Ljubljana, 15. decembra 1947 Poštnina plafana » eotovini. f- FIZKVLTURTU TEBIUK Leto < iCDAJA FIZKULTURN0 ZVEZA SLOVENIJI Štev. 51 tlftSECNA NAROČNINA It O IN TRAJA VSAK PONEDELJEK Posamezna številka 5 din NAJNOVEJŠI DOGODKI: Partizan : Csepel 2:1 (1:0) Crvena zvezda : Dinamo 1:0 (0:0) Železničar : Rudar 3:0 (1:0) V. plenum FISAJ-a v Beogradu Delovnim množicam mest in vasi moramo omogočiti vsestrani in splošni fizični razvoj Referat Miroslava Kreačiča, generalnega sekretarja Fizkulturne zveze Jugoslavije V petek se je pričel v IJreogradu V. plenarni sestanek Centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije. Potem, ko je predsednik Centralnega odbora Ralo Dugonjič otvoril plenum, jc glavni sekretar Centralnega odbora Miroslav Kreačie podal poročilo o delu Fizkultairae zveze Jugoslavije od I. kongresa do danes. V svojem referatu je Miroslav Kreačič poleg ostalega dejal: »I. kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije je prinesel številne važne zaključke za razvoj našega fizkultur-nega gibanja. Kongres je .široko odprl perspektivo razvoja naših organizacij in dal moiSi in zaupanje našim ka-.drom. Značaj kongresa in njegove odločitve so povečale pažnjo in zanimanje /a fizkulturo ter dvignile ugled in avtoriteto fizkulturnik organizacij. ■Druga zelo važna naloga za razvoj naših organizacij je bil IV. plenum našega Centralnega odbora. Najznačilnejše odločitve plenuma so se naua-šale na splošno telesno vzgojo, ideološko vzgojno delo, plane in planiranje v fizkulturi v splošnem in v fizkul-tunnib organizacijah posebej. Ta plenum je pomenil določen preobrat v razvoju naše organizacije. VSESTRANSKI IN SPLOSNI FIZIČNI RAZVOJ DELOVNEGA LJUDSTVA Vendar obstoje v naši organizaciji neka osnovna vprašanja, s katerimi se ,v našem, delu neprestano .bavimo, ki jih pa kl jub temu dosedaj Še nismo uspeli rešiti. Eno od teh vprašanj je, kako naj ,našim množicam 'delovnih ljudi mest .in vasi omogočimo vsestranski in splošni fizični razvoj. Mislim. da je treba tako formulirati termin splošne telesne vzgoje. Napačno bi bilo govoriti o splošni telesni vzgoji ločeno, od osnovne linije razvoja naše fizkultuire. dnevnih osnovnih ciljev in njenega mesta v novi Jugoslaviji. Splošna telesna vzgoja ni in ne more biti samo en sektor ,naših, organizacij. Splošna telesna vzgoja je naša osnovna naloga. Naša fižkulturna zveza mora biti v celoti im v prvi vrsti organizacija za splošno telesno vzgojo milijonov delavčev,« .v nadaljevanju referata je Miroslav Kreačič podčrtal pomen IV. plenum;: v zvezi s splošno telesno vzgojo in iiip «0 «> p-i dan nekoHko ki so neutrudljivo z neverjetnim tekom okretnejši. Veliko praznino pa občutijo , „ . . . . . »pospravljali in čistili krožnike«. Vrnili tisti, ki niso bili na trenimrii v I li.hli-.nl lovcem, tam je prava zima z debelo snež- skakalci prehod iz 45 metrske na 100 me- so se z vlakom iz Kranjske gore, kjer bo - •- - J J - no odejo. Vreme je naklonjeno našim smučarjem. Skoraj neverjetno se to zdi, Joda mi boste verjeli, poglejte samo snežno poročilo tov. inž. Janše, vodje tečaja naših olimpijcev, ki ga vsak dan skrbno sestavlja. Vremensko poročilo se glasi: Torek 9. decembra: temperatura —8 C, sončno, vedro. 50 cm snega, pršič na podlagi, le nekaj več sreza. Poleg vremenskega poročila ima tov. Janša napisano se opombo za mazanje smuči: klister na podnogo (delno zmrznjena Smučina) t. plast voščenega klistra, dve plasti številke 2- To stoji zapisano v debelem zvezku inž- Janše. SKAKALCI VADIJO NA 25 METRSKI Sklepal sem, da so smučarji že na treningu, zato sem zavil proti mali 25 metrski skakalnici- »Roke naprej!« sem zaslišal krik, še predno sem prišel izza ovinka k skakalnici. Bil je znani glas »Šikija« — Franca Priboška, ki vadi naše skakalce. Stal je na sodniškem stolpu in popravljal Javorniku slog- Življenje pri skakalnici je živahno. Eni se vzpenjajo po rebri na vrb, drugi že drsijo po zaletu, tretji stoji na izteku in kritično opazujejo skoke svojih tovarišev. »Vrhovna komisija« pa je na sodniškem stolpu, kjer se do potankosti prediskutl-rajo vse napake in izboljšave vsakega Skoka in vsakega skakalca. Trener Pri- trsko skakalnico. alnih ciljev, ker vedo, da še vedno za-ostajejo za najboljšimi na svetu, vendar bodo odšli letos z večjimi izgledi na olimpijsko prvenstvo. Na tekače in *loml-ste polagajo strokovnjaki nekaj več lipa za boljši plasma kot nekdaj. 1 Pripravljajo se resno in marljivo, zato bodo odšli z večjim zaupanjem vase na največjo letošnjo smučarsko prireditev na svetu. Smučarstvo na Livku pri Kobaridu Zo ua smučarstvo. Miklavčiču > prva lota po svetovni vojni eo je Livku pri Kobaridu začelo razvijati našim smučarjem kuiAjavuivu* iuciuvc&u in pismonoši seli-* liju so kmalu sledili §o drugi, ki jih jo zvabila lepota smučarskega športa v zimsko naravo. Početniki smučanstva v našem kraju so začeli tudi tekmovati. Njihovi uspehi so navdušili nove ljubitelje smučanja in tako jo na Livku zaživela prava smučarska družina. Danes bo naša mladina gotovo Šo bolj . vneto gojila prelepi smučarski šport. Mladinci in pionirji bodo navdušeni nad lepoto zimsko pokrajine množično gojili smučanje in tako najlepšo nadaljevali pot prvih treh smučarjev na Livku. RAZGOVOR Z VODJO INŽ. JANŠO dne so odšli na trening in razumljivo je, 1«JS V domu sem našel vodjo tečaja inž. da so bili lačni. ki se jo tudi za letošnjo zimo vestno pri- Janka Janšo. Sestavljal je ravno zapis- Ker sem navedel že vse težave naših .obljubila še lepših uspehov, nik včerajšnjega treninga. Na vprašanje, smučarjev, bom, povedal še željo naših '—™-J _emu, ars va ua iv u pri Ko- kakšno je delo v tečaju, mi je takoj od- alpskih tekmovalcev. Vzpenjača! To Zbor olimpijskih smučarskih tekmovalcev sam razmišlja o drži telesa med skokom, da je do skrajnosti pazljiv in skoncentriran in da dobi sam občutek za pravilen ali nepravilen skok. Javornik je že osvojil pravilno delo rok- Razboršek se od skoka do skoka vidno popravlja. Klančnik skače stilno zelo lepo, Pribošek pa najdalje. Vidic je nekoliko preveč vleknjen, Kavčič, ki trenira za kombinacijo, ima preslab odriv. pico in opazuje- Rad bi šel že na »šest-desetko« — Pogrešal sem le našega pla- bariidu pu bo re« uspešen, če so bodo odborniki našega fizkulturnoga aktiva »Matajur« z . vmnuo_ lotili dola in privabili na »dilco« čim številnejše vrsto ljubiteljev smučarskega športa. M. Frtlnov Razpis smučarskega tečaja za tekmovalke Smučarski odsek Fizkuiturne zveze Slo- ktfsan^u^otovT/ltje* jc^bna^napaka^Tn^aj 6ov.or^’ f*a *e samo snežno razpoloženje so sanje vseh od Pračka pa do Hladnika, je dvakrat dnevno. Tečajniki so razdeljeni je obljubilo, da bodo odšli po božiču v v tri skupine po disciplinah. Švico, da se bodo lahko temeljito priva- »Velike težave nam povzroča oprema«, dili na terene in okusili »slasti« vzpenja-je nadaljeval Janša. »Na eni strani nam če... delajo skrbi smuči, katerih zlomi so na ŽIVLJENJE MED TEČAJNIKI .. - - dnevnem redu, z druge strani pa so po- p0ieg trdega dela imajo naši smučarji CajTa tSvalko ”mu ‘S sledica nove opreme, posebno čevljev, tudi vedno dovolj zabave. Najbolj jih je smuških tekih. Tečaj bo na Črnem vrhu LLrza^nfnLTzrek o™ s‘eni ^-“veliko t roKan. Le ua zaanji niso vzrok opreme, tabelo šahovskega turnirja. Botvinnllt med tekmovalk iz fizkulturnih društev Slo-„ t . . .. x. ... temveč vztrajnega in marljivega dela- smučarji je posta! Gaj, ki je zmagal v vadije, ki imajo svoj osmuško odseke. Zalokar je zlomu smuči, pa si je izposo- Velika prednost treninga v Planici je v vseh nartiiah in osvoiil IftOV« fnčk i p •zn Pijavo morajo poslati društva najkas- IT’ f f— r^Ll: - — '**■ » M«. S&SJ SUAS-S&v*® vi nekaj skokov. _Mezik sjoj. pod skakal- kem treningu zelo potrebno.« j0 vedno dovolj posla, da pišejo opombo društva. Oskrba v koči na Ornem vrlin TEKAČI SE UČE PADATI... zaPa^nja v dnevnik treninga. V enem ^ ....... ^ 0 . ... kotu sedi Smolej, z dvema debelima zvez- Tudi Smoleja, ki je vad.telj tekačev, koma in neutrudljivo piše, v drugem Pra-m našel pri zapisovanju treninga. Po- „ota1i ....i,,,j od izhodne po-o in povratno pa plačajo tfc Inž. Janko Janša, vodja našo olimpijske smučarsko ekipo sem našel pri vedal mi je, da je v glavnem precejšnja težava v tem, ker so moči naših tekačev precej neenake. Imamo štiri, pet dobrih rutiniranih tekačev, vsi ostali pa precej zaostajajo. »Tekač mora imeti za seboj vsaj nekaj tisoč kilometrov«, je pripomnil Smolej. Trening je razporedil tako, da zjutraj tečejo in s tem zbirajo kondicijo, popoldanski trening pa je krajši in je poudarek na tehniki- »V ponedeljek smo na primer dopoldne petekli 25 km. V prvo polovico proge smo vložili 70 do 80 '/• sile, v drugo polovico 90 V«. Slabši tekači so imeli nekoliko krajšo in tehnično lažjo progo- Popoldne so vežbali tehniko korakov in jo praktično poskušali v ravnini in pri vzponu. Pri teku v hrib smo vadili raznožni korak. Proti koncu smo se učili padce in vstajanje- Marsikomu se bo zdelo čudno, zakaj se učimo padati. Toda vsak količkaj izurjen smučar bo vedel, da je pri smučanju velike važnosti to, da zna smučar tako pravilno pasti, da bo lahko čim hitreje vstal. Važno je, je dejal Smolej, da zna vsak sam presodili svoje moči in da jih temu ček, ostali se zabavajo s čitanjem časopisov. Pravkar je prisepl »Polet« in ta- slajo do društva. Ojiozarjamo društva, da prijavijo v prvi vrsti svojo najboljšo, marljive in nadarjene tekmovalke, ki pa morajo obvladati osnovne sumi te like. niškega junaka Finžgarja. Tovariš mi je _ . ^ _____ povedni, da si je pri treningu v Ljubija- primerno vloži v trening. Jaz na primer, ni zlomil prste na roki in še ne more tre- je pripomnil Smolej, moram teči s 50 n*ra^' energije, tako da mi je še skoraj hladno. Tako je vrvenje pod malo skakalnico, Kadar začutim v telesu toploto, takrat kjer si naši skakalci izboljšujejo slog. vem> da sem dal 70 do 80 moči. 90 V« Vse dosedaj so naši skakalci premalo de- Je >ualo manj ko na tekmi, takrat mora lali za izboljšanje sloga, premalo na hiti tekač že pošteno zasopljen. osnovnih malih skakalnicah. Prehod Iz 25 Včeraj smo trening že nekoliko podalj- teži to, da izbira terena ------- . .............i ,,-iiuu k včeraj smo trening ze neKOl metrskih skakalnic na vefike 60 metrske, Je šali; pretekli smo 40 km. Nas Bil prehiter, z nezadostno priprava. je dolina premajhna ter je izl Progi zu smuk in slalom v St. Moritzu Raz««] drsalnega športa v petletnem planu V Sloveniji bo leta 1951 nad 7000 drsalcev S petletnim planom je stopila fiz-kultura v novo življenje. Samo Slovenija bo dala do konca leta 1951. 72.000 aktivnMi in borbenih fizkultur-nikov, pripravljenih za izvršitev vseh nalog, kii stoje pred nami v prvi petletki. Kakor splošna telesna vzgoja, tako se morajo tudi vse športne panoge razviti do največie stopnje in širine, t. j. zajeti vso našo mladino. Poglejmo torej, kakšne so perspektive v našem drsalnem športu? V prvi petletki bo drsalni šport obogatel z novimi napravami, z umetnimi drsališči. Prvo tako umetno drsališče bo zgrajeno prihodnje leto v Ljubljani, ztitbolki drsanja in sploh športov. Zgrajeno bo tudi moderno drsališče v Planici. Kaj predvideva petletni plan za nas Zgraditi prihodnje leto moderno umetno drsališče, ki bo lahko obratovalo neprekinjeno pet mesecev t. j. do temperature + 15° C. Povečati število aktivnih t. j. registriranih fizkulturnikov — drsalcev tekmovalcev. Povečati število voditeljev In sodniškega zbora. Pripraviti veliko tečajev za Izpopolnjevanje. Petletni plan postavlja pred drsalce zaradi tega ogromne naloge. Število drsalcev se mora pomnožiti vsako leto kakor sledi: prvo 1%, drugo 2%, tretje 4%. četrto 6%, v letu 1951 pa 10%. Številčno pa po letih kakor sledi: 224. 667, 1620, 3348. leta 1951 pa moramo imeti že 7200 registriranih drsalcev. Kadrov (amaterjev) za vadbo moramo vzgojiti kakor sledi po letih: prvo 6. drugo 8, tretje 12. četrto 16, peto 20. skupaj torej leta 1951 62 izvežba-nih vaditeljev, ki bodo znali dati našim mladim drsalcem vso potrebno osnovo. Poleg omenjenilh pa sta predvidena tudi dva profesionalna trenerja. Z večanjem števila drsalcev pa je treba povečati tudi sodniški zbor, ki mora doseči 1951 15 vsestransko dobro izvežbanih sodnikov. To bi bile v glavnem propozicije petletnega plana, kar ne zahteva samo od strokovnega odbora za drsanje pni FZS velikih nalog, temveč tudi od vseh že aktivnih in ostalih drsalcev vsestranske pomoči in volje, da bomo tako čkrnprej premagali vse težave in dosegli uspehe, ki nam že po tradiciji pripadajo. Vsako mesto in vsaka vas, kjer je to le mogoče, mora dobiti svoje lepo urejeno drsališče. Da bi pa mogli izvesti ves ta program, je nujno potrebno pristopiti k pravilni registraciji vseh že aktivnih drsalcev in ostalih, ki še niso vključeni v fizkulturo. Zato je strokovni odbor za umetno in hitrostno drsanje razposlal vsem okrajnim fizkulturnim odborom, društvom in aktivom okrožnico z vsemi navodili, kako naj se pristopi k re- gistraciji. Drsalci, prijavite se pri svojem društvu ali aktivu vašemu referentu za drsanje. Edino s pravilno registracijo bomo uspeli imeti celokupen pregled ter nam bo tako mnogo olajšano delo pri pomaganju z nasveti, dviganju nadaljnjih kadrov in pripravami raznih tečajev. Obrazec, ki je priložen okrožnici, je treba s točnim popisom poslati do 20. decembra na Strokovni odbor za umetno in hitrostno drsanje, PZS, Tabor, Ljubljana. Pionirk« so se zvrstile takole: 1. Jošt Breda 57.4 točk, '2. Pegan Majda 54.5 točk, 3. Kolb Andrefka 54.4 točk. — Pri pionirjih je trdno na prvem mestu predsednik FA gimnazije Bremee Ciril, sledi pa mu brat Franc. Organizacija lekmoivanja sicer ni bila brezhibna, pač pa zelo dobra šola za bodoča tekmovanja, saj bo društvo vsako leto prirejalo v spo^ min padlemu orodnemu telovadcu, partizanu Babniku, podobna tekmovanja. Društvo je za zmagovalce oddelkov pripravilo lep pokal, ki sicer ostane društvena last, a se bodo v društvenih prostorih raz njega blestela imena društvenih prvakov. Poleg tega bodo zmagovalci prejeli tudi praktična darila. Kdo je bil Babnik Konrad, čigar ime nosi tekmovanje? Nekoč mlad tamt, vedrih lic in borbenega duha, odličen orodni telovadec, ki je v bivši telovadni organizaciji r Št. Vida kljub zapostavljanju delavskega razreda dosegel lepe uspehe. V leta 1942 je sledil klicu domovino ter odšel v Dolomite v partizanom. Kmalu nato je na Gorenjskem dal svoje življenje za srečnejšo bodočnost svojega naroda. — Društvo ima namen ob njegovem imenu vzgajati nov krepak kader, kj s« bo s prav tako veliko ljubeznijo boril za rast in blagor svoje domovine in jo ljubil prav tako kot jo je ljubil on, čigar ime nosi pokal. Referent splošne tel. vzgoje SFD Št. Vid. ★ Profesor igral nogometno tekmo v moštvu gimnazije KLASIČNA GIMNAZIJA : IV. DR2. GIMNAZIJA 3:0 (0:0) Dne 4. decembra je bila odigrana na igrišču Doma armije v Ljubljani nogometna tekma med Klasično gimnazijo in IV. drž. gimnazijo. Zmagala je zasluženo klasična gimnazija, ki je imela zlasti dobro obrambo (Snoj), dočim je bil v napadu najboljši Berdajs. V dobro nogometaša se iahko razvijeta tudi brata Sossa. Zmagovito moštvo je pokazalo boljšo povezanost od moštva IV. gimnazije, ki je igralo zelo raztrgano. V moštvu IV. gimnazije bo igrali najboljše Rihar, ki je član mladinskega moštva Enotnosti, Cetin in Čebular. V tem moštvu je igral tudi prof. Šuštarič, kar je najzgovornejši dokaz, kako so se izpremenili odnosi med dijaki in profesorji S to tekmo je beležila Klasična g i urno zija že svojo drugo zmago im je tako resen kandidat za osvojitev spomladanskega pokala. Tekmo je sodil Perovič. Tudi z drsalkami ua koleščkih je mož no umetno drsanje 67 telovadcev In telovadlc je tekmoval® za ^Kanradov memorial44 V Št. Vidu se je te dni končalo v okviru SFD št. Vid tekmovanje za »Konradov memorial« v orodni telovadbi. Udeležilo se ga je skoraj 90% vseh, ki obiskujejo ure splošne telesne vzgoje, kar priča o velikem zanimanju vseli šentviških fizkulturnikov za to panogo telesne vzgoje. Kljub temu. da v St. Vidu še vedno nismo dosegli zaželenega obiska telovadnice, je to tekmovanje pokazalo lepe uspehe, saj je tekmovalo 8 članov, 3 članice. 10 mladincev, 7 mladink, 19 pionirjev in 20 pionirk, skupno torej 67 telovadcev, od katerih jih je 27 preseglo oceno 50 točk od 60 dosegljivih, kar priča, da je v Št. Vidu le še nekaj dobrih orodnih telovadcev. Pri članih je dosegel prvo mesto e precejšnjim naskokom Gregorin Dušan, ki je zbral 57.77 točk. kair je tudj najboljši rezullapt na teh tekmah. Drugi je bil Zavodnik Franc s 54.24 točkami in takoj za njim s 54.10 točkami najboljši društveni smučar Erman Tone. Pri članicah je osvojila prvo mesto najboljša društvena lahkoalletinja Štrukelj Ivanka s 57.49 točkami, kar je tretji najboljši rezultat teh tekem. Druga je bila Turk Štefka, ki si je priborila 56.48 točk in tretja Erman Roza s 56.07 točkami. Med mladinci je na prvem mestu znani smučarski skakalec Gorišek Janez, ki s svojimi 57-68 točkami predstavlja drugi najboljši rezultat tekem. Na drugem mestu je Briški Slavko in na tretjem Jemec Marijan. — Pri mladinkah je Peršin Nadi prva; zbrala je 55.36 točk. Druga je Jovan Maruša in tretja Erman Jožica. France se je pripravil na državno prvenstvo v smuških tekih. V začetku marca se je odpeljal.' Po treh dneh ga j«.> Janez čakal s sanmi ia kolodvoru, da bj ga odpeljal v domačo vas. V nestrpnem pričakovanju je pozabil na to. da so ga imeli za famta. k j najraje molči. — Vprašanja so se kar zaletavala, ni vedel kako bj začel in kaj bi najprej vprašal. »V časopisu sem črtal, da si bil tretji. Čestitam! Sj jih? Daj, pove) kako je bilo! Ne bodj no tako skrivnosten! Iz tebe je pa res treba vleči vsako besedo kot vodo iz našega vodnjaka.« Očitno je bil silno nezadovoljen s Francetom. Ta se je nasmejan ubranil potoku besed... »Čakaj no, čakaj, da se vsedeva,« Je dejal in položil dilce na sani. »Lopo je bilo! Vsak je imel svojo eobo- Na tekme ai lahko prišel res spočit. Tretji sem bil. da. Toda lahko bi bilo boljše. Poslušaj! Vse premalo važnosti smo polagali lu pri nas na mazanje. Maaanje je umetnost, tega se moraš šele naučiti. Mj pa kar z voskom po dilah ali pa kar je že bilo — in konec. To se mi je maščevalo. Ves čas je deževalo. Presnelo slabo vreme smo imeli. Ko si vozil, je tekla po progi voda, brizgala je na vse strani. Vsi stari tekmovalci so mazali smučj z neko smolo, najprej z eno, potem z drugo, vsak je glada! in dela! vse mogoče. Jaz pa ne bodi len, si hitro kupim takšno reč — tik pred tekom — mislil sem. če imajo drugi, bom pa še jaz. In napackal sem tistega peklenščka na dile, kakor je priletelo, tako je ostalo... Potem pa na tek, Pa sem imel kmalu vraga. C.e ni bilo na »mučki.najmanj pet centime- trov visoke »copate«, je pa drselo nazaj, naprej pa nikamor ni šlo. — Mučil sem se kot kakšen Galjot. Prišel pa nisem nikamor. Drugi pa — kot po vrvici. So pač mazali pravilno. Zdaj s« moram naučiti še jaz! Ampak vseeno — tretji sem le bil. Gledali eo me kot kakšno čudo. — »Kdo je to? Od kod je prišel?« eo izpraševali, jaz sem se pa smejal v pest. Zvedel sem, da bo drugo leto veliko mednarodno tekmovanje. Ppi-dejo tudi Norvežani. Švedi in Finci. Vsi kralji plohcev se bodo pomerili na progi. Primojduš Janez, jaz moram bitj zraven. Pravijo, da bodo najboljše zbrali, in jih poslali na trening že poleti, mogoče... dalje France ni nič rekel. Toda ta »mogoče«, je povedal dovolj. Janez ga je napeto poslušal. Potem pa je rekel kar tako mimogrede: »Poslušaj France, prijavil sem se na državno prvenstvo v smuku in slalomu. Drugi leden grem.« »A-a-a-« France je pozabil zapreti usta. »Res? Hudičja! Res? Pa nisi nič povedal!« Bil je malce užaljen. Toda botro «e mu je obraz zjasnil in lopuil je Janeza ne preveč narahlo po rami- »Glej. da jih deneš v koš, fant! — Saj to ni tako strašno! — Beži, beži! Potem pa gremo skupaj. Saj veš, — nad tiste... To bo nekaj!« In prešerno je zankal v belo že nekoliko zamazano zimsko naravo... Janez je res šel na prvenstvo. Bil ]e peti v alpski kombitnaoiji in če* trti v smuku. Vsa va« je občudovala dva prija* telja, ki eta e trdim delom dosegla lep uspeh- Njima je pa to malce sto. picalo v glavo. Pa nič zato. Do konca zime sta pridno treni" raltn, smučala sta ee še samo po mijvišjiih predelih... Tam je tekal France, tam nekje j« smukal Janez. Tudi sedaj ni mogel opustiti starega tekmovanja. — Ge lahko France, zakaj pa jaz ne bi? Ko sta bila riiupaij. sta se včastli spraševala: »'D, ali naju bodo vzela s sabo?« Zvenelo je brezskrbno. Toda, če bi pogledal v dušo fantov, M videl veliko vprašanje — in tajno skrb. »Ali naju bodo v*eil • •abot - .J* Pred 60 Šefi s© bili položeni v Ljubljani temelji slovenskemu kolesarstvu Letos 5. decembra je minilo 60 let, ko so bili postavljeni temelji slovenskemu kolesarstvu z ustanovitvijo kluba slovenskih biciklistov »Ljublj ine«. Ob tej priliki se spominjamo nekaterih podrobnosti iz prve dobe tega športa v Sloveniji, ki je bil takrat mnogo bolj razvit kot je danes, Čeprav je bilo takrat kolesarstvo med ljudstvom mnogo manj zasidrano kot je danes, .co vidimo na tisoče kolesarjev, k: pa niso organizirani. V tistiih časih so se vozili v precejšni'; meri še z visokimi kolesi, ki seveda niso bila tako praktična kot današnja in je moral biti kolesar, ki se je vozil na njih zelo previden, da ni padel. Učenje je bilo zelo težko in je trajalo včasih tudi po več mesecev. Posebno težko je bilo takrat spraviti kolo v tek. Treba ga je bilo od zadaj prijeti z obema rokama za krmilo in stopiti nato z levo nogo na železen klin, ki je bil pritrjen nad majhnim zadnjim kolesom. V tem položaju se je nato poskakovalo odrivajoč se z desno nogo, toliko časa, da je končno uspelo kolesarju povzpeti se na sedlo. Če je to izvedel prehitro, se je navadno zgodilo, da je padel čez veliko kolo in se seveda, če ni bil dovoli spreten, močno potolkel,-Tud« vožnja sama ni bila preveč prijetna, ker ni bilo mogoče voziti po cestah, na katerih je bil-) kamenje ali kotanje. Zelo iežko ali celo nemogoč1, je bilo voziti 'udi navkreber ali navzdol po klancu. Previdni kolesarji so taka »nevarna« mesta navadno rajši prehodili peš. Na j večja povprečna hitrost je znašala 14—P5 km na uro. Zelo previden je moral biti kolesar tudi pri zaviranju, da ni padel s kolesa. Ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno leta 188?. prvo kolesarsko društvo, je bijo med ljudstvom še polno predsodkov proti težkemu upravljanju koles starega tipa, dočim so z iznajdbo kolesa, s kakršnim se vozimo še dandanes, taki predsodki prenehali m se je kolesarstvo lahko hitro širilo. Drugače je bilo seveda s kolesarstvom kot športom, kajti šport takrat tudi ni bil še preveč cenjen. Tako si lahko predstavljamo težave, ki so jih imeli pionirji slovenskega kolesarstva pred 60 leti, ko so si zadal; nalogo, da ustanove Klub slovenskih biciklistov. Ni pa bila to edina ovira. Treba je bilo dobiti tudi dovoljenje od takratnih avstrijskih oblasti, ki tak; ustanovi že zaradi naslova društva niso bile prav nič naklonjene, poleg tega je bilo takrat v Ljul)’jani že nemško kolesarsko društvo, katerega člani pa so bili narodnostno nestrpni 'm niso smatrali članov Slovencev. ki so bili prvotno vpisani v to društvo za enakopravne, z, vsemi pravicami in dolžnostmi Ustanovitelji prvega kolesarskega društva so bdi Rudolf Vesel, dr. De-meter. Blebveis-Trsteniški, Ernest Koželj, Milan Levstik, Viljem Mayer in drugi, ki so sestavljali pripravljalni odbor, na katerega vabilo se je odzvalo 19 slovenskih kolesarjev. Prvemu noslovnemu odboru je načeloval dr. Vinko Gregorič. VELIK RAZVOJ KOLESARSTVA V PRVIH 10 LETIH Klubu slovenskih biciklistov »Ljubljana« je sledilo v mnogih krajih Slo-vcir'- veliko navdušenih, kolesarjev in ic bila ustanovljena vrsta novih društev. To so bila v prvi dobi: Klub b;c:kVstov Celjskega Sokola, Ljuto-ir.er ki »Ptiči selile!«. Kolesarski klub Sok-:! v Trstu, Klub dolenjskih bi-e:kV. ;ov v Novem mostu. Klub kolesarjev za Kamnik in nkolioo. Kolesarsko društvo Gorica, kolesnrskd klubi v Kranju, na Vrhniki, Škofji Loki, Ribnici. Sevnici in Mozirju. TESNO SODELOVANJE SLOVENSKIH IN HRVATSKIH KOLESARJEV Za poglobitev bratskih vezi s hrvat-skimi kolesarji, kajti kolesarski šport je bil takrat tudi na Hrvatskem močno razvit, so nameravali leta 1893 ustanoviti Slovensko-hrvatsko kolesarsko zvezo, kar pa m uspelo ke' ogr ska vlad; .-.,H pravila. Sklican je bil pripravljalni ze v Ljubljani S. septembra 1893. .. '— i- ... 4,. on,pn ione ustanovitev ni bila potrjena, so slovenski kolesarji približno dve leti pozneje 7. aprila 1895. ustanovili »Zvezo slovenskih kolesarjev« Viktor Bohinec JUGOSLOVANSKO KOLESARSKO PRVENSTVO L. 1909. Leta 1899. je bilo ustanovljeno ? Trstu slovensko Tržaško kolesa reso društvo »Balkan«, katerega predsed-nrik je bil Trnovoc. To društvo je v žclj» združenja vseh jugoslovanskih kolesarjev priredilo v letih 1909 m 1911 jugoslovansko prvenstvo na progi Ljubljana—Opčine, ki je merila 100 km. Vrhunec dejavnosti tega društva je bila »vseslovanska kolesarska dirka« na isti progi dne L septembra 1912, na kateri so tekmovali poleg slovenskih in hrvatskih tudi poljski in češki kolesarji. Zmagovalec te dirke je bil Tržačan Albin giškovič v času 3:02:12 ur. Leta 1913. je »Balkan« zadnjič razpisal jugoslovansko prvenstvo na 100 km dolgi progi Prosek—Krim—Prosek, na kateri je zopet zmagal Tržačan Šiškovič. KOLESARSKI STADION v LJUBLJANI, KOLESARSKE POSTAJE IN ZADRUGA . Ob priliki desetletnice obstoja Kluba slovenskih biciklistov. 1. 1897 je bilo zgrajeno v Ljubljani s pomočjo kolesarske zadruge kolesarsko dirkališče, ki je bilo betonirano, dolgo 400 m, z visoko dvignjenimi zavoji. To kolesarsko dirkališče je stalo približno tam, kjer imamo danes letno telovadišče v Tivoliju. Na njem so prirejali vsako leto velike kolesarske dirke, na katerih, so vedno tekmovali tudi kolesar- ji iz Hrvatske. V tem času je štelo društvo 28 aktivnih dirkačev in 220 članov. Da bi čim bolj pospešili razvoj kolesarstva, so ustanovili po vseh krajih Slovenije 42 pomožnih postaj, v katerih je bilo kolesarjem na razpolago v slučaju okvare potrebno orodje, pa tudi krajevni zemljevidi in v primeru telesne poškodbe najnujnejši sanitetni material. S tem je bilo mnogo storjenega za olajšanje turizma v Sloveirii KRATEK PREGLED PRVIH TEKMOVANJ P.va kolesarska dirkav Sloveniji je bila prirejena dne 8. septembrn 1888 na 4 km dolgi progi Št. Vid—Ljubljana. Tekmovalo je 14 slovenskih 'n hrvatskih kolesarjev. V dirki z viso klmi kolesi za člane K. S. B je zmagal Demeter Bleivveis v času 8:38 minut, pri dirki na nizkih kolesih za goste Uren v času 8:33 min., pri klubski dirki na nizkih kolesih pa VVatobi d n jei me,no vana jz Zagreba) v času 9:13 min. Lela 1891 so se člani K. S. B korporativno udeležili tekem na novem dirkališču v Zagrebu, kjer se je najbolje izkazal Viktor Bohinec. Leta 1892. je bila zopet prirejena dirka Št.Vid—Ljubljana, na kateri so bili najboljši: Bohinec, Stiasmy, dr. Ravnikar, Majdič, Zupanc. J Jakopič, Fiirsager in Koželj. Lela 1890 je bila prirejena dirka na Vrhniko, ki je, kakor peroča kronist, v vsakem pogledu uspela in je priljubljene ljubljanske športnike po-zdravil celo vrhniški župan. Lela 1894 je prvak K. S. B. Viktor Bohinec postavil rekord na 10 km dolgi progi v 4:13:08 urah. Isto leto pa je Bohinc zmagal tudi na progi št. Vid —Ljubljana in uspešno tekmoval na dirkaliških tekmah v Zagrebu. O binkošti!) leta 1896 je tekmoval Jaka Gorjanc v Zagrebu na 210 km dolgi progi in dosegel šesto mesto. Isto leto si je priboril zopet prvenstvo kluba na dirki do Vrhnike Viktor Bohinec. Leta 1897 je Jaka Gorjanc tekmoval v Zagrebu ob priliki 10 letnice obstoja Ilrvatskega kluba biciklista »Sokole in dosegel na novozgrajenem 333 m dot gem dirkališču v Maksimira v han Ji-cap dirki prvo mesto, v dirki tandemov pa drugo mesto. Isto leto je zrna gal Jaka Gorjanc tudi na prvens vu Slovenije na progi Trst—Ljubljana — Celje, osvoji! pa je isto leto tudi dir-kališčno prvenstvo Slovenije. .Teka Gorjanc je star sedaj 72 let Leta 1903 je kolesarski klub Ilirija v Ljubljani, ki je bil ustanovljen len 1898 priredil dirko za prvenstvo Slo- venije, v kateri je zmagaj Josip Oblak. To bi bil v kratkem pregled delovanja prvih slovenskih kolesarjev, ki se ga še nekateri živeči nekdanji tekmovalci s ponosom s[M)iniiij«ijo. Tudi ob letošnji obletnici so se nekateri zbrali in si v nevezani besedi obujali spomine na iste davne čase, ko so bili še mladi in polni navdušenja za kolesarski šport. VedeJi so povedati na desetine zanimivih zgodb s tekom, jia katere se niso kot današnji tekmovalci vozili z vlakom ampak se vsedli dan prej na svoje kolo in najdi v Zagreb ali še dalje. Seveda je bil povratek na enakem prevoznem sredstv i. Spomnili so se med drugim uidi dirke, na katere zaključku so imeli tekmovalci za kosilo samo košaro kruha in so morali nato zopet na svojih kolesih domov. Treba je bilo torej prave slovenske trdoživosti, da so doseg'! tako velcke uspehe, ki lahko služijo zn vzgled še današnjemu narašča ju, ki se mu ni treba več boriti s takimi težavami, Da izpopolnimo to naše poroč lo o kolesarstvu v Slov?d;ji, bomo v prihodnji številki ot>jiv.!l letošnje uspehe naših mladih kolesarj iz, oci kiuerih pričakujemo, da bodo že v b!:žnji bodočnosti dvtgmii tremuro zaosiulo«! v našem kolesarstvu Za zgled požrtvovalnosti pa naj si vzamemo naše najslarejše kolesa«m! Koiesnrski pustet v Becpradu V dneh 28- in 29. novembra se je vršilo v Beogradu kolesarsko posvetovanje. Posvetu so prisostvovali delegati vseli republik Jugoslavija- Posvetovanje je olvo-ril predsednik kolesarskega odbora pri ITSAJ u Kosta Stolič Za njim jo govoril tov. Vrhovac, ki je z lepimi besedami očrtal opravljeno delo. Na tem posvetovanju so jo diskutiralo o bodočem delu, o petletnem planu in o omasovljenju kolesarstva. Rešilo se je tudi vprašanja kolesarskih pravil ter pravil sodniškega zbora, vprašanje koledarja za leto 1918, osnov patrolnega tekmovanja, vodenjo statistike in še mnogo drugih važnih stvari o bodočem delu V novi odbor sta bila izvoljena po dva člana vsakega republiškega odbora Na zaključku je novi predsednik dr. Vincentijevič z lepimi besedami vspodbujal k inicijativncmu delu za izvedbo našega petletnega lizkulturne-ga plana in za ornasovljcnje kolesarstva. Kolesarski odbor FZS AJi si že poravnalni naročnine « OBJAVA Mestni fi7,kullurni o-dbor — Ljubljana, odbor /-a itfro, obvešča vsa fizkulturna društva, da jo nagradni turnir v odbojki 74i radi tehničnih ovir preložen na kasnejši termin. Točen datum turnirja bomo objavili potom dnevnega časopitsja in fi/.kulturnega tednika. Pravtako bomo objavili dan žrebanja. Mestni fizkultnrnl odbor Ljubljana, odbor za l£re. 'j^km fvuMuiM iobljoj^a Zagrebški »tekmovalci so dosegli naj lepše uspehe S prvenstva je bil poslali pozdravni brzojav la spominska Kolajna maršalu Titu Ljubljana, 14. dec. V petek se je pričelo v veliki dvorani na Taboru prvo državno prvenstvo v sabljanju po osvoboditvi. Na prvenstvu je sodelovalo 80 tekmovalcev iz 9 društev. In sicer: Enotnost in Krim iz Ljubljane, Polet Iz Maribora, Rudar Iz Trbovelj, Mladost in Dinamo iz Zagreba, špartak iz Subotce, Proleter iz Zrenjani-na ter Kvarner z Reke. 1. Kristjan Margit (Proleter, Zre-njantn), 2. Lončar Danica (Enotnost), 3. Šlibar Ljuba (Enotnost), 4. Rosina Neda (Enotnost), 5. žlahtič Irena (Polet), 6. Jovanovič (Slavija). Tekmovanje mladincev v meču je pokazalo, da večina tekmovalcev ne obvlada tehnike borenja. Bili so celo nekateri, ki niso znali niti pravilno držati orožja v roki. Izid tekmovanja je bil naslednji: Prvenstvo je otvorii predsednik odbora' za sabljanje pri FZS tov. Rudolf Cvetko, ki je v kratkem nagovoru pozdravil vse zastopnike oblasti in s tem otvorii tekmovanje. Svečani otvoritvi je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Tekmovanje se je pričelo s prvenstvom mladincev in mladink v floretu. Veliko presenečenje so pripravili mladinci iz Zagreba, ki so zasedli Visa prva mesta. Mladinci iz Ljubljane, na katere so strokovnjaki polagali precej izgledov za zmago, so se plasirali v finalu šele na zadnja mesta. Preseneitil je edino Baumgartner od Krima, ki je bil na treningih najslabši, pa se je vendar uvrstil v finale. Nekoliko smole je imel Ljubljančan Sancin, ki je največ obetal, pa se je plasiral šele na 8. mesto. Vrstni red pri mladincih je bil naslednji: 1. Jelačič (Mladost, Zagreb), o 2. žlvkovič (Mladost), 3. Herjanie (Mladost), Mažuranič Vlado (Mladost) državni prvak v floretu 1. SušiC (Mladost), 2. Rehor (Dinamo, Zagreb), 3. Šafner (Dinamo), 4. Holbing (Mladost), 5. Sojer (Mladost). Končno stanje v borbah mladincev s sabljo je bilo naslednje: Med borbo s lloreto na državnem prvenstvo 4. Grabar (Enotnost, Ljubljana), 5. So jat (Mladost), 6. Cervinka (Mladost), 7. Baumgartner (Krim, Ljubljana), 8. Sancin (Enotnost), 9. Gole« (Polet, Maribor). Nekoliko razočaralo nas je majhno število nastopajočih mladink. Tekmovanja so se udeležile le tri, med katerimi je presenetila mlada Dolančeva iz Trbovelj, ki je zasluženo zmagala. Vrstni red je bil naslednji: 1. Dolanc Nevenka (Rudar, Trbovlje), 2. Sušič (Mladost). 3. Jesih (Slavija, Beograd). V floretu je nastopilo 10 članic. Veliko je prekašala vse ostale že znana dlimpijijfca borka Margit Kristjan iz Zrenjantna. Ljubjančanke so se v tej disciplini najbolje plasirale, vendar bodo morale prihodnjič pokazati najmanj dvakrat več znanja, če bodo hotele doseči raven moških. Ljubljanske tekmovalke se morajo zahvaliti Za svoj dober plasma le dejstvu, da so bile vse ostalo tekmovake toliko tiabše. Vrstni red v finalu je bil: 1. Karas (Mladost), 2. Sojer (Mladost), 3. šafner (Dinamo), 4. —5. Ivanovič (Mladost) in Rehor (Dinamo). Člani so tekmovali v floretu na 4 borilnih stezah. Gledalci go imeli priliko videti krasne borbe, ki so pokazale veliko znanje in tehnično dovršenost. Rezultati, so bili naslednji: I. borilna steza: 1. Mažuranič (Mladost), 2. Tretljak (Mladost), 3. Kržišnik (Mladost); II. borilna steza: 1. Benzan (Kvarner, Reka), 2. Koršič (Enotnost), 3. Jelar (Krim); III. borilna steza: 1. Pengov (Enotnost), 2. Martinič (Mladost), 3. Broz-nič (Kvarner); finale: 1. Mažuranič Vlado (Mladost), 2. Broznič Silvano (Kvarner), 3. Tretinjak Branko (Mladost), 4. Pengov Marijan (Enotnost), 5. Koršič Marijan (Enotnost), 6. Benzan Gino (Kvarner), 7. Martinič Zdravko (Mladost), 8. Kržišnik Branko (Mladost), 9. Jelar Ivan (Krim). V borbah s sabljo so zopet prednjačili Zagrebčani. Ljubljančani niso nastopili, ker nimajo dovolj treninga v borbi s tem orožjem. Rezultati se-mifinala so naslednji: I, borilna steza: 1. Pintarič (Mlar doist), 2. Benzan (Kvarner), 3. Papež (Polet), 4. Mažuranič (Mladost), 5. Djudjevič (Mladost), 6. Steinfeld (Spartak), 7. Jakovljevič (Slavija); II. borilna steza: 1. Tretinjak (Mladost), 2. Oroe (Spartak), 3. Petrič (Kvarner), 4. Broznič (Kvarner), 5. Nadje (Spartak, 6. Martinič (Mladost), 7. Bugarski (Spartak); finale: 1. Pintarič Mladen (Mladost), 2. Tretinjak Branko (Mladost), 3. Benzan Gino (Kvarner), 4. Petrič Renato (Kvarner), 5. Oros Aleksander (Spartak), 6. Papež Alojzij (Polet). Tekmovanje v meču za člane je odpadlo, ker se je električna naprava za kazanje zadetkov pokvarila že v začetku tekmovanja. Po končanem prvenstvu so bili razglašeni rezultati, zmagovalci pa so na banketu prejeli plakete. Maršalu Titu je bil poslan pozdravni brzojav in kolajna z napisom: »Najboljšemu borcu-sabljaču Jugoslavije«, predsedniku vlade LRS Mihi Marinku in FISAJ-u pa pozdravna brzo-java. Organizacija tekmovanja je bila v glavnem dobra, motili so edinole netočni začetki. Vzrok temu pa je v glavnem nediscipliniranost tekmovalcev, ki se niiso ob določeni uri zglasili na mestu tekmovanja. Zgodili so se primeri, da. so tekmovalci med samimi finalnimi borbami odhajali iz dvorane in s tem onemogočali pravilen potek prvenstva. PREGLED SABLJALCEV Zagrebška Mladost se je predstavila kot rutinirano najboljše moštvo, ki je s svojo veliko borbenostjo zmagovalo. Njihovi sabljači sicer nimajo skoro nič klasične tehnike, vendar pa imajo zaradi vehkega števila turnirjev veliko izkušenost. Kot primer naj navedemo samo to, da je eden najboljših ljubljanskih sabljačev Koršič Marijan nastopil na tem prvenstvu s svojo sedmo tekmo v vseh 12 letih svojega udejstvovanja v sabljanju, zagrebški sabljači pa so imeli samo letos že šest turnirjev. Ljubljančani so skoro živo nasprotje Zagrebčanov. Imajo veliko tehnično znanje in včasih zaidejo skoro v preveliko Masičnost. Vendar lahko ugotovimo, da je bila borba med Pengovom in Koršičem ena najlepšib -..ii turnirju in pravi zgled klasične boroe v sabljanju. Naša predstavnika Pengov in Koršič sta podlegla izkušenejšemu Mažuraniču iz Zagreba in Rečanu Brozniču, ki je učenec svetovnega prvaka. Beograjskim sabljalcem se pozna, da so še začetniki v tej športni panogi. Nadvse je presenetila mala skupina Kečanov, ki je bila za jugoslovanske sabljalce pravo odkritje. Pokazali so nekaj popolnoma novega, kar v Jugoslaviji še nismo videli — italijansko saibljaško šolo. Vsi trije člani so 60 plaisarali na častna mesta v finalnih borbah. Inž. Pengov in M. Koršič sta bila najboljša sabljača iz Slovenije Dr. Pintarič (Mladost) jc osio.nl prvenstvo v borjenju s sabljo Pokalno tekmovanje košarkašev v Sr bij I Beograd, 14. dec. Danes je bilo tukaj tekmovanje najboljših košairkar-ških moštev LR Srbije za pokal Fizkulturne zveze Srbije. Pokal si je osvojila Crvena zvezda, ki je v zaključni tekmi premagala Prolelera iz Zrenjanina z rezultatom 48:25. lahkoatletski posvet FZS V nedeljo, dne 21. decembra t. 1. ob D. uri se vrši na Taboru posvet okrajnih poverjenikov za lahko atletiko 8 sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo lahkoatletskega odbora FZS za leto 1947. 2. Poročila okrajnih l.a poverjeni kov. 3. Načrt dela in tekmovanj za loto 1948. 5. Lahka atletika v sklopu splošne telesne vzgoje. ' 6. Lahka atletika v petletnem planu. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. 9. Razrešnica staremu odboru te* predlogi za nov l.a odbor FZS. Posveta se morajo udeležiti vsi okrajni lahkoatletski poverjeniki, vabljeni pa so tudi l.a. referenti društev in aktivov — zlasti onih, ki imajo močne l.a. sekcije. Okrajni poverjeniki naj prinesejo s seboj pismena statistična poročila o dosedanjem stanju in razvoju 1 a. v okrajih s predlogi za bodoče delo. V poročilu naj bo tudi opis tekališč. l.a. naprav in opreme. V kolikor nam okrajni poverjeniki še niso dostavili za.htevanih podatkov o lahkoatletskih tekmovalcih v okraju, naj prinesejo tudi te, ker so nam ti podatki za sestavo točne kartoteke nujno potrebni* Lahkoatletski odbor FZS 3L& Ljubljana, 14. dec. V Mariboru je bila danes odigrana predzadnja tekma jesenskega dela nogometnega prvenstva Slovenije v I. skupini, v kateri je mariborski Železničar s precej visokim rezultatom premagal Rudarja iz Trbovelj in se tako povzpel iz pred-zadmjega na četrto mesto na tabeli, bi ga to prodtorno in požrtvovalno moštvo vsekakor zasluži. Preostala je torej samo še ena tekma, in sicer med Poletom in Rudarjem, ki je bila pravzaprav igrana že dvakrat, prvič v Trbovljah in drugič v Celju. Zmagovalec v tej tekmi bo zavzel 4. mesto na tabeli. Tabela pr- it skupiisia ttzigttffnetniega prvenstva Slovenije Železničar s predzadnjega na 4. mesta veristva je eno igro pred zaključkom jesenskega dela takale: Garniz. Lj. 7 7 0 0 30:10 14 Kladivar 7 4 1 2 24:13 9 Nafta 7 4 1 2 18:11 9 Železničar 7 2 2 3 10:11 6 Polet 6 2 1 3 9:10 5 Rudar 6 2 1 3 5:13 5 Triglav 7 2 0 5 7:26 4 Krim 7 1 0 6 6:15 3 Železničar : Rudar 3:0 (l:o) Maribor. 14. dec. Danes je bila odigrana v Mariboru poslednja nogometna tekma v jesenskem delu prvenstva med mariborskim Železničarjem in Rudarjem. Tekma se je končala z Prijateljska nogometna tekma Crveita zvezda : Dinamo l:o (0:0) zmago Železničarja 3:0' (1:0). Kljub slabemu* vremenu je tekmi prisostvovalo precejšnje število gledalcev. Tekma se je začela s premočjo Železničarja. Rudar je poskušal s hitrimi prodori doseči uspeh, vendar pa so se vsi poskusi izjalovili. Napad Železničarja ni znal izkoristiti ugodnih prilik. Šele v 26. mim je Vajt dosegel prvi gol, ki Pa bi ga bil vratar Rudarja ob malo večji pazljivosti lahko ubranil. V drugem polčasu si je Rudar močno prizadeval, da bi izenačil. Železničar je v 32. min. po Muravsu dosegel drugi in 2 minuti pozneje po Krasniku tretji gol. Rudar je nato močno popustil in je ostal rezultat do kraja nespremenjen. Moštvu Rudarja se pozna, da je bilo znatno pomlajeno. Sodil je Erlib iz Ljubljane. iz Beograda. Gledalcev je bilo okoli 2000. Lokomotiva : Primorje 5:0 (Iso) Reka. 14. dec. Tu je danes gosto- li i 11. državni gimnaziji so osvoj li 99 fizfeulturoih znakov Mladinci aktiv II- gimnazije Sv- Jakob uspešno osvajajo fizkulturni znak, ki ga je osvojilo že 09- Povod za tekmovanje je dala 4 a, v kateri so vsi dijaki nosi-tclji Jizkulturnega znaka- Takoj za njo so krenile 4 b in 4 c. Sicer imajo tudi višji razredi osvojene znake, a ne v tako velikem številu kot četrte paralelke. Lansko leto je bilo organizacija tekmovanja na precej slabi stopnji. Letos pa, bo sodeluje tudi profesorski \ zbor, se je osvajanje pričelo množiti na število, kakršnega nima skoro nobena gimnazija v Ljubljani. Posebno sta k temu tekmovanju pripomogla prosesor Žabjak in ravnatelj Kosmatin, ki sta se res trudila, da bi bilo naše tekmovanje množično in kvalitetno, kar je uspelo V nekaj dneh bomo pričeli že drugič telunovati za mladinski fizkultumi znak. Pričeli si bomo osvajati tudi že prvič bronasti, srebrni in zlati znak. Aktiv II. gimnazije pa ne tekmuje samo za fizkultumi znak, ampak je odigral že prvenstvo šole v odbojki in je prvak 7 razred. Sedaj pa igramo šahovski turnir za šolsko prvenstvo. Lipe Zagreb, 14. dec. Na igršču Pobe- Senteszy izenačil, v 38. min. pa je de je bila danes odigrana povral- Mihailovič iz enajstmetrovke povišal na prijateljska nogometna tekma med na 2:1. V moštvu Partizana se je Grveno zvezdo iz Beograda in doma- zlasti odlikovala obramba, v napa* vala zagrešita Lokomotiva, ki je čim Dinamom. Prejšnjo nedeljo je du pa Bobek. V splošnem v moštvu odigrala prijateljsko nogometno tek-premagala Crvetna zvezda v Beogra- Partizana ni bilo slabih igralcev. a|o s Primorjem. Tekma se je kontni Dinamo s 3:2. Splošno se je pri- Gostje so prikazali hitro igro in po- Sala z zmago Lokomotive 5:0 (1:0). čakovalo, da se bo Dinamo danes na samezni igralci tudj lepo tehnično Tekmo, ki ji je prisostvovalo 1500 domačih tleh revanžiral. Toda tudi znanje. ’ ' *...... tokrat je zmagala Crvena zvezda. Moštvi sta nastopili v naslednjih M©fcal3C * SiOg3 1*0 (O.O) postavah: . Novi Sad. 14. dec. Beograjski Me- Dinamo: Monsider, Jurič, Horvat tia,iac je odigral danes prijateljsko ir*86”’ v«t"ih^64ss.i nogometno tekmo proti domači Slo- eie Kacijan, \v oni. Čajkovski. Kaš- ki jo je premagal z rezultatom ie danes v prijateljski tekmi prema-,ne*• 1:0 (0:0). Čeprav je bila Sloga bolj- galo domačo Mladost z rezultatom Crvena zvezda: Lovrič. Kašanin, ša, ni znala izkoristiti ugodnih pri- 3:0 (0:0). Tekmi je prisostvovalo Petrovič, Stankovič. Djurdjevič. Ata- Lik. Edini gol je dal Sandič v 42. min. 1200 gledalcev. Sodil je Rutar iz No* nackovič, Sapinac (Miško). Mitič, Še- dru^e^a oolčasa Sodil ie Popovič vega Sada Cerov. Djajič. Vukosavljovič. Dinamo je v tej tekmi pokazal NAMIZNO TENIŠKI TURNIR V MARIBORU tehnično in kombinacijsko boljšo igro in je bil od časa do časa celo Maribor, 14. dec. V soboto in ne- Mladinci, nastopilo 16 tekmoval-v premoči; zlasti sredi prvega in sre' delejp je bil v Mariboru v prireditvi cev: Ribič : Šober 2:1. Podobnik : di drugega polčasa. Toda zaradi ne- bD Polela namizno teniški turnir, Petrovič 2:1. Bibič : Podobnik 2:0. odločnega napada. Dinamo ni mo- «0 ^dr^te^ ® Članice, nastopilo 18 tekmovalk: gel izkoristiti niti ene ugodne prih- skupno 80 igralci Tekme so bile Urbar . PoRa(-.ar 2-.0, Rihert : Sev- ie ona oorpa zlasti 1.o n„>v,r • o.n gledalcev ie sodil Miljutin z Reke. Naša krila : Mladost 3:0 (0:0) Osijek. 14. dec. Moštvo Naših kril šek 1:2. Urbar : Sevšek 2:0. Moštva, nastopilo 8 družin: Udar-dik : Polet 3:1. Enotnost : Kladivar '■ :2, Enotnost : Udarnik v. o. Ckini, nastopilo 32 tekmovalcev. !. Bradeško (Kladivar). 2. Strojnik Enotnost), 3. Medvešček (Polet). 1. Coh (Kladivar). Namizna teniško prvenstvo Zagreba Zagreb, 14. dec, Včeraj in danes ie bilo tekmovanje za namizno teni- ke. Obramba Črvene zvezde ie bila ze^'0 napete in izredno dobra in je odbijala vse na- P ti mladincih za prvo mesto zelo pade. Napad Crvene zvezde pa je le redkokdaj prišel pred vrata Dinama. Edimi gol dneva je dosege! Vukosavljovič. V moštvu Crvene zvezde je bil najboljši Lovrič, ki je ubranil več zelo nevarnih strelov Odlična sta bila Stankovič in Djurdjevič v obrambi, v napadu pa sta se odlikovala Mitič in Djajič. Naj boljši igralec v moštvu Dinama je bil Čajkovski, zelo dober pa je bil tudi Kacijan. Obramba Dinama ni bila na višini. Tekmi je prisostvovalo 12.000 gledalcev. Sodil je Epert iz Zagreba. . V oregifjri «tn se rvomeriio rezerv- o611,3- Mladinsko prvenstvo turnirja ško prvenstvo Zagreba. Sodelovalo no mSgDi^Va ^Slte Km fe ^ Ribič (2ele“). Med je 22 mladincev, 30 članov in 6 čla-tine. Tekma se je končala z rezul- članicam, je zmagala Urbar jeva iz n«v Mladinski prvak je postal Cuk-»atom 1-1 n-OV Kranja, prehodni pokal pa si je he (Mladost), pri clamcah pa Vera osvojil Kladivar iz Celja. Posamez- Žabčič (Lokomotiva). Tekmovanje Partizan S Czepcl ni rezultaii so bili naslednji: članov se še nadaljuje. t:l (1:b) j. posvet smučark v Ljubljani Beograd, 14. dec. Pred 8000 gledalci je bila danee odigrana prija- Ljubljana, .14. dec. Na pobudo je referentka za žensko smučanje teljska nogometna tekma med Partf- smučarskega odbora FZS je btl v tov. Sentjurc Mira. Po uvodnem po-zanom in madžarskim jesenskim pr- nedeljo v Taboru prvi smučarski po- zdrava tov. Gorca, predsednika smu-vakom Czepel. Tekma se je končala svet Novarišic-smučark. Z ozirom na čarskega odbora FZS so podale po-z zmago Partizana 2:1 (1:0). Moštvi veliko razširjenost te fizkulturne pa- samezne referentke svoje referate, sta nastopili v naslednjih postavah: noge med ženskami — čeprav jih Referat tov. dr. Merljak Božene je Partizan: Šoštarič. Brozovič, Colič, veliko število ni vključenih v FD — zelo razgibal prisotne in sprožil ži- Kopilovič, Čajkovski, Firm. Jova- smo pričakovali večjo udeležbo: Zla- vahno debato o smučarskem teku za novič. Palfi, Atanackovič. Mihaito- sli smo pogrešali zastopnice novo ženske, temo, ki je bila že na levic. Senčar. Bobek. _ priključenega Slovenskega Primorja, tošnjem zasedanju FIS-e predmet Czepel: Sekereš, Redev, Konja, pa tudi iz Dolenjske, Celja, Maribo- debate. Prisotni so ugotovili nujno Ilirec, Nagy II, Rakoszi. Senteši, ra jn jn Tržiča ni bilo nobene. 22 de- potrebo zdravniškega pregleda pred Maroszvnri. Kestehely. Fenjeveszy, legatk, od tega 8 iz Gorenjske tekmovanjem, kakor tudi to, da pro-b>i'nlcr- (Kranj, Jesenice, Kranjska gora, ge ne smejo biti naporne, niti pre- Sodil je kapetan Ma-tančič. Kropa, Kamnik). 3 iz Štajerske (Sliv- dolge. Prenaporen tek je škodljiv. Zaradi snega je bilo igrišče zelo niča pri Mariboru, Gušfanj). ostale lahko tudi trojno, dočim je zmerni razmočeno, kljub temu pa je bila pa iz Ljubljane, je pazljivo sledilo tek in hoja za razgiban je nujno poigra zelo lepa. Partizan je zmagal posameznim referatom in živahno treben. V nadaljnjih referatih smo zasluženo. Tudi gostje so pokazali poseglo v razgovor. Posvetu je Dri- slišali kako je treba sprovesti mrežo zelo dober nogomet. Gole so dali: sostvovalo tudi več odbornikov smu- ženskih referentk za smučat.'e, potre-Senčar v 12 min., nakar je v 36. min- čarskega odbora FSZ, vodila pa ga bo po medsebojni povezav«, kako si naše smučarke predstavljajo povzdi-go tekmovalnega kadra in kvalitete tekmovalk, program letošnjih ženskih tekmovanj, kakor tudi referat o ženi kot smučarski učiteljici in sodnici. Od prve tekme leta 1921. v Bohinju do danes se število nastopajočih žensk ni dvignilo preko 13. Prvim pionirkam, nastopajočim v tekih je sledil razvoj v alpskih disciplinah, ki je še danes panoga, v kateri se pretežno udejstvujejo ženske. Trenutno imamo v Jugoslaviji samo eno žensko smučarskega sodnika in 4 učiteljice, za letošjo sezono pa se je že prijavilo 13 kandidatk za sodniški izpit in 4 kandidatke za smučarske učiteljice. Kvaliteten dvig naših tekmovalk bo mogoče dvigniti ne samo s številnimi tečaji, temveč predvsem s treningi in nastopi v inozemstvu. Korak naprej v tem bo storjen s tem, da bodo povabljene to sezono na Triglavski smuk tudi tekmovalke iz Poljske in ČSR, dočim smo morali opustiti mišek da bi poslali naše tekmovalke na trening v tl dve prijateljski slovanski državi. Propagando in popularizacijo ženskega smučanja bi treba sprovesti ne samo v ženskih revijah, temveč tudi v dnevnikih. Prisotne smučarke so sklenile, naj, ie ustanove, skladno stopnji smučanja v oloveniji, smučarske postaje samo za mladino in to v šolah. Z ozirom na pomanjkanje smuči in na velike potrebe pa je pospeševali nasvet • smučarskega -odbora, tla si čim več mladine naredi smuči sama. Koledar tekmovanj je posvet izpolnil s tekmovanjem v troboju (smuk. slalom, tek), ki bo sredi februarja ko* samostojna ženska prireditev. Nad tri ure trajajoč posvet nam je odprl niz zanimivih in aktualnih vprašanj in problemov s področja ženskega smučanja in upamo zabeležili: znaten napredek in uspeh v tej sezoni, saj je uspeh tega det-i naloga planskega dela, kakor 1 '• dejal uvodoma tov. Gore, Na prisad njem posvetu nam bodo smučarke referi-rale ne samo o svojih načrtih, ampak tudi že o rezultatih. 6. Z> KAKŠNO BODOČNOST IM POMEN IMA JADRALNO LETALSTVO Še pred nedavnim časom lju dje, ki jadralnega letalstva niso p'o-mali, v nerazumevanju niso pri pisovali možnosti visokega razvoja in tako vid.nlh uspehov. Jadralci tega neupoštevanja niso jemali resno in so ne opiraje so na omalovaževanje s svojim vztrajnim delom, študijem in večnim tekmovanjem za novimi rekordi v jadralnem letalstvu dosegli rezultate, kakršnih si v začetku niti sami uiso zamišljali. Da sd bomo ustvarila pravilno sliko' pobočju jadral 36 ur 35 minut, diru- eega pa je postavil jadralec Avgust Boedecker s spremljevalcem Karlom Heinzem Zandrom. Letela sta na dvosedežniku »Kraoicht in ostala v zraku 50 ur 26 min., torej skoraj dva dni Ln eno noč! Leto 1938. nam je v jadralnem letalstvu prineslo štiri nove svetovne rekorde, toda še boljša »letina« jo bila v doslej najbogatejši ja-svetu — vi, 1839. V današnjega jadralnega letalstva, moramo dobro poznati vrsto odličnih svetovnih rekordov, ki so jih dosegli ja-dralnd letalci svetovnega slovesa. In še nekaj je, česar pri tem ne smemo pozabiti, da je bila namreč minula vojna kljub vsem svojim tegobam im trp-Ijenju doba, ki pomeni v nekaterih smereh jadralnega letalstva dobo nepričakovanega razvoja. Pri teni mislimo posebno vrsto jadralnega letalstva, ki so ga v vojni imenovali »transportno« jsdralstvo in je bila proti sredi vojne vibre že povsem določeno izoblikovana enota vojnega letalstva, Id je uspešno sodelovala v bitkah pri invaziji v Italiji, Franciji im na ostalih frontah. Vrsta svetovnih jadralnih rekordov iz časov pred začetkom druge svetovne vojne je prav za prav v celoti ostala v veljavi. Poražena Nemčija, ki je ob Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Poljski, Švici in še nekaterih drugih evropskih državah pomenila domovino jadralnega letalstva, je tudj med vojno izboljšata nekaj svetovnih rekordov, toda po končani vojni je Mednarodna letalska federacija (F. A. L) vse te rekorde preklicala in razveljavila, ker so bili .postavljeni v času imperialističnega barbarstva hitlerjevske Nem. čije nad narodi Sovjetske zveze in drugih evropskih držav. Tako je po vojni jadralno letalstvo še bolj zaživelo. Povsod se je začelo hitro širiti in razvijati, začelo pa je znova delovati kot izključno športna veja letalstva, z vrsto svetovnih rekordov iz časov pred vojno, z rekordi, ki so jih v pretežni večini postavili jadralci in jadralke Sovjetske zv.eze. LETALO »STAHANOVECc POSTAVI SVETOVNI REKORD V letu 1938 je Nemec Ervvin ZIM er z letalom tipa »Krabich« postavil višinski svetovni rekord za enoedežna jadralna letala. Letel je sicer na dvosedežniku, ker pa je jadral brez spremljevalca, štejemo njegov rekord za rekord enosedežnikov. Sovjetski jadralci niso marali zaostajati za nemškimi, zato so poskusili postaviti nov višinski rekord. To se jim ni posrečilo, pač pa se je njihov rekordni polet spremenil v daljinski svetovni rekord. To se je posrečilo znanima jadralcema Kartaševu in Savcovu, ki sta z jadralnim letalom »Stahanovec« iz Moskve priletela v Gulmljo, kar znaša 619.75 km. (Rekord za večsedežna jadralna letala.) Se istega leta so Nemoi postavili dva časovna svetovna rekorda. Prvega je izreden delovni uspeh našega pr (je postava Kurt Schmidt, ki je z eno- vega petletnega plana. N« progi pa sedežnikom »Grunau Kaby H b« ob so se mladinske brigade tudi marsiče- rekord jadralnega pilota Borisa Ki-melmana, k,i si je pred poletom izbral progo: Tula—Rja jak—Tula, ki znaša 342,37 km in pomeni svetovni rekord za enosedežna jadralna letala v daljinskem jadranju do vnaprej določenega cilja in s povratkom na vzletno mesto. V kategoriji večsedežnih jadralnih letal je pomemben tudi rekord pilotov Kartaševa in Gorohova, ki sta na »Stahanovou« preletela progo Moskva —Gorlij (Naprej določen cilj!) — 395,74 km. Jeseni L 1945 se je španskim jadralnim letalcem posrečilo, da so s tro-sedežnim jadralnim letalom dosegli višino 5723 m nad vzletno točko in je F. A. I. ta rekord priznala za svetov- dralni sezonj na------ . ----- • . , . ... , . , tej sezoni je kronik« svetovnih jadral- to rekord večsedežnih jadralnih letal, nih rekordov zapisala pet novih re- Ta kratek pregled jadralnih rekor-kordov, ki so jih dosegli sovjetski ja- dov naj bo dokončno spoznavanje vseh dralni letak« na svojih odličnih le- črnogledov, ki dvomijo v pomen in bo-takh dočnost jadralnega letale!va. saj so SIJAJNI REKORD OLGE KLEPIKO-VE 749.23 km Vrhunec v skupini teh sijajnih uspehov ruskega jadralnega letalstva poč pomeni svetovni daljinski rekord pilotke Olge Klepiikove, ki je na letalu »Krasnj front 7« preletela 749,23 kilometrov, iz Mokve v Otradnoje (Stalingrad). Rekord Olge Klepikove je hkrati absolutni svetovni rekord, tako v kategoriji enosectožnikov, kakor v kategorijah večsedežnih jadralnih letal, za ženske m za moške. V kategoriji eaosedežnlkov je drugi svetovni rekord (»stavil jadralec visokega kova Savcov. Iz Tule je preletel v Mi hajlovko, do mesta, ki si ga je bil že pred vzletom določil za svoj pristanek. Proga je bila dolga 602,36 kilometrov. Nič manj pomemben ni navedne številke resnične in kot take menda dovolj zgovorna dejstva, da ja-dralstvo pomeni danes zelo močno in pomembno vejo športnega letalstva. Po končani vojni so doslej že v mnogih državah poskušali stare rekorde izboljšati, vendar niso uspeli. Se najbolj je bil letos v nevarnosti časovni svetovni rekord za enosedež-nike (Kurt Schmidt), ko se je češki jadralni letalec Ladislav Marmel dvignil z namenom, da prekosi stari časovni rekord. Žal se n»u to ni posrečilo, namesto svetovnega rekorda je prekosit in izboljšal češkoslovaški državni rekord v časovnem poletu od 15 ur 45 minut na 25 ur 5 minut, dlaje pa n< mogel jadrati, ker se je veter popolnoma umiril. -J. C,— »Tehnika in šport" na mladinski progi Pred vzletom. Že sama gradnja Mladinske proge sa naučile. Mladinska proga Samac— Sarajevo je vzgojila na tisoče strokovnjakov, ki so v strokovnih tečajih pridobili teoretično in praktično znanje. Dala je na desettisoče novih fiz-kulturnikov, a tudi »Tehnike in športa« na progi niso pozabili. Posebna brigada »Tehnika in šport« je na progi zaživela že v začetku prvih pripravljalnih del za gradnjo proge Republiški odbor Komisije »Telmika in šport« za Slovenijo je poslal na progo 100 mladincev, Hr-vatska 90, Bosna in Hercegovina pa 35. Brigadirji so bili dobro oboroženi s potrebnim orodjem, gradbenim materialom in s šolskimi jadralnimi letali, spremljali pa so jih tudi jadralni učitelji in učitelji letalskega modelarstva. Tako je brigada že takoj v začetku imela vfie potrebno za uspešno delo. Središče dela te brigade je bil Miojmilo, nizek grič v Alipašinem mostu v bližini Sarajeva. Tu so mladinci in mladinke, ki so vzljubili predvsem letalsko modelarstvo in jadralno letalstvo, v prostem času pridobivali tehničnega znanja, gradili svoje prve leteče modele in se s hriba Moj- »Salamaudra« vzleta v rekordnem poletu. milo z »Vrabci« spuščali v dolino. Varna krila so jih nosila v višino, na njih eo se naučili leteti. V izmenah je brigada »Tehnika in šport« izšolala okrog sto novih brez-motornih letalcev, ki so na progi položili prva jadralna izpita »A« in »B« in tako položili osnovo svojega nadaljnjega udejstvovanja v športnem letalstvu. Tečajniki jadralnih tečajev na progi so se poleg letenja naučili tudi popravljanja in gradnje jadralnih letal. Zato so imeli dovolj prilike, kadar se je pri šolanju njihovo letalo pokvarilo in so ga morali kar najhitreje spet spraviti v red. Jadralni letalci. ki jih je vzgojila mladinska proga, so 18. julija imeli tudi skromno proslavo; tedaj je namreč dvanajst jadralcev iz Bosne in Hercegovine položilo »A« izpit. To so bili hkrati po osvoboditvi prvi jadralni izpili, položeni v Bosni in Hercegovini. Prav tako kot jadralno letalstvo, se je na progi Samac—Sarajevo lepo razvijalo tudi letalsko modelarstvo. V modelarskih tečajih so vzgojili precej močan kader letalskih modelarjev. ki so si s svojim delom pridobili velikih zaslug za razvoj in napredek našega športnega letalstva. Letalski modelarji, ki so v progaških tečajih spoznali teorijo modelarstva in praktično delo pri izgradnji letečih modelov, pa so se naučili tudi konstruiranja letalskih modelov, kar je še posebne važnosti in zahteva od modelarja popolnega znanja letalskih osnov. Kakšna je bila kakovost modelarskih tečajev na progi, nam najbolje povedo sijajni rezultati II. Zveznega tekmovanja letalskih modelov, ki je bilo letošnje poletje v Ljubljani. Kakor znano, je to tekmovanje prineslo kopico novih državnih rekordov, med njimi tudi takih, ki so jih dosegli modelarji z mladinske proge. V brigadi »Tehnika in športe se delovali tudi ridioamaterski, fotoama-terski in šoferski tečaji, skratka brigada »Tehnika in šport«, se je jasno zavedala svojega namena na progi in s ponosom lahko ugotavlja, da je njena prisotnost na mladinski progi rodila nepričakovano lepe uspehe. Vsega tega pa so zmožne le hrabre delovne brigado Titove mladine, kt se zavedajo, da je v tehniki, v naporih in vztrajnem delu naša lepša bodočnost. da je vsaka delovna zmaga neusmiljen udarec domači in tuji reakciji J. C Od 37 članov aktiva je teklo kros 34 V Koroški Beli so na Strokovni nadaljevalna šoli priralili sredi novembra kros. Udeležba je bila nad vse velika, saj je od 37 članov šolskeva aktiva tekmovalo no krosn 34. V tekmovalni komisiij je bil tudi ravnatelj šole tov. Robič. Med mladinkami je bila prva Mež-nare Marija. V mladinski skupini (od 14.—16. leta) ja zmagal Bohinc Ši-men, pri starejših mladincih (od 16.— 18. leta) pa je bil prvi Kobal Anton. Po končanem krosu, ki je zelo navdušil vse tekmovalce se je takoj razvnela diskusija kako in kje bi čim bolje izvedli spomladanski kros. J J- Za paživitev fizkutture v Ormoža Ormož ie mestece z bogato fizkul-turno tradicijo, ki izhaja še iz časa stare Jugoslavije. Vendar se Je na skupščini FD Ormoža 28. novembra t. 1. pokazalo, da v preteklem letu društvo ni doseglo postavljenih ciljev in ni zabeležilo skoraj nobenih uspehov. Naš namen ni na tem mestu analizirati vzroke, ki so dovedli do teh neuspehov. Članstvo FD Ormoža je pokazalo na skupščini trdno voljo prenehati z dosedanjim načinom dela, ki je rodilo nepotrebne spore ter se zavezalo, da bo zastavilo vse sile, da popravi storjene napake in povede Ormož. tudi v fizkulturi na pot lepše bodočnosti. Izvoljen je bil odbor, ki ga vodijo tov Šonaja, Štorman in Gerlovič, ter so v njem združeni stari strokovni delavci in naši mladinci, tako da ima vse možnosti za uspešno delo. Na skupščini, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki Okrajnega fizkultur-nega odbora, so bili razdeljeni tudi fizkulturni znaki, ki so si jih dosedaj osvojili člani FD Ormoža. Med drugimi jo prejel fjzkulturni znak tudi predsednik Sonnja in najstarejši tekmovalec v ptujskem okraju Štrucl. Kros v Novem mestu Zaradi tehničnih ovir je bil letošnji Jesenski kros v Novem mestu izveden Sele preteklo nedeljo. Ob 10.30 se je zbrala množica gledalcev in tekmovalcev na Glavnem trgu in ob igranju harmonike z zastavo na čelu odkorakala na zbirališče za kros. Po kratkem nagovoru o namenu krosa, ki ga je podal tekmovalcem Blaha Miran, se Je takoj pristopilo k tekmovanju. Na startu je bilo opaziti tudi starejše člane fizkulturnega društva In sindikalnih podružnic, ki so tudi hoteli preizkusiti svoje moči. žalostna pa je bila ugotovitev, da je Izmed 200 prijav-Ijencev tekmovalo samo 69. Med njimi je bilo največ tekmovalcev iz vrst sindikatov. Tekstilna tovarna se je udeležila s 40% celokupnega svojega kolektiva, predvsem radi svojega agilnega fizkulturnega referenta Galofa Valterja, ki je organiziral tudi trening za kros. Dijaška mladina je priredila kros za se. Ostale mladinske organizacije, z izjemo aktiva LMS šole Grm, se krosa množično niso udelež-ile. Krivda slabe udeležbe leži predvsem na masovnih organizacijah, ki so pokazale premalo zanimanja za kros in tudi na odboru fizkulturnega društva, ki ni Izvedel decentralizacije krosa. Nastop peščice fizkulturnikov pa nikakor ni v ponos mestu in fizkulturni organizaciji. Med tekmovalci, ki so tekmovali, se Je vodila precej ostra borba za prva mesta. Zanimiva je bila borba med starejšimi člani. Posebno med članoma Adamom Karlom, nositeljem zlatega fizkulturnega znaka, in Gregorčičem Stanetom, članom nogometne sekcije, se je razvila ostra borba, vodstvo se je na progi menjavalo In Adam Karel je moral kloniti pred razpoloženim Stanetom Gregorčičem. Rezultati teka so sledeči: mladinci 800 m: 1. Rodič Ludvik (Mestno čevij. podjetje). Mladinke 800 m: 1. Zajc Jelka (DOZ), člani 1500 m: 1. Bogovič Jože (Kmetijska šola), članice 800 m : 1. Skedelj Štefka (Tekstilna tovarna), starejši člani 800 m: 1. Gregorčič Stane. Tehnično vodstvo je bilo v rokah članov sindikatov, predvsem se je izkazal prof. Dobovšek Marjan. Referent za fizkulturo OSS-a Novo mesto vmmmittiminsmmffmim/mmttmimiitmiA t tt mm// Nad tekmovalcev s$a fcrossa v Celju Jeseniki kroe Je bil letos za udeležence v Oelju res pravo doživetje. V Idiličnem mestnem parku, kjer se Jo tek vrSIl, je bilo v oktobru In novembru prav živahno. Lepi jesenski dnevi so omogočili temeljito pripravo tekmovalcem, ki so so pod vodstvom strokovnjakov udeleževali rednih treningov. Uspeh smotrne vadbo sc jo pokazal pri izvedbi krosa, na katerem so bili doseženi odlični rezultati In opažen precejšen kvalitativni dvig. Vse proge razen ženskih so bile precej težke. Dne 18. oktobra Je Izvedel kros aktiv II. gimnazije, kjer je bilo 275 udeležencev. Zmagovalci so bili: Mladinci 120f in: Pavlin (IV. c) 3:27, mladinci 1700 m: Štiglic (IV. b) 5:23, pionirji €90 m: Ramšak (II. a) 2:00, mladinke €00 ra: Kroflič (III. c) 2:02, pionirke 500 m: Sorčan (II. c) 2:01. . Dne 23. oktobra Je izvedel kros aktiv I. gimnazije, kjer je bilo 459 udeležencev. Kros se jo vršil pri gimnaziji ob Savinji. « * „ Rezultati: pionirji 600 m: Roškar 2:09,8, mladinci 1000 m: Mulej 2:4C,7, mladinci 1500 m: Prelog 4:17,0, mladinci 2000 m: Koželj 5:41,1, mladinke €00 in: Crepin- šek 2:33,1, madinke 800 m: Likar 3:54,1. Dne 8. novembra se je vršil kros fnnk-cljonarjcv OFO Celje In okolica In SFD Kladlvarja. Rezultat'.: člani 1000 m (23 tekmovalcev); 1. BrunŠek Viktor 3:05,8, članice 800 m (4 tekmovalke): 1. Medveš Sliva 3:17,1. Dne 9. novembra se je vršil kros vseli sindikalnih flzliulturnih aktivov In SFD Kladlvarja, kjer je sodelovalo samo 118 tekmovalcev. Rezultati: pionirji 500 m Košar 2:09, starejši člani 1000 m: Pečovnik 3:12.8, Člani 2000 m: Prelog 9:08, mladinke 800 metrov: Repovž 2:51.0, članice 1000 m: Grabar 3:25. Dne 2€. novembra je Izvedel kros aktiv ekonomskega tehnik uma z nižjo gospodarsko šolo. Na teku je sodelovalo 130 udeležencev. Rezultati: mladinci 1000 m: Štor 3:10, mladinci 1500 m: jamnlfick 5:50, mladinci 2000 m: Belcer 111 a 8:25. Vseh udeležencev na jesenskem krosu je bilo 1010, kar pomeni doslej največjo udeležbo na krosih ml osvoboditve. Značilno za jesenski kros v Celju je dejstvo, da je udeležba sindikalnih f|z-kulturnili aktivov zelo padla. Srednješolski aktivi pa beležijo velik porast. Pri srednješolskih aktivih je pri mladincih skoraj povsod 100*/» udeležba, do-Člm so mladinke sodelovalo na krosu v zelo skromnem številu. Trboveljski iizkuiturniki hočejo red na igriščih Redni letni občni »bor SFD .Rudarju, v Trbovljah je pokazal, da ima društvo vse pogoje v letu 1948. razvili množič nost in poživiti posamezne sekcije. Zborovanju je prisostvovalo preko 300 članov in članic- Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da se je članstvo od zadnjega Izrednega občnega zbora, ko se je društvo preimeno valo v sindikalno dvignilo od 584 na 675 članov- V skopu društva je 11 aktivov, katerih delovanje pa ni zadovoljivo, razen aktiva cementarne in obrata Dobrna-Neia, ki si je v teku leta s prostovoljnim delom zgradil Igrišče in postavil svoj dom. Pri nadrejenih lorumih je našlo društvo za svoje delo vedno razumevanje, prema-lo aktivnosti za sodelovanje pa je pokazala mladinska organizacija. S Fizkul-turno zvezo Slovenije je bilo društvo v najboljših odnošajih, saj je Zveza mnogo pripomogla k dograditvi stadiona. Prav lepo razumevanje sta pokazala uprava zasavskih premogovnikov in sindikat ru darjev- Iz poročil o delovanju posameznih sekcij je bilo razvidno, da je največja težava pri telovadni sekciji dejstvo, da nima svojih prostorov za telovadbo- Uspešno so delale nogometna, plavalna, kolesarska in šahovska sekcija Društvo goji 13 različnih panog, ki imajo vse pogoje za uspešen razvoj. Po podanih poročilih je pozdravil nav zoče delegat FZS tov. Rastko Poljšak Obljubil je društvu vso pomoč Zveze in želel, naj gre SFD »Rudar« v letu 1948 k nadaljnjim uspehom. Smernice za nadaljnje delo je nakazal predsednik okrajnega fizkulturnega od bora in grajal nedisciplinirane posamez nike, ki s svojimi izgredi na igriščih škodujejo našemu športu. Po izvolitvi novega odbora je član sivo razpravljalo o nalogah posameznih sekcij v letu 1948- in o koledarju prireditev. Program telovadne sekcije predvideva poleg drugega tudi 10 nastopov na vasi. Nogometna sekcija ima v načrtu 150 tekem. Smučarska sekcija bo pričela z gradnjo skakalnice, ki bo dopuščala skoke do 30 m. Novost v društvu je sab-Ijaška sekcija. Ob zaključku je bila kot najvažnejša sprejeta obveznost, da ne bo v letu 1948 nobenih izgredov na nogometnih igriščih 0 dela n klasične gimnazije v Ljubljani Naš aktiv obstoja že nad eno leto. Ker bi bilo noše delo težko izvedljivo, Je bi ga izvrševali kot samostojen aktiv, smo se vkljuftili v FD »Enotnost«, ki nam nudi vse potrebne rekvizite in prosto!e; pri njej se udeležujemo raznih vadb in treningov. V delu samem nismo dosegli nobenih izrednh uspehov. V letošnjem šolskem letu smo priredili lahkoatletsko prvenstvo zavoda, katerega se je udeležilo 35 dijakov in dijakinj. Osem dijakov ee je vso sezono redno udeleževalo lahkoatletskih tremingov pri FD Enotnosti. Štirje so celo sodelovali na ekipnem prvenstvu v ekipi Enotnosti. Zelo slabo smo se pa odrezali na jesenskem krosu. Udeležba je bila minimalna (140/o). Ta rezultat je za nas dobna šola za naslednje leto, da bomo znali pravilno pritegniti naše tovariše k tej lepi športni manifestaciji. Splošno vadbo poseča 53 dijakov in dijakinj. Z drugimi zavodi smo odigrali nekaj tekem: v nogometu je naše moštvo zmagalo nad moštvom II. drž. z rezultatom 2:0. V odbojki nas je premagala zobotehniška šola 2:1. V namiznem tenisu nas je premagal« V. drž. z rezultatom 5:4. V šahu se lahko nekoliko pohvalimo. Naša reprezentanca je dobra. Zani- manje za šah na našem zavodu je zelo veliko. Sedaj se igrajo razredni turnirji in kadar koli stopiš po pouku v razred, najdeš v klopeh zatopljene šahis e, bodisi zajetnike, bodisi boljše igralce. S V. drž. se je naša reprezentanca dvakrat pomerila, in sicer je igrala enkrat neodločeno, drugi J pa je zmagala. Tudi s profesorskim sindikatom je odigrala šahovski dvoboj na šestih deskah. Zmagala je z rezultatom 9,5:2,5. V tekmovanju za fizkulturni znak smo želi znatne uspehe. Od 112 tekmovalcev si je osvojilo znak 75, t. j. 66,9<5«/o. Na novo se je prijavilo 136 dijakov in še vedno se uvrščajo dSjaki in dijakinje v vrste tekmovalcev za fizk. znak. Na naši konferenci dne 2. dec. smo obravnavali naš fizkulturni plan in smo sklenili: da bomo v Jim večjem številu posejali splošno vadbo, da bomo sodelovali v raznih sekcijah TO Enotnosti im da bomo sestavili iz najboljših fizkulturnikov ekipe, ka ere bodo na vseh tekmovanjih zastopale naš zavod. Nimsčajte se m „Potetw! Trž Sfti iiziiuiturniKi preidi uz»iiHi)rii3 znat JdFD Tržič je začelo s tekmo vat« jem za fizkulturm znak v deceutOi^item roku 1. I‘J4G. Prvo normo so izpolnili lansko leto na državni praznik novembra s ponodom na 15 in km. Točno ob letu pa so prejeli fizKul-turne znake in sicer na predvečer državnega praznika v posvetovalnici MLO, kjer so se zbrali prav vsi tekmovalci in tekmovalke razen petih, ki so na zimskem olimpijskem treningu. Predsednik JSFD Tržiča je pozdravil vse navzoče, nakar je predseunik okrožnega centra tov. Kermavner orisal pomen in namen tekmovanja za fizkulturni znak. Nato je razdelil 41 fizkulturnih znakov, od teh je sedem znakov zlatih, 21 srebrnih, 5 bronastih in 8 mladinskih. Zlati znak je prejel tudi Konič Franc, star 53 let, dalje Kališnik Janez, Kržišnik Niko, Grobovšek Janez, Globočnik Franc, Česen Milan in Konič Zora. Srebrni znak: Marino Bučinel, Hladnik Franc, Hladnik Hok, Kramar Andrej, Krmelj Janko, Krmelj Joža, Lukane Matevž, Lukane Slavko, Maksimov Boris, Oblak Anton, Pave Franc, Polajnar Alojz, Pretnar Franci, Roblek Boris, Šarabon Slavko, štefe Janez, Ziblar Janez, Oblak Metka, Mozetič Teja, Jelenc Anica in Celenšek Majda. Bronasti znak: Januš Janko, Jerman Franci, Jerman Pavel, Perko Marjan, Slatnar Ivan. Mladinski znak: Cilenšek Joža, Globočnik Anton, Mikič Alojz, Balantič Anica, Konič Sonja, Štucin Hermina, Stritih Marija in Perko Slavka. jKU0$ima iii Ihana V nedeljo 30- novembra je imelo FD Ihan, ki je eno najdelavnejših društev v kamniškem okraju, letno skupščino. Skupščine se je udeležilo lepo število mladincev, članov, pa tudi precej staiih fivkulturnih delavcev. Tudi zastopniki vseh množičnih organizacij so se polnoštevilno zbrali. Iz poročil upravnega odbora in referentov je bilo razvidno, da se članstvo zlasti bav) s splošno telesno vzgojo, goji pa tudi mnoge športne panoge- Kljub raznim težkočam si jo društvo zgradilo s pomočjo množičnih organizacij svoj dom, ki je garancija za nadaljnji razvoj fizkullure v Ihanu. Članstvo je sprejelo na skupščini za prihodnje leto razne delovne obveznosti, in sicer: ureditev letnega telovadišča, smuških skakalnic in poživitev tekmovanja za fizkulturni znak. Za novega predsednika društva je bil soglasno izvoljen Andrej Zajec, ki mu bodo pomagali pri delu mnogi mladinci in stari fizkulturni delavci. Odho] a na celjski gimnaziji Odbojka je na naši gimnaziji ▼ polnem razmahu. Zanimanje zanjo raste iz dneva v dan V novembru je lizkulturno vodstvo organiziralo medrazrednj turnir, ki je potekel v znamenju napetih borb za prvenstvo. Turnirja so se udeležili vsi višji razredi, in sicer so paralelke postavile po eno moštvo. Moštva so igrala med seboj tako, da je njih znanje prišlo do izraza. Za favorita jc veljalo kombinirano moštvo dveh osmih razredov, ki je svoj sloves upravičeno potrdil«. Drugo mesto so zasedli šesti razredi, kar jim po tehničnem znanju tudi pripada. Izne-nadili pa so dijaki petih razredov, ki so z zmago nad moštvom sedmih razredov poskrbeli za presenečenje. Zaigrali so zelo požrtvovalno, kar je rodilo povsem nepričakovan uspeh. Sedmi razredi po svojem znanju nikakor ne spadajo na zadnje mesto. Ker pa ne jemljejo igre popolnoma resno, nimajo pričakovati kaj boljšga- Rezultati tekem so sledeči: V. : VI- - 0:3, V- : Vil. - 2:1, V. t Vlil. — 0:2, VI. : VU. — 2:1, VI- : Vlil. — 0:2, VII- : Vlil. — 1:2- V decembru bo izveden nov turnir po načinu izpadanja. Vsi razredi bodo postavili svoja moštva. Razveseljivo je dejstvo, da se bo tudi profesorski zbot ob tej priliki skušal uveljaviti. r * 7'.: /!*•■ Pred olvoritvijo hokejske sezone Ah hotno gledal* v Hiuhijani c junuamu i9&8 balHunsUi hoGeisiii turnir? Že več mesecev je strokovni odbor za liockej -na ledu pri FZS mrzlično na delu. Predvsem so bili storjeni važni koraki v organizaciji hokejskega športa. Najprej je bila v strokovnem odboru za drsalne športe izvedena ločitev hockeja od umetnega in hitrostnega drsanja in imajo sedaj hokejisti svoj strokovni odbor. Dalje je storjen, nad vse važen korak začasne koncentracije ljubljanskih hoekejistov v enem samem društvu. Ker razpolaga edino FD Enotnost s primernim drsališčem in s številnimi mladinci, katerih vzgoja bo v bodočo naša glavna naloga. ]e bila FD Enotnosti poverjena naloga, zastopati letos ljubljanski hokej na vseh tekmah širom FLRJ. Pozneje ko bo v Ljubljani več drsališč in bo hokejski kader pomnožen, bo tudi ostalim društvom dana možnost igrati liockej. Prve dni januarja, ob priliki če-tveroboja v Ljubljani, bo tečaj za hokejske sodnike iz vse Slovenije, ki se jih je doslej prijavilo 14, med njimi tudi kandidatje iz Maribora, Celja in Polja. Škoda, da niso prijavile Jesenice in Kranj nikogar. Teoretični in praktični izpiti bodo po končanem četveroboju. Glavno težo prizadevanj je usmeril strokovni odbor za hokej na ledu letos za nabavo nove opreme, kar je bilo zvezano z neverjetnimi težavami. Pri tem je uspelo s pomočjo MFO zaenkrat preskrbeti le FD Enotnost s potrebno gornjo opremo, prispele pa niso še palice, drsalke j-n čevlji, ki jih že mrzlično pričakujemo. Zlasti poman jkanje palic nam poleg mile zime lahko prekriža vse naše načrte. Velik uspeh pomeni dejstvo, da je vso ostalo opremo izdelala tovarna »Elan« v Begunjah, kar bo tudi v bodoče odločilno pripomoglo k napredku našega hokeja in bomo torej v tem pogledu, razen pri nabavi finih palic in drsalk, lahko neodvisni od inozemstva. Pomanjkanje opreme je tud; onemogočilo, da bodo lahko že letos začeli igrati hokej v Mariboru, Celju in Brežicah- KOLEDAR PRIREDITEV Koledar letošnjih hokejskih prireditev je najpestrejši, kar jih je bilo dosedaj v Jugoslaviji in bo stavil na naše, kakor tudi na ostala moštva FLRJ, velike zahteve: Prva nedelja v sezoni bo »Dan drsanja«. 2.. 3. in 4. jan. bo v Ljubljani če-tverolx>j Ljubljane, Zagreba, Beograda, Subotice ali namesto poslednje J. A. 10. in 11. jan. bo v Beogradu turnir s sodelovanjem Mladosti, Enotnosti, Crvene zvezde in Spartaka. 12. jan. bo igrala Mladost v Zagreba z nekim madžarskim moštvom, H*. in 14; jan. pa verjetno istotam z Enotnostjo. 17. in 18 jan. bo v Subotici turnir jsJpartak : Varaždin : Karlovac : Gr-Veoa zvezda. IG) 17. im. 18. jan. bo v Ljubljani BStof za prehodno darilo mesta Svoj program objavljamo hokejisti letos dokaj kasno; Marsikaj bi lahko že napisali, vendar bi bilo prezgodaj govoriti o prognozah in predvidenih tekmovanjih, preden bi bili znani zaključki hokejskega posveta, ki se je vršil v Beogradu 6. in 7. t. m., torej precej pozno, in pa preden bi napori za nabavo nove opreme ne rodili vsaj nekaj uspeha. Malokomu je namreč znano, da še vse do pred nedavnim ni bilo mogoče reči, ali bodo naši hokejisti F to s sploh šli na led, saj je bila njih oprema popolnoma razpadla im razpolagajo še vedno le z devetimi(l) palicami. Ljubljane, ki bo v Ljubljani vsako leto in je prišel kot naša največja stalna hokejska prireditev v koledar FISAJ-a. Sodelovali bodo: eno moštvo iz ČSR, dalje madžarsko moštvo, ki bo gralo tudi z Mladostjo v Zagrebu, Mladost in Enotnost. Ge pa bodo pogajanja za »Balkanski hokejski turnir« uspela, bomo namesto ljubljanskega hokejskega turnirja videli v Ljubljani 16., 17. in 18. jan. borbo reprezentanc Rumu-nije. Madžarske in Jugoslavije. 7 drsalnih dni (leta 1945—1946) in je taka sezona seveda izgubljena. Sezona umetnega drsališča pa je dolga najmanj 150 dni, toliko kakor štiri ugodne zime skupaj! Kakšnih uspehov se lahko letos nadejamo? Takih, kakor so jih imeli ljubljanski hokejisti pred vojno, še vrsto let ne moremo pričakovati. Od tedanjega izvrstnega moštva so ostali le še ing. Eržen, Pavletič, Aljančič in dr. Gogala. Ostala mesta bodo izpolnjena z mladinci. O postavi ne 22. do 25. jan. bo v Zagrebu državno prvenstvo v hokeju na ledu. Februarja je predvidena turneja FD Enotnosti po Češkoslovaški. Če bo torej zima ugodna, bomo imeli priliko marsikaj videti. 27. dec. do 8. jan. bo v Zagrebu tečaj za hokejske vaditelje, ki se ga bodo udeležili tudi štirje Slovenci. Prihodnje leto bo moral vsak hokejist tekmovati za fiakulturni znak. Skušalj bomo organizirati drsalne postaje po zgledu smučarskih in jih opremiti ‘pozneje z enostavnimi drsalkami, katerih načrt izdeluje inženir Bloudek. UMETNO DRSALIŠČE V LJUBLJANI Prihodnje leto bomo začeli v Ljubljani graditi tako težko pričakovano umetno drsališče. Prostor zanj je izbran, načrti so skoro gotovi. To bo seveda pomenilo mejnik v razvoju našega drsalnega športa. Pomislimo samo, da v drugih državah že najmanj 3 mesece marljivo vadijo in bodo na vrhuncu forme, ko mi sploh še ne bomo začeli. Na umetnem drsališču pa se bomo drsali, ko še ne ho v naravi ne snega, ne ledu. V sedanjih razmerah je seveda skoro nemogoče napredovati. Na koncu sezone ravno doprinesemo, kar smo od prejšnje ‘pozabili in že je veselje pri kraju. Zgodi se ipa. da ima zima moremo podati nikake izjave. Prezgodaj se nam zdi. da bi »grozili« s Slovenci iz Kanade. Tudi med Kanadčani se namreč verjetno dobe slabi hokejisti in bomo rekli zadnjo besedo šele, ko bodo stopili na led. Na splošno se moramo zavedati, da smemo velikih uspehov [pričakovati šele tedaj, ko bodo naš; mladinci, od katerih se marsikaj nadejamo, toliko napredovali, da bodo lahko zamenjali starejše tovariše. S pomočjo umetnega drsališča bo to v nekaj sezonah, brez njega Pa šele čez dolgo vrsto let. Vrzeli, ki je nastala, ni mogoče izpolniti čez noč. Naše moštvo bo verjetno do tedaj igralo vlogo drugega v državi. Zagrebška mladost je seveda močan nasprotnik, presenečenja pa vsekakor niso izključena, saj je tudi hokejski »puck« okrogel. Betette Milan. Priprave češkos.ovitšuih telovadk za olimpijske igre S kakšno vestnostjo jn temeljitostjo se pripravljajo češke telovadke na olimpijske ig.e, priča že četrta izbirna tekma. Prva taka tekma je bita izvedena z lepimi vajama že lansko leto in se je je udeležilo 881 telovadk iz vse republike. Tekmovanja so bila v raznih krajih. Druga tekma, že z zahtevnejšimi vajami, je bila jeseni istega leta. Na njej je bilo izbranih 131 telovadk, ki so prišle v poštev za nadaljnja izbirna tekmovanja. Tretja tekma je bila letos spomladi. Od 115 tekmovalk je bilo za nadaljnji trening izbranih 56, ki s svojo sposobnostjo prihajajo v poštev za olimpijsko tekmovanje na orodju. S temi izbirnimi tekmami, ki so vsebovale sprva lažje sestave en se poetopo ra približevale olimpijskim zahtevam, je bila dama možnost vsem nadebudnim telovadkam, da preizkusijo svojo zmogljivost in znanje. Na četrti tekmi, ki je bila pred kratkim z deloma že popolnim Olimpijskim programom, je bilo izbranih' nadaljnjih 50 najboljših telovadk, ki se pripravljajo še na peto in končno šesto izbirno tekmo. Na zadnji bo izbranih 12 najboljših tekmovalk. Tik pred odhodom na olimpijske igre na bodo še enkrat tekme, kj bodo dokončno odločile reprezentančno vrsto desetih telovadk, od katerih bosta zadnji dve za rezervo. Zanimivost dosedanjih tekem je bila ta, da so bile v izbirna tekmovanja vnesene tudi telovadne discipline, ki ne nrihajajo v poštev za olimpijsko tekmovanje. Na sedanjem tekmovanju so morale tekmovati tudi v obvezni vaji na drogu, dočelni bradlji, talni gimnastiki ter poleg predpisanega olimpijskega preskoka čez kon ja še v posebnem preskoku. Z uvedbo nekaterih neolimpijskih disciplin na izbirnih tekmovan jih hočejo doseči od olimpijskih kandidatk vsestransko sposobnost in cim večjo utrjenost; le s tako vadbo bodo laže zmogle premagovati težkoče predpisantih olimpijskih vaj. V predpisanih olimpijskih disciplinah so to pot tekmovale le v obvezni vaji na gredi ler v obvezni vaji na krogih v gugu, v poljubnih na gredi in v preskoku čez konja. Obvezna vaja na gredi seveda še ni trik izvajana kot hi balo želeti, zato pa so poljubne sestave pokazale nekaj izvrstnih gibov in vezav, da celo drznih poskokov, obratov in odskokov. Seveda je tekmovalkam potreben še daljši trening, da bodo vaje izvedene s tisto sigurnostjo, lahkotnostjo in eleganco, ki je potrebna za olimpijsko tekmovanje. Na krogih v gugu je težke gibe izvedlo nekaj telovadk prav zadovoljivo, nekatere so celo presenetile z elegantno izvedbo in lepim ter sigurnim saltom nazaj, povezanim z zvinkom v zagu-gu. V ooljuhni prosti vaji, kd je bila vključena v tekmovanje izven olimpijskega programa, so nekatere pokazale nekaj težkih, prav lepo izvedenih gibov, pa tudi smisel za ritmično izvajanje. Tekmovanje samo ni bilo na višku mednarodne ravni. Vendar je pokazalo pravilno pot in usmeritev k z-popolnitvi te uajtežje discipline v fiz-kulturi, ki jo z veliko izkušenostjo goji češkoslovaško sokolstvo. Zanimanje za telovadilo je ne glede na velike priprave za bližajoči se sokolska zlet tudi v Češkoslovaški vse silnej-še. Že samo te izbirne tekme so s svojo številno udeležbo nokazale, da vlada med češkoslovaško mladino navdušenje za orodno telovadbo. Nekaj mlajših tekmovalk, ki so tokrat prvič po vojni tekmovale, se je uvrstilo na prva mesta, ostale pa so pokazale uspehe, ki dajejo ženski telovadbi v Č.SR velike izglede za bodočnost. Vsekakor bo skupna vadba izbranih tekmovalk pod izkušenim vodstvom pripomogla, da bodo Čeho-slovakinje nevarni tekmeci za prvc.n--‘v.) v žensk’ orod-i telovodiv na bližajočih se olimpijskih igrah. Emil Frelih, Praga O »HESS /seslovanski turnir v Moskvi V četrtek je biki igrano v turnirju X. kolo. Smislov je remiziral z Bot-vinnikom, Ragozin je premagal Gli-gorida, partija Boleslovski-Kottnauer je končala remi, prav tako partiji Keres-dr. Trifumovič in Pachman-Bondarevoki. Novoteljmov je porazil Holmova, Pkiter je remiziraj s Sokolskim, Kotov je porazil Cvetkova. XI. kolo je bilo igrano v petek. Najvažnejša je bila partija Botvin-nik-Ragozin, ki jo je Botvimnik v 33 potezah dobil. Kotianauer je premagal svojega rojaka Pachmana, Holmov pa Platerja. Remi a» končale partije: Novoteljnov-SmisJov, Gligo-rid-Boleslavski, dr. Trifuoovid-Kerce in Sokolski-Cvetkov. V soboto so bile odigrane prekinjene partije. Med drugim je Kotov premagal Platerja, Boleslavski Bon-darevskega, remi pa so končale partije: Gligorič-Smislov, Kottnauer-Ra-gozm. Po XI. kolu je visoko v vodstvu Bolvinnik z 9 točkami. Slede Bole- TABELA PO 9. KOLU 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1. Smislov o Va Va 1 Va Va- 1 1 0 2. Ragozin */a <> 0 Va 1 1 1 1 Va 3. Boleslavski Va 1 ■o Va 0 1 . 1 1 Va 4. Pacman 0 Va Va Va 0 1 1 1 Va 5. Keres Va 0 1 Va Va 1 1 1 1 6. Triluuovič Va 0 0 1 1 Va Va 1 Va 7. Bondarevski 0 0 , -o Va Va 1 1 0 0 8. Kotnauer 0 . O 0 0 0 0 Va Va Va 9. Gligorič • 1 -c> Va 0 1 1 Va 1 0 10. Botvinnik V. 1 Va o 1 1 1 1 1 Va 11. Novoteljnov . 0 Va 1 1 0 -o . 1 Va 0 12. Plater Va Va 0 1 0 0 . -c> Va 13. Cvetkov 0 0 Va 0 Va 0 0 0 Va 14. Sokol jek) 0 0 0 0 1 Va Va 0 Va o 15. Holmov 0 0 0 0 Va 1 Va 0 0 16. Kotov 1 Va Va Va 0 1 Va 1 -o slavski in Kotov 7 in pol. Keres 7 (1), Ragozin 7, Smislov 6 in pol, Gli-gorič, dr. Trifunovič 6, Novoteljnov 0 in pol (1), Pachman 5 .‘n pol, Bon-darevski, Kottnauer, Sokolski 3 in pol, Plater 3 (i). Holmov 3. Cvetkov 2. Štiri kola pred koncem kaže, da bo skoro gotovo zmagal na turnirju Botvinnik. Naša dva prvaka imata izglede, da dosežeta nekaj nad 50 %. Moskva, 14. dec. Partija Novotel-nov : Plater ia Vil. kola se je končala z zmago Novotel nova, partija Bomlareveki : Keres iz XI. kola pa je ponovno prekinjena. 8PANSKA OTVORITEV Bell: Foltys Cm: 1’čro (Zagreb, I. kolo, 30. nov. 1947 1. e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— cG, 3. Ffl—1)5, a7—a6, 4. Lb5—a-i, 8g8—16, 6. 0—0, L18—e7,6.Tn—el, J,7—b5, 7, La4—b3, 0—0, 8. c2—c3, d7—d5, To je znana »Marshallova varianta«. O njeni vrednosti teorija še vedno ni spregovorila končne besede, čeprav so jo že večkrat označili kot ovrženo. S. e4:d5, c5—e4!?, Običajno igrajo Sd5:, 10. Se5:, 8e5:, 11. Te5:, Pa sedaj bodisi c6 ah Sf6. Poteza v partiji je tudi znana že več desetletij, m pa bila doslej še dobro raziskana. Črni z njo žrtvuje še enega kmeta, 10. d5:c0, V poštev prihaja tudi 10. Sg5, 10. ...e4:I3, 11. Ddl:f3, Le«—g4, 12. 013—gS, T18—e8, 13. d2—dl, Canal je svojčas tgrai 13. 14, LdG, 14. Te5!, pa čmi ne sme vzeti trdnjave, ker visi Lg4. Dvomljivo za belega je po teoriji 13. 13, Dd3, 14. Ig4:, Lc5 + , 15. Te3. 13. ...Le7—<16, 14, 12—14, S10— h5!, 15. Tel:c8-)-, Po 15. D12, Tel: + bi pade) važni kmet 14. Tako pa tudi dobi črni nazaj kmeta na c6. 15. ...Dd8:e8, 16. Og3—12, Oe8: c6, 17. h2—h3, Lg4—c8, 18. Lb3—dl!, Sh5—16, 19. Sbl—d2?, Z 19. L13, Se4, 20. Sd2i, 15, 21. Se4:le4:, 22. Le2 bi imel beli še vedno kmeta več in boljšo pozicijo. Cmi bi imel s protiigro na f-hniji samo izglede na remi. — Po Igrani potezi pa je namesto tega beli že izgubljen, ker kljub kmetu več ne pride do razvoja svojih figur. 19. ...Le8—e6!, 20. Ldl—13, Le6 —d5, 21. L13:d5, Dc6:d5, 22. a2—a4. Ne gre 22, D13, Te8 in trdnjava vdere v belo pozicijo. 22. ...Ta8—e8, 23. a4:b5, a6:b5, 24. S<12—tl, h7—h6, 25. Lel—d2, Beli lovec ne pride do igre, ker ga ovirajo lastni kmetje. 25. ... I»d5—b3!, 26. Ld2—e3, b5— b4!, 27. c3:b4, Na 27. Tel pride Sd5. 27. ...Ld6—b4, 28. d4—d5 Belli ne vidi več obrambe proti Sd5 In daje zato kmeta nazaj, kar pa tudi ne pomaga več. 28. ...Sf6:d5, 29. Le3—d4, »b3— 63. Študije Z grožnjo Te2. 30. Sil—g3, Lb4—el! Dobi kmeta. Seveda je šlo prav tako Tel-K 31. Tal:el, Te8:cl+, 32. D12:el, Dd3:d4+, 33. Kgl—hi, Izgubljena je tudi končnica po 33. Df2, D14:, 34. D14:, S14: ter nato Sd3. 33__Dd4:14, 34. Sg3—11, g7—gfl, 35. Del—c2, Kg8—g7, 36. Khl—gl, D14—d4+, 37. Kgl—hi, h6—h5, 38. lihi—h2, Sd5—b4, 39. Sli—e3, Dd4 —e5-f, 40. Kb2—gl, Sb4—d5, 41. Bgl—12, Tu je bila partija prekinjena. Crnl je kuvertiral potezo Sd5:e3, nakar se je beli pred nadaljevanjem brez igre vdal. Po 42. De3: lahko igra črni Db2:-K 43. Kg3, D16! ter nato Dd6+, c5, Dd4 in čmi kmet hitro odloči. Prav tako pa je dobljena končnica kmetov, na pr. 42. De3:, De3: + , 43. Ke3:, Kf6, 44. Kd4, Ke6, 45. Kc5, Kd7, 46. b4, c6!, 47. g3, g5, 48. g4. h4. Cmi potem igra 15 in po g!5: še g4. nakar gre h- kmet v damo. ŠTUDIJA 0 priliki tekme s Češkoslovaško v Zagrebu so nam češki mojstri pokazali vrsto svojih originalnih študij. Eno izmed njih, lažje, toda lepo delo E. Richterja, kaže diagram. Beli: Ke7, Ld5, Sg7, kmet h5 (4); črni: Kh6, Ldl. krnel f7. Beli na potezi dobi. Črni grozi seveda vzeti bodisi kmeta. bodisi skakača. Po i. Kf6, Lh5: ni videti zmagovitega nadaljevanja. Pač pa presenetljivo dobi edlina preostala možnost: 1. Sg7—15+1, Khfi:h5 Na Kh7 odloči U7:, na Kg5 pa 2h6. KgG, 3. U7 + . 2. Kc7—16. S tem je študija že končana, kajti na vsako potezo črni takoj izgubi. Le2 ali Kg4 stane zaradi Sg3+ oz. Se3+ figuro, na Lg4 pride LI7 mat, na vse druge poteze z lovcem pa Lf3 mat. Zanimivo je, da ima končna pozicij« kar 4 variante, kljub majhnemu številu figur. Domače vesti Maribor—Celje na 100 deskah Celje, 14. dec. Danes je bila v Celju šahovska tekma na IGU deskah med Mariborskim in Celjskim šahovskim okrožjem. Zmagali m Mariborčani 58:37. 5 partij je bilo »večer še prekinjenih. Na prvih 20 deskah je rezultat 13:7, v mladinski reprezentanei pa 8:2 zn Maribor. &f&s$f€2itsk£» tnoštveao prvenstvo O priliki četrte konference LgM je bil dne 13. t. m. odigran v Ljub-Ijani moštveni brzotumir za prvenstvo ljubljanskih visokih šol. Sodelovalo je rekordno število 18 moštev, vsako s 6 igralci, skupno torej 108 šahistov. Moštva so tekmovala naj-preje v dveh predskupinah, iz katerih so po 3 najboljša prišla v finale. Rezultati v predskupinah so bili: A: Igralsko-glasbena 38 in pol, Medicina 1. 36, Ekonomska I. 34 in pol, Elektrotehnika I. 26, Strojniki 18 in pol, Filozofija II. 18, Medicina II. 17, Arhitektura 15, Ekonomska II. 10. B: Gradbeno 1. 40 in pol, filozofija I. 36 in pol, Elektrotehnika III. 25 in pol, Gradbena II. 25, Montani-sti 23 in pol, Juristi 22, Likovna 20, Agronomska 14 in pol. Elektrotehnika II. 8 m pol. V finalu je bil rezultat naslednji: 1. kombinirano moštvo Igralske in glasbene akademije 17 točk, 2. Medicina I. 15, 3.-4. Gradbena I. in Ekonomija I, po 10, 5. Filozofija I. 8. 6. Elektrotehnika TU. Turnir, ki je potekel v popolnem redu, je vodil ki organiziral tovariš Franc Brglez. šahovski turnir H. GIMNAZIJE V CELJU Pred tednom dni se je na naši gimnaziji pričel šahovski razredni prvenstveni turnir. Igra veega skupaj 111 šahistov, kar pomeni doslej najbolj množično udeležbo šahovskih turnirjev. Od teh je nekaj deklet, ki »o dokazale, da se tudi dekleta zani-maijo za to igro. Prvi je končal razredni turnir četrti B razred, ki šteje 9 šahitsov, sledil mu je četrti C z istim številom igralcev. Zanimanje za šahovsko igro na naši šoli je letos zelo veliko. Srečanje s šahisti drugih celjskih šol bo šele pokazalo, kakšno kvaliteto sn» dosegli. Borovšek Ivan. MLADINSKI TURNIRJI V februarju bo v Beogradu prvi turnir za mladinsko prvenstvo FLRJ. Na turnirju bodo sodelovala najbolj« mladinci iz vse države, stari do 18 let. LR Slovenija bo dala tri zastopnike. Zaradi tega so že sedaj v teku tekmovanja za mladinsko prvenstvo republik. Turnir za prvenstvo LR Srbije se igra v Beogradu. O božiču pa bo v Ljubljani II. turnir za mladinsko prvenstvo LR Slovenije. Sodelovalo bo predvidoma 6 zastopnikov naših šahovskih okrožij. V teku decembra Imdo kot priprava za republiško prvenstvo izvedeni turnirji za mladinsko prvenstvo okrožij. V Ljubljani se že igra turnir za mladinsko prvenstvo Ljubljane, na katerem sodeluje 8 igralcev. SIMULTANKE V Idriji bo igral na povabilo SFD Rudarja velemojster Pirc v soboto 20. t. m. ob 20. simmllako V Jaršah pri Domžalah prireja dne 21. t. m. Gorenjski OŠO simultanko, ki jo bo igral edZcu<4rteci_ Budimpešta, 14. dee. Danes je bilo odigrano zadnje kolo jesenskega dela nogometnega prvenstva Madžarske. Že med tednom je Csepel v svoji zadnji tekmi v Szolnoku premagal tamkajšnje moštvo Szolnok z 2:1 in si s to zmago zagotovil naslov jesenskega nogometnega prvaka Madžarske. Vsa ostala srečanja so bila odigrana danes. Med njimi je bilo nekaj zanimivih rezultatov, pa tudi presenečenj, med katere moramo v prvi vrsti šteti tekmo Kispest : Elektromos 3 : 3, dalje tudi tekmo MTK : MATEOSz 2 : 2, dočim se je glavna tekma tega kola med Ferencvarosem in Vasa-som tudi končala neodločeno, in sicer 1 : 1. Rezultati ostalih tekem so naslednji: DVSC : Sz AC 1 : 0, Szeged : EMTK 2 : 1, Haladas-: Vasas ETO 0 : 0, Ujpest : Salgotarian 4 :1. Lestvica izgleda sedaj takole: Toulouse 4 : 0, Aleš : Cannes 2 : 1, Mar-seilles : Roubais 1 : 1. V vodstvu na tabeli je še vedno Reims s 23 točkami pred Lilleom in SL Etiennom, sledi Roubaiz 20, Marseilles 19, Racing 17 točk itd. Csepel 16 13 1 2 42:16 27 Vasas 16 11 4 1 34:15 26 Kispest 16 10 3 3 40:25 23 Ferencvaros 16 10 3 3 35:23 23 Ujpest 15 8 5 2 45:22 21 MTK 15 8 3 4 33:17 19 Haladas 16 6 6 4 27:23 18 MATEOSz 16 6 4 6 21:16 16 Elektromos 16 4 4 8 22:34 12 Salgotarian 16 4 4 8 15:32 12 Vasas ETO 15 5 1 9 24:33 11 Šzolnok 16 4 3 9 17:24 11 MOGtjRT 16 4 2 10 23:34 10 EMTK 16 4» 2 10 22:34 10 Sz AC 16 3 3 9 20:37 10 DVSC 16 4 2 10 21:44 10 Szeged 15 3 3 9 14:27 9 London, 14. dec. Včeraj je bilo odigrano 20. kolo nogometnega prvenstva Anglije. Arsenal je premagal Grimsbjr s 4 : 0, s čemer pa se ni v vrhu lestvice stanje prav nič spremenilo, ker sta tudi naslednji dve moštvi za Arsenalom, to sta Burnley in Prestop, prav tako premagali svoja nasprotnika. V tem kolu predstavlja največje presenečenje poraz Wolverhamptona na svojem igrišču po lanskem prvaku Liverpoolu z rezultatom 1 : 2. Rezultati ostalih tekem so naslednji: Aston Villa : . Middlesbrough 1:1, Blackbourn Rowers ; Manchester U. 1 : 1, Derby County : Stoke City 1 : 1, Ever-ton : Bolton Wand. 2 : 0, Burnley : Hud-derslield 1 : 0, Manchester City : Shelield U. 4 : 3, Charlton Ath. : Sunderland 1: 0. Vrstni red na lestvici je po tem kolu naslednji: Arsenal 32 točk, Burnley 28, Preston NE 27, Blackpool, Middlesbrough, Derby County in Aston Villa 24 itd. Odigrani morata biti, vsega skupaj še dve tekmi in sicer Szeged : Vasas ETO in Ujpest : MTK. Pariz, 14. dec. Danes so bile v nogometnem prvenstvu Francije zaradi petega kola tekmovanja za cup odigrane samo štiri tekme, in sicer: St. Etienne : Red Star 4 : 1, Sochaus : Bern, 14. dec. Današnje 12. kolo švicarskega nogometnega prvenstva je imelo 1 ” na sporedu nekaj zelo za- nimivih tekem. Grashopers je igral neodločeno z Bielom 2 : 2, dočim je Basel dosegel svojo prvo zmago in sicer nad Cantonalom z rezultatom 2 : 0. V glavni tekmi tega kola je Lausanne premagala Servette 1 : 0. Vodstvo na lestvici je obdržal Chaus de Fonds z zmago nad Voung Felowsom 4:1, dočim so bili ostali rezultati naslednji: Belincona : Bern 6 : 0, Grenchen : Ziirich 2 : 0, Locarno : Lugano 3 : 1. Na lestvici vodi s precejšnjim naskokom Chaux de Fondes z 18 točkami, slede Belincona, Grashopers, Servette. Lausanne in Biel, vsi s 15 točkami, itd. IMija : češkoslovaška 3:1 (’l:o) Bari. 14. dec. Zadnja letošnja mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Italije se je pričakovala po vsem športnem svetu z velikim zanimanjem. 'Na novem stadionu v Bariju je pred 40.000 gledalci reprezentanca Italije premagala ČSR z rezultatom 3:1 (1:0). kar je prvi letošnji poraz če--škojioivaške nogometne reprezentance. Moštvi sta- nastopili v naslednjih . postavali: Č SR: Kopecky (Horak), Senecky, Vedral. Balaži, K-olsky (Rieger), Kare!. Kokštejn. Kuhala. Kfižak (Bradač), Mia, Šimansky. Italija: Bacigalupo. Ballarin. Ma-roso. Annovasi, Parola, Gresar, Meliti. Loik Ga-betto. Mazzola, Kara.pel-lese- Tekma se je pričela v silovitimi napadi italijanskega moštva, katerega pritisk je trajal polnili 10 minut. .V G. minuti je bil poškodovan češkoslovaški vratar Kopecky in ga je moral zamenjati Horak. To je odločilno vplivalo na češkoslovaško moštvo, ki je še bolj popustilo in je tako uspelo v 10. minuli Menliju z lepim strelom doseči vodilni gol. — šele nato so se češkoslovaški igralci rešili pritiska i.n se je do konca polčasa igra razvijala v medsebojnih brezuspešnih napadih. Začetek drugega polčasa ie pripadal Čehoslovakom, toda njihov napad ni znal realizirali nobene od številnih ugodnih prilik, ampak je nasprotno doseglo moštvo Italije' po Gabettiju drugi gol. V 18. min. je uspelo Caraipelleseju zaradi napake •češkoslovaške obrambe rezultat še zvišati na 3:0. Častni gol so Čeho-slovaki dosegli v 38. nr uti. Kuhala je streljal prosti strel, ki ga je dočakal Mia in neubranljivo z glavo poslal žogo v mrežo in znižal rezultat na 3:1. Zmaga Italijanov je zaslužena, ker je igralo njihovo moštvo boljše, odločneje in hitreje, dočim sta pri Če-hoslovakih v glavnem odpovedali kri Iška vrsta in vsa ožja obramba. Najboljši italijanski igralec je bil Bacigalupo v vratih, sicer pa so bili tudi vsi ostali odlični. V češkoslovaškem moštvu sta igrala dobro edino Kiha in Karel. To je bilo 15. sreča- nje . obeh reprezentanc, od katerih so v sedmih tekmah zmagali Italijani, v štirih Čehoslovaki, štiri pa so se končale neodločeno. Skupno razmerje doseženih in prejetih golov znaša 28:24 za Italijo. Tekmo je sodil Avstrijec Beranek. LTC v Angliji London, 14. dec. Češki prvak v hokeju na ledu LTC iz Prage je začel svojo turnejo po Angliji. V prvem srečanju je LTC premagal Harringay Ra-cers z 8:1. V četrtek je na umetnem drsališču v Wilbleyju LTC premagal olimpijsko reprezentanco Anglije z 9:3 (0:1, 3:0, 6:2), včeraj pa angleško profesionalno moštvo Streatham z 9:2 (2:0. 4:2, 3:0). LTC bo odigral še tri tekme v Angliji, med katerimi bo gotovo najtežja v torek proti Brigton Tigors. Zmage pariškega Racinga na češkem Praga, 14. dec. Izvrstno hokejsko moštvo Racing iz Pariza je na gostovanju v ČSR v vseh dosedanjih štirih nastopih zmagalo. V ponedeljek je v Pragi pred 7000 gledalci premagal I.ČLTK s 5:2, naslednji dan je srečanje Pariz:Praga prineslo zopet zmago Parižanom s 5:4. V sredo je v Brnu Racing v povratni tekmi ponovno zmagal I.CLTK z 4:2, v četrtek pa v Ostravi tamkajšnjo Ostravo z 8:1. Gostovanje Švedov v Pragi Praga, 14. dec. V pelek je prišlo na gostovanje v ČSR švedsko hokejsko moštvo Gota iz Stockholma. V prvem nastopu v Pragi je izgubil Gota proti I.ČLTK s 6:7. Racing v Angliji Pariz, 14. dec. Na povratku iz gostovanja v ČSR je pariški Racing krenil v Anglijo.-. Danes je premagal angleško hokejsko moštvo Falkist Lions iz GIasgowa s 3:1. Prvenstvo Švice v hokeju Bern, 14. dec. Včeraj in danes je bilo nekaj tekem švicarske hokejske liga HC Davos je včeraj premagal Grashopers (Ziirich) z 2:1, dočim se je srečanje Rottvveiss (Basel) : Bern SC končalo neodločeno 6:6. Danes so bile naslednje tekme: Voung Sprinlers : Montchoisi 4:4, HC Davos : Rottvveiss 4:1. HC Arose : Zuricber SC 8:6. V prvenstvu vodi še nadalje HC Davos pred WC A roso Nogometno msištvo Rohemians v Franciji Pariz, 14. dec. Na stadionu Pare des Princes se je včeraj končalo nogometno srečanje med Stade Francais in Bohe-miainsom iz Prage neodločeno 2:2 (1:0). Danes pa je v Strassbourgu Bohemi-ans izgubila proti Racingu (Strass-bourg) z 2:3. To je prvi poraz češkega moštva v 19 tekmah, ki jih je doslej po vojni odigralo v Franciji. Drohny bo prišel igrati hokej Praga, 14. dec. Češka teniška moi-9tra I>pabny in Černik sta se ,po odsotnosti polnih 4 mesecev vrnila . v sredo z letalom v Prago iz Južne Amerike Drobny bo v torek nasto- pil v olimpijski hokejski reprezentanci ČSR v tekmi proti Goti (Stockholm). Dve prijateljski ssutgoanettti tekmi Genova, 14. dec. V prijateljski tekmi je italijansko ligaško moštvo Genova premagala danes švedsko moštvo AIK z 2:1. Brno, 14. dec. Na Dunaju je danes premagala Auistria v prijateljski tekmi SK Zidenice s 5:4. Dva nova svetovna rekorda v plavanju Now York, 14. dec. Na plavalnih tekmab v New Havonu je Bob Solil dosegel dva nova svetovna rekorda v prsnem plavanju. 100 jardov je preplaval v času 1:00,4 (stari rekord jo imel de Forrest 1:00,5). Na 100 m prsno je plaval 1:07,2 (stari rekord Hough 1:07,3). Evropski pokal v namiznem tenisu Bratislava, 14. dec. V tekmovanju za evropski pokal v namiznem tenisu je češka B reprezentanca (Slovaška-Marinko, Tokar) premagala A reprezentanco Madžarske (Soos. Sido) s 3:1. Italija je premagala švedsko v boksu Stockholm, 14. dec. Amaterska boksarska reprezentanca Italije na danes nepričakovano premagala reprezentanco Švedske z 9:7. Danska je premagala Švedsko v telovadbi Stockholm, 14. dec. V telovadnem srečanju je reprezentanca Danske premagala v Stockholmu Švedsko z 276.15:244,27 točkami. N!»vo umetno drsališče v Pardubicah Praga, 14. dec. 21. L m. bo otvorje-no v Pandubicah na svečan način novo umetno drsališče. To je za Brnom, Prago, Ostravo, Bratislavo in Češkimi Budjejovicami že šesto umeino drsališče v Češkoslovaški. Prvenstvo Avstrije v umetnem drsanju Dunaj, 14. dec. Na umetnem drsališču Engelman je bilo prvenstvo Avstrije v umetnem drsanju. Prvenstvo članic je osvojila Eva Pavli k s 267.15 točkami pred Apeldanerjevo 253.10 točk in Inge Solar 250,36 točkami. Prvenstvo članov je osvojil Edi Rada s 388,44, drugi je May s 386,19 in tretji Leipot s 377,92 točkami. Prvenstvo parov sta si osvojila bral in sestra Radsenbofer. PLAVALNI POSVET Fizkultuinna zveza - Slovenije, odbor za plavanje sklicuje na dan 21. decembra t- 1. ob 10. uri posvet v svojih prostorih na Taboru. Okraji* kjer obstoja tehnična možnost gojenja plavalnega športa in fizkulturna društva, ki imajo plavalne sekcije, naj pošljejo na posvet po enega zastopnika s pooblastilom. Dnevni red posveta: 1. Otvoritev. 2. Poročilo o sezoni. 3. Kadri (vaditelji, sodniki, šola, tekmovalci). 4. Plan dela zn leto 1948. s perspektivnim pogledom v petletni plan. 5. Koledar za leto 1918. 6. Slučajnosti. Zastopniki okrajev in društev naj pripotujejo v Ljubljano v nedeljo dopoldne, izdatek za vožnjo se povrne. Odbor za plavanje FZS. nss ttskasns .slovenskega poročevalca« v Ljubljani glavni urednik zdenko vahtab — uredništvo in uprava: Ljubljana, tabor. TELEFON 54-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UFRAVE60-4045-21