S. Nicolo. Sedaj smo pa doznali, da hodijo na te pozive v dotični urad tudi oni, ki imajo svoje prošnje že na magistratu ali na namest štvu. Radi tega prosimo, naj gredo na re darstvo le oni, kateri so prosili redarstvo za potrdilo o desetletnem bivanju, a jim isto še ni bilo uročeno. Urad političnega društva »Edinost«. Nesreča na morju. Sedaj ni več skoraj nikakega dvoma, da so utonili oni štirje veslarji, ki so se v nedeljo popoludne odpeljali na morje z ladijo veslarskega kluba »Hansa«. Iz Benetk poročajo namreč, da sta dva laška ribiča našla v morju blizu Benetk čoln in trupio utopljenca, ki je skoraj nedvomno oni Rihard Seifert, kateri je v nedeljo zginil. Obleka, popis osebe in vse drugo popolnoma odgovarja osebi Seiferta. Dr šibe premičnin. V soboto, dne 20. dec. ob 10. un predpoludne se bodo vsio ■aredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča r-a >"• -vilne stvari vršil« sledeče dražbe pre»n^nin : ulica del Lloyd št. 12, ura ; Cjrao štev. 47, hišna oprava : Barriera Vecchia 26, 2 veliki oglndali ; Barriera Vecchia štev. 12, 140 parov čevljev ; Androna del Moro štev. (3, h šna oprava; v Skednju štev. l'.>l, spomeniki in križi; ulica Ghiaccera štev. 6, 2 ure in ogledalo in 8 podob. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 3.2 ob 2. uri popoludne 8.7 C. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 764. s — Danes plima ob 1.33 pred p. in ob —.— pop. ; oseka —.— predpoludne in ob 7 24 popoludne. Društvene vesti. Odbor »Delavskega podpornega društva« bo imel svojo prihodnjo sejo v soboto 27. t. m. ob navadni uri. Otroški vrtec v Rojanu priredi svojo vsakoletno božiČnico v nedeljo dne 21. t. m. v prostorih »konsumnega društva« v Rojanu po sledečem vsporedu : 1. »Kdor k vojakom hoče iti«, pe^em. 2. »Jaz mlad sem učenec«, deklamuje E. Kupnik. 3. »Sirota«, deklamuje Cvetnič. 4. »Ve ljube cvetlice«, pesem. 5. »Miklavž«, prizor, izvajajo : Umek, Zogar, Skrjanc in Albreht. 6. »Kam in kje«, deklamujeta Gri ženič, Skrjanc. 7. »Treba bobna je vojakom«, pesem. 8. »Pridne perice«, prizor: K. Krajne, Korošic. »Živa slika Marije«, a pesmijo. 10. »Ti moj oče«, deklamuje K. Albreht. 11. »Lisec«, deklamuje Slavica Rink. 12. »Večna noč«, prizor : E. Grmek, M. Umek. 13. »Zastava«, deklamuje Danica Zega. 14. »Jaslica«, s živo sliko, deklamuje Ljubica Trošt. 15. »In na zemlji mir ljudem«, igra v jednem dejanju. — Začetek točno ob 4. uri pop. : vstopnina 2<> nvč. za osebo. Menda so vsem poznane razmere rojan-ske in torej tudi velika potreba tega vrtca Zato se nadejamo, da sleherni Rojančan, ki ljubi to našo deco in želi, da se ista ohrani svojemu narodu, pri hiti na veselico te naše dece, da vspodbudi njo, pa tudi one, ki se trudijo zanjo. Obeni zbor. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo svoj redni občni zbor dne 4. januvarja 1903 ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamični predlogi. 5. Volitev novega odbora. Citalniea v Skednju priredi na praznik sv. Štefana, dne 26. t. m. veliki ples v dvorani Marije Sancin Oraš. Ples prične ob 4. uri popoludne in bo trajal do 12. ure z v. Vstopnina 1 K za osebo ; udje čitalnice plačajo polovico. Nadalje priredi škedenjska Čitalnic tudi letos lep Silvestrov večer v istej dvorani. Svirala bo škedenjska godba : pevske t( čke pa bo izvajalo pevsko društvo »Velesila«. Na vsporedu je poleg tega tudi igra, šaljiva pošta, loterija s krasnimi dobitki in prelnd iz starega v novo leto. Pričakovati je z gotovostjo, da se toliko plesa, kolikor Silvestrovega večera udeležijo vsi zavedni Skedenjci. lio/ieniea pri sv. Ivanu. Kakor seno že včeraj sporočili, priredi slovenski otroški vrtec pri sv. Ivanu v nedeljo dne 21. t. m. Božičnico. Vspored božičaici je sledeči : 1. Pozdrav. 2. »Božična«, prizor. 3. »Božična«, pesem. 4. »Priden učenec«, deklamacija. 5. »Prava sirota«, prizor. 6. Pridna Metika«, deklamacija. 7. »Deček in bukve«, prizor. 8. »Dimnikar«, prizor. 9. »Sladkosnedi Tonček«, igrica. 10. »Po poti«, prizor. 11. »Slovensko dekle«, pesem. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 10 novč. (20 stot.) za osebo. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Čitalnica pri sv. Jakoba t Trstu vabi vse svoje častite člene k občnemu zboru, ki se bo vršil jutri v soboto, dne 20. decembra 1902. ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih po sledečem vsporedu : 1. Nagovor predsedn-ka. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitve : a) predsednika, b) 6 odbornikov, c) 2 namestuikov, d) 2 pregledovalcev računov. ;"). Slučajnosti. V slučaju, da se ne udeležiti dve tretjini vseh členov, vršil se bo občni zbor s dni pozneje z istim vsporedom pri vsakem številu udeležencev. Odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Homatije v Dekani. Iz občine de kanske nam pišejo: Te dni ste priobčili v »Edinosti« izvadek iz interpelacije, ki so jo v seji zbornice poslancev dne 12. dccembra stavili poslanci Spinčič in tovariši radi dogodkov v naši občini. Ridi poštene stvari pa se nam vidi potrebno, da posebno akoen-tuiramo nekatere važne momente iz te interpelacije. V prvem delu svojem se ta zadnja interpelacija naš h poslancev bavi z odgovorom, ki ga je ekscelenea Koerber v seji dne 8. aprila 1902 dal na interpelaciji, stavljeni v deželnem oziroma državnem zboru, radi dogodkov v naši občini, ter konstatuje, da je g. Koerber se svojim opisom stvari indirektno odobril vse postopanje okrajnega glavarstva v Kopru in namestništva v Trstu. Interpelacija pa povdarja. da je bilo to postopanje tako, da ni nič zadelo krivega župana, ampak je zadela kazen n e k r i v i občinski zastop in pa — prebivalstvo! Interpelacija konstatuje, da je bil občinski zastop razpušČen le zato, ker je tako hotel voditelj italijanske stranke in predsednik pol. društva (dr. Beonati), ki ima velik vpliv na okrajnega glavaija v Kopru. Oseba upravitelja je — tako izvaja interpelacija — voditelju italijanske stranke po godu, ker je isti pristaš bivšega župana, kakor mu je tudi po godu — tako govori interpelacija doslovno — »oseba političnega uradnika, kateremu je bilo takrat poverjeno izvedenje volitve novega občinskega zastopa in proti kateremu je bilo opravičenih pritožeb že tedaj, ko je služil na c. k. okrajnem glavarstvu v Pazinu, in jih je odkar služi na c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru, izlasti radi njegovega postopanja o splošnih držav-nozborskih volitvah, radi njegove pristranosti, ki jo je kazal italijanski gospodovalni stranki v prilog.« luterpelacija govori dalje : »Italijanska gospodovalna stranka z deželnim odborom vred šikanira sploh vse hrvat=ke in slovenske občinske zastope v Istri; ona ne dopušča, da bi v takih občinah vladal red ; ona gre za tem, da bi na ta ali drug način, bodi tudi najaezakoniteji in najnemoralneji, eno po euo spravila v svoj jarm, da bi potem mogla predstavljati provincijo kakor italijansko, a o temjej pomagajo c. k. oblasti, oziroma jej dovoljujejo delati po svoji samovolji, in sicer tako daleč, da si mnogo državljanov n. pr. postopanja dolgeletnega referenta za volilne stvari na c. kr. namestni-štvu ne morejo misliti drugače, nego da je od gospodovalne italijanske stranke pridobljen za tako postopanje.« Dalje izvaja interpelacija : »Občinske volitve v tej čisto slovenski občini (Dekani) so bile dovršene dne 6. junija t. 1. Na teh volitvah bo zavezniki gospodovalne italijanske stranke, pridobljeni z vsakovrstnimi mahina-cijami in sredstvi, podlegli z nameščenim občinskim upraviteljem vred — kateri stranki v prilog je bil obč n^ki zastop razpušSen, postavljeno začasno upraviteljstvo ter izvest ni politični uradnik določen za izvedenje novih volitev«. Zadnji del interpelacije, pripovedujoči o pretvezi, ki je služila za razpuščenje občinskega zastopa, je že omenila »Edinost« te dni. V tem delu je povedalo, da je do raz-puščenja prišlo zato, da dobi gospodovalna stranka priliko, da še enkrat posktiBi svojo srečo. V zaključnih vprašanjih zahtevajo inter-pelantje, da naj minister ali razveljavi odlok namestništva, s katerim so bile uničene zadnje volitve, ali pa — Če to ne bi bilo možno — naj poskrbi, da bodo nove volitve čim prej razpisane. Manje pač ni možno zahtevati v državi, ki hoče biti na glasu države z redno upravo in v kateri se govori o avtonomiji občin! Ali pa naj bo občina Dekani ne- preslano v izjemnem stanju le zato, ker se noče dati vpreči v jarm voditelja gospodovalne stranke ter mentorja — državnim organom ! x Kitajci odposlali avstrijskemu vojaku odškodnino. Iz Gradišča poročajo »Slovencu«, da je došlo od kitajske vlade 2000 K kakor dar za Erm. Toso iz Rude, ki se je bojeval na Kitajskem ter bil ranjen na desni strani ter na levi roki. Od naše vlade ima na mesec* pokojnine 18 K. Ob jed-nem je bil tudi odlikovan z vojno in vojaško kolajn«». X Zaupen shod nelteljev. Učiteljem goriško-gradtščanske dežele se poroda, da bo v nedeljo 21. t. m. v Gorici ob 3. uri po-polud. v gleda!iščni dvorani zaupen shod, zadevajo«"- učitelj*sn gmotno stanje. Na obilno udeležbo vabi odbor ajdovske podružnice uč teljskega društva za goriški okraj. Ofcrajni ^jleki sveti so dovolili ob priliki tega oddaljenim gg. učiteljem 1 ali 2 dui dopusta s pogojem, da jih pozneje nado m este. Občinske volitve v Miljah. Iz Milj nam p šejo : »1 >ne 15. in 16. t. m. smo bili mi (na volitvah za III. razred) v veliki večini, ali zadnjega dne, 17., so socijalisti delali, kar so h »teli, ker v komis ji ni bilo niti enega človeka naproti njim, ki bi bil poznal milj-ske delavce. Tako je bilo možno, da so mnogi nj h glasovali po večkrat, dočim so volilce naše kmeteke stranke zavračali za vsako malenkost. Postopanje volilne komisije je lfchkj umevno po okolnosti, da dosedaj gospodovalna italijanska stranka ni posegla v boj v svojem imenn. Xa prstih je torej lahko sešteti, da je delala v popolnoma sporazumi en ju Mrcijalitti. Pa tudi ta koalicija bi nas ne bila vrgla, da uiso tu stopile v ak cijo že Hlavn« znane volilne mahinae je, v katerih je italijanska stranka nedolžna. Ali mi sirom&^ni kmetje širne občine miljske si hočemo dobro zapomniti ta sovražni nam nastop soeijalistidae stranke za prihodnje čase, ko jim b mo vračali. O se bo že maščevalo na m t sk;h s >c)jalistih, da so nastopili proti nam, ki smo tudi delavci in trpini !« Tako nam pišejo iz Milj. V* spopolnje-nje sporočila pa bodi navedeno tu, da je odbor političnega društva »Eiinost« v torek na večer dobil spore«'• lo, da naj bomo vzlic dejstvu, da so naši v tretjem razredu v veliki večini, pripravljeni na vse. ker volilna komisija je sestavljena iz sa-m.h nezavednih ceeb in da vsled tega pojedinci delajo, kar bočejo, ker tud' vlada ni poslala komisarja. Žito da so protesti n^h volil cev brezvspešni. Politično društvo je sicer nemudoma po prejemu te^a ;>oročila storilo potrebne kornke na namest-ništvu; s kakim vspehom — to si lahko mifrii vsakdo. To je ista vlada, ki v Dekanih, P< mjanu it«l. ne zamuja ni ene volitve, da ne bi p šiljala svojih komisarjev, i-*ta vlada, ki na pr. v Trttu pošilja svoje uniformirane komisar le celo naobčue zbore — v Marijine dr u ž bel K firmi socijalisti in talijanska stranka se je torej pridružila tudi vlada, kakor — t hi kompanjon ! Proti taki koaliciji so se morali torej boriti nasi Kmetie — velika večina občine miljske! Ali tudi temu bo enkrat konec ; svaka sila do vremena ! X Kdo iz/i vije ? ! Pred par dnevi «mo bili konstatirali, kako so pazinski dopisniki »Picccla« — po tistem znanem pravilu : reci, da ti ne poreče! — hoteli predstaviti dijačiče hrvatskega g mn&zija kakor same n£rodne izzivače in deraonsrante,itali-jenske pi kakor same angelje. — O tej brezmejno nesramni kleveti piše puljska»Naša Slo^a : »Ni nam bil namen, da bi neke dogodke znašali v javnost, pred katero v resnici ne spadajo, ampak jih prepuščamo hišni oblasti ol>eh zavodov, pred katero edino spadajo. So, izzvani v to, moramo nekatera dejstva postaviti na svoje mesto. Že početkom tega leta so nekateri dijaki italijanskega gimnazija ud rli v šolsko sobo hrv. ljudske šole v Pazinu ter po klopeh izpraznili tintnike ter popisali in pučečkali table in ubirali besede: »Viva . . . .« i »Mer......«• Dotični krivci so prejeli kazen, a navajam« to tu le zato, da ee bo vedelo, kdo kaj piše in do kolike drznosti je dotirano. Da se pa vidi, kako dijaki italijanskega gimnazija srečavajo one iz hrvatskega gimnazija, žalostno bo, da navedemo sledeče njihove pozdrave : »buflamon-do«, »maledetti ščavi«, »crepe aome il Jakac (crkni kakor Jakac)«. ('iovek se mora res zgražati na Burovo O sti mišljenja in srca, ki se kaže izlaBti iz poslednjega vsklika, ki se nanaša na smrt dobrega dijaka .lekca ! Dne 8. t. m. našli so pred vratmi hrvatskega gimnazija nekoliko zastavic v italijanskih barvah z nekimi natisnjenimi besedami, a našlo se je tacih zastavic tudi drugod po mestu. Ni Čuda torej, ako je kateri dijak iz hrvatskega gimnazija, napaden po takih surovih izzivanjih, dal duška svojim užaljenim čutstvom ter je reagiral na naSin, ki se mu je zdel primeren. Tako se je zgodilo, da je dne t. m. neki hrvatski dijak raztrosil hrvatskih pobarvanih zastavic, a j e za to dobil zasluženo kazen. Da se bo pa vedelo, odkod prihajajo italijanske zastave, pripc minjamo, da so takih zastavic našli prilepljenih tudi na šolski tablici nekega učenca italijanske ljudske šole. Tega pa se menda ne bo hotelo trditi, da so jih hrvatski dijaki prilepili tja ! Otročarije, kaj ne ! Naj bo, ali VBaka na svojem mestu, ali tržaški Zid naj ne sili se svojimi falzifikacijami, kjer bi moral molčati ! X Zahvala. Gospa Ivana Kastelčeva blagovolila je izročiti podpisanemu, da razdeli med najpotrebniše učence: 24 srajc, 12 rut in 6 predpasnikov. Bog povrni ! Vodstvo ra'rodne šole v Materiji, dne 17. decembra IS>02 Voditelj : Št. D e b e n j a k. Vesti iz Kranjske. * Alkoholizem na Kranjskem. »Slov. Narod« konstatuje žalostno dejstvo, da je po nekaterh krsjih dežele kranjske žganjepitje že tako razbito, da se kaže — degeneracija prebivalstva ! To so res žalostni pojavi v življenju našega naroda, katerih ne bi smeli prezirati oni, ki stoje narodu na čelu. Bdi liberalci, bili klerikalci, sploh vsi, ki res žele, da ostane narod naš zdrav na duši in trlesu, bi ee morali združiti v z:stematično, organizirano akcijo, da se pride v okom temu zlu in da narod ohranimo pred degeneriranjem. Posamični ljudje, ali polemično stranke ne morejo di>seči izdatnega vspeha. Vsi činitelji, ki morejo po svojem socijalnem pol:»ženju kakor si bedi sodelovati na javni vzgoji naroda, se morajo združiti ia vsaj Da delu proti tej nevarn< sti pozabiti, če so si sicer mor la politični nasprotniki. Vsi govorimo, da ljubimo s* oj rod in da mu hočemo dobro. Pokažimo to ljubezen s tem, da se bomo, kjer skupnosti grozi nevarnost, znali združevali tudi v skupno obrambo. " Zabave v nemškem gledališču Iju bijariskem, Na nemških predstavah v gledališču se nekateri gledalci v višavah zabavajo s tem, da I učijo na plešce v parterju cukerčke. Tudi igralce na odru bombardirajo s cukerčk*. Ta zabava je sicer in;dce čudna, ali ima lo prednost, tla je — neruska. Vesti iz štajerske. - Dvajset let po zlati poroki. Dne 20, m. m. je umrl v Pilštanju posestnik Josip Strašek. Z1 beleženja vredno je, da je mož že leta l sS2. slavil svojo zlato poroko. Strašek je bil rojen l. 1*71. — »Naš dom t. Uredništvo tega lista naznanja v svojem pozivu na naročbo, da bodi med narod v 13 000 izvodih! — »Pred od Gradca!« »Slov. Gospodar« toži v svojem uvodnem č anku, da politične zahteve Slovencev bo kakor ponočne lučice med mokrotnimi travniki, ki se prikazujejo in zginevajo, a Slovenci jih lepo opazujejo p prekri/animi rokami. Tako je tudi z zahtevo »Proč od G.adca'« Prepričanje je sicer vseobče, da le po ločenju od Gradca, tako, da bodo štujarski Slovenci sami upravljali svoje gospodar-ke in kultur« lne potrebe, morejo isti {»riti do vspešnega razvoja in do os guranja snojega narodnega obstanka. Ali nič se ne stori, da bi se zjasnil pojm o tem ločenju, da bi se konkretirala ta zahteva, da bi ljudstvo vedelo, kaj naj si misli o tem klicu, in da bi videlo tudi načrtano pot, kako bo mt žno doseči ta cilj. Do sedaj je rabil klic »ProČ od Gradca !« le bolj kakor izraz nevolje ali protesta proti krivicam, ki jih irpe štajarski Slovenci od Gradca doli. To pa ne zadoščp. Od protestov treba preiti na pozitivno delo za ločenje, kajti štajarski Slovenci ne dosežejo narodnostnega miru, dokler ne bodo sami gospodarji na svoji zemlji. Tako nekako razvija misli »Slov. Gospodar« ter zaključuje : »Kar smo zapisali ni izraz klerikalizma, ne liberalizma, ampak izraz brezobzirne, radialne politike. In v tej — tako se tolažimo — še dosedaj živimo v bratski slogi. Složno torej naprej!« — lioko je odsekal 10. t: m. s koso posestniški sin Martin Doki v Očeslavcih posestniku Antonu Doki, ko je ta šel zvečer živini podkladat ; pričakoval ga je s koso ter mu z jednim mahljajem odsekal roko. Storil je to iz maščevanja, ker ga je Doki večkrat posvaril, naj po noči ne dela nemira okoli njegove hiše. Vesti iz Koroške. - 2o letnico svojega obstanka je praznovala dne 8. t. m. bolnišnica usmiljenih bratov v St. Vidu ob Glin«. Ta bolnišnica d« luje kaj blagonosno v blagor bolnikov vse koroške dežele. V bolnišnici je 7(» postelj. Od otvoritve bolnišiice dne -S. grudna 1877 do 1. oktobra 11*02 je bilo sprejetih 24 597 bolnikov. — Ozdravljenih je odšlo 18.490, zboljšanih 4167, neozdravljen.h 497, umrlo jih je 1370. Od 24 ">97 bolnikov je bilo 22.737 oskrbljenih brezplačno. S Koroškega je bilo 19.481 bolnikov. Te številke najbolj pričajo, kolika dobFota je bolnišnica usmiljenih bratov za deželo, in kako je vredna vsestranske podpore. -f- Napredek pri državni železnici. Doaedaj je bilo samo Nemcem i u Lahi m prepovedano pljuvati v železniških vozovih na tla. Od 1. dtcembra nahajamo pa na ntši progi še sledeče na stenah nabito : » Prosi se, da se Da tla vozov ne pljuva« ; in »Moli se, na pod kola ne pljuvati«. Počasi so ven-«lar sprevideii, da so tudi šs Slovenci na Koroškem. rčiteljskemu osebju v Celovcu (ua ljudskih šolah) je mestni zbor dovolil novo stanarino, iu sicer : nadnč teljem po 500 K, nadučiteljicam j>o 500 K, neoženje nim učiteljem in učiteljicam po 360 K. V Celovcu se boje, da letošnjo zimo zmanjka \ode. Zupan je že pozval prebivalstvo, naj štedi z vodo. Razne vesti. Pes ustrelil svojeg * gospodarja. V L* Rocbelh se je pripetil te dni nenavaden ali jako žalosten shičaj. Tam* šiji posestnik Da-niere je ustrelil na lovu neko perutnino, katero mu je njeg >v pes aportiral. Deniere pa je bil tako nepreviden, da svojo puško položil na tla in čakal na psa. Pen, noseči perutnino, je pa stopil z nogo na »petelinčka« puške, vsled čegar se je ista sprožila in je strel zadtd m- ža notri v srce. Stroga zima Po vsej srednji Evropi vlada lt-tus nenavadno huda zima, kakoršnje ni niti v vstučni Rusiji. V Aradu ni Ogrskem vlada uko hud mr&z, da je zmrznilo 18 ciganov utaborjenih v okolici mesta. Na Dunaju so imeli te dni 10 stopinj mraz«. To je umazanec ! Isti Lord Roberts, ki je za vodstvo roparske vojne v južni AtViki dobil dotacijo 100 O00 fantov šterlingov (okolo milijon goldinarjev), se sedaj brani plačati pristijbino za neki dobljeni red, ker trdi, Ha mu je pokojna angležka kraljica podelila to dekoracijo, oprostivši ga ol taks. Brzojavna poročila. Odstop vojnega ministra. DUNAJ 18. (B) Glasom »Fremden-blatta« potrjuje se vest o odstopu vojnega ministra, barona Krieghammerja, Njegovim naslednikom da bo imeaovan F. M. L. Pitreich. Nemški carinarski tarif. BEROL1N 18. (B) Zvezni svet je odobril zakonski načrt glede carinskega tarifa nespremenjeno tako, kakor ga je vsprejel državni zbor. Na Balkana. SREDEC 18. (B) Glasom uradnih poročil raste preseljevanje Maeedoncev v Bolgarijo vedno bolj. — Položaj beguncev je obupen. Akcija proti Venezueli. VASHINGTON 18. (B) Na priporočilo odseka za vuanje stvari je sklenila zbornica rapreeentantov pozvati državnega tajnika, naj poda zbornici na vsaki način pojasnila o morebitnega apDrszu m ljenju ali dogovoru z Nemčijo ali Veliko Britanijo, ali o kakoranem si bodi zagotovilu, ki je prejel od Nemčije ali Velike Bratanije o načinu razsežnosti iu namenu demonstracije proti Venezueli, osobito v kolikor prihaja v poštev zasedenje ob-sežij na kopnem. Kone?no zahteva resolucija, naj se zbornici predlože spisi, ki so se menjavali v tej stvari. \VASHlNGTON 18. (B.) Kakor se govori je Francija notificirala vladam Nemčije Anglije in Italije, da vsak predlog za uravnavo nje zahtev mora priznati prednost francoskih zahtev. Francija je dobila zagotovilo, da bo v vsakem dogovoru preskrbljeno za zagotovljenje francozkih interesov iz vene-zuelskih carin. CARACAS 11. (B.) V nekem pogovoru je predsednik Castro odločno oporekal temu, da bi bil vsprejel angležko-nemški ultimatum, kajti on izjavlja, da bi bilo vsprejetje ultimatuma nezdružljivo s pozi vijanjem mirovnega sodišča. Na vprašanje, dali Venezuela že dela korake v zmislu razsodišča, je odgovoril Caštro, da Venezuela ne predlaga še nobenih korakov. Pomiloščeuje ruskih dijakov. PETROGRAB 19. (B.) »Praviteljstveni Vjestnik« objavlja nastopno brzojavko, dopo-slano od carja ministru za vnanje stvari aa dan carjevega godu : »Odredite, da se dijaki, izgnani v Sibirijo radi izgredov, povrnejo; da-si isti za sedaj ne morejo bivati v mestih, kjer so visoke šole, treba vendar skrbeti za to, da ae povrnivši se mladi lju Ije poverijo skrbi rodbine«. Ta najvišja naredba se nanaša na 58 oseb, izgnanih v vshodno Sibirijo. Na podlagi naredbe od 20. septembra je bilo deležno te m;losti že oseb, ki so se nahajale v istem položenju. K X X X K X X X X X X X ae X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Borici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Tnton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske deže le. Solidnoat zajamčena, taj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo BO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X x X X Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~]tietodijevo cikorijo. Um Mi stroje? za domačo rabo in obrtnike. ar 5 letno jamstvo Me&afeiiecijalist za popravljanje strojev vseli vrst RUDOLF ROTTL TRST. — Piazza S. Caterina štv. 2. — TRST. jllikmlir Len lini g Prva 1« »ajToij« tomraa pohlitva ^ ■Ss *aeh rrsf. r^ •J T R S T {• TOVARNA: Via Tsm, vogal Via UaltaiM ZALOOS: Piazza Rttarlt it 2 (šolsko poalopj«) ia Via Rlb«r|t at. 21 T«l«fon »t. 670. -* & & Šk a n x X :xrx: x x K V manifakturai trg-ovini tvrdke giuseppe JJolle v ulici Nuova. nasproti palače Salem garnitura za 6 oseb od gld. 2.— do gjd. 2.40 „ „ 9 v* •* »» 3.6G lO 4- AX) f 9 99 1 »» »» 99 —T.-TV „ (desert),, 6 „ „ „ 1.40 Preirrinjala n;i luster navadne. bele, barvane itd. x X XX ■ Vi/- Podpirajte družbo Cirila in Jfieto5a! Prodaj alnica obuval Julija Romanelli Corso št. 8. O priliki praznikov. Obuvala za gospode Obuvala za gospe črna, angleška po gld. 3.20. rumeua, črria aij riime^s. auuleš^n po gld. 3.50, nizki čevlji, >eli po angleška p<» gld 3.50. Specijaliteta obuval za dečke. Bogat izbor »aloš za moške, ženske in otroke. lakira ni 1.90. g!d. CCCOCC meri ui uizkili <**»uah. Velika prodaja za Božie in novo leto* c o N C -U; liTilttii (mila! Došel je velikanski izbor prtov za obedovalno mizo in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapetov vseh vrst po najzniernejših cenah v zalogo prtov in bombaževin tvrdke Peter Klansich piazza nuova (ex Cadola) št. 1. O s; « M o a, C3 Prodaj alnica ur f. JCaslinger zaprisežen izvedenec :n urar c. kr. priv. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseh vist. P«»prave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi viste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in tooni'fltj > na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. oo—oo ooo» M. Aite o 1)1 asom 0 •o o o o o 0 trgovina z man i faktur nlm o 0 o o o o Velika prodaja za Božič in novo leto. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil boni izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nve., belo vipavsko po 40 nve. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5. ai dovoljuje obvestiti s»lavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz pr.ih tovarn, posebno pa snovi za moške in žeDske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, ta je velikanski izber platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitniearke Velikanski izbor en ovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. fgBT Sprejema naroćbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-ueje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušati, za se prepričati! C o o o o o o o o •000- 00—00 o o o 0000 I J o 1 2 iS I?!) > a> ISI cd Uittorio Gasparini ^ Prodaja za r velikonočna in novoletna darila 2 85 ducata angl. žepnih rut s podobami • 125 „ (battista) za gospe f ' 260 service za 6 oseb od belega damaska • 210 ., „ 6 „ z barvanim robom r; 325 „ 6 .. a jour barvani 2 238 1 ducata brisalk 2 358 V" ducata brisalk platnenih s poveski. TRDNE CENE 10 % odbitek od označenih cen. Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču. 15 Dotdei iz*lo 114 Mujuiuiiuiiu iiiijjuuiu«. snopi čev. ^Med temi prr> fa L. T«.(s»epa » VSTAJENJE«. ► tr. 77»;. cena K 3-20. Rom»n F. B?eić* »KLETEV NEZVESTOBE«, str. GOS, cena K o ^U. — N&roeniki dobivajo po 30 vin. tnopič franko. „Knjižnica za Mm.' »SALON SK A K N J1Ž N1C A«, izšle št r knjige. »SVETOVNA KNJIŽNICA f, izšle tri knjige. » VENEC SLOVANSKIH PO VESTU«. izšlo fredem krjijr. Naročila sprejema zalozarna „Goriška tiskarna" A. Mrščefc v Gorici. V TRSTU prodaja prvo dvoje : Tobakarna M. LAV-RENCICA nasproti veliki vojašnici. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kol«'uijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Hajfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in rj.ol«no. — Cenike razpošilja 1'ratiko. TOUflRNfl POHISTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H tfl Qh H H & in h4 ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniti, izvirni narisi, nafrti za sohe na zahtevanje — - — — — — brezplačno — — — — — — prodajalnica, |a. buchbinder w * ..1:__0:1_____ 0+ 07 _ TRST ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako trgovino, se odda v najem, Ponudbe je poslati na lastnika Simona Bratož v Št. Vidu nad Vipavo. Svilene plinove MREŽICE!! ppROVAK." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LUČI F. ROZZO, uL S. Antonio 5. o TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev 1 tapeearij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim etnjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svedo ali temno p<-litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitue 8ol>e. Sprejema tudi naroebe za vsakovrstne lrdeike po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem čaisU in v poluo zadovoljnoet nar(»čitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici J\ in na dežel: v ^misiu gesla: Svoji k svojim ! xxxxxxx5