Čcluja dne t.. IO- ln 20. »»»ke«. »vence«. — IJrednifttvo In upravnUtvo » (..niči. Vi« C- 1'arettl 9. — Tlaka	Tlakama. — Izdajatelj in odgov. nr*daik Francc PodbcrSič. — Cena oglaaom: I mlliiniler visočino a iiriai enega atolpa L. — MO. xa trguvako reklamo. llanCita oliveatila. poalaiia. oamrtnloo »a» 'la, aa ku a n ila Itd., vlaka vrata I L. — Celoletna naročnina I,. — Za lliozematvu 22.10 L.
Geto III.	(H)HICA, dne f. faalljaa 1024	Al. IO.
Da jc zbornica vsa prazna, kaj sc čudno to vam zdi? MusoKni jo tam v klopi in prav kislo sc drži
Opozicija nc pride več nam v zbornico sedaj, a čc tc ni, šc večina delati vam nima kaj.
U Italija je v klopi dvignila jo zdaj rok6: »Prosim, dajte mi besedo!« Bogvc, čc ji dal jo bo.
Pravijo tako po svetu, Lazarini tolovaj naveličal so gozdov je, rad zdaj med ljudi bi vsaj.
V Rim je stopil pred palačo, koder službe se dobe: »Niso zdaj Ic mesta prazna, čc bi hteli me, ljudje?
Verjemite, da bom vreden tistih vaših vseh ljudi ki so kradli in mori K, kar po ječah jih sodi
Res nc vemo, čc vzprcjel ga kdo je. ga naprej poslal. Morda pa imel zadosti dobrih ni izpričeval.
A gotovo pa je eno. da se joče celi Rim, in pretaka solze sulic, joče Musolini ž njim.
A no vemo, kaj jim žal jc, da poslanec bil jo ubit, da prejeli so zločineo, je ušel jim kak »profit?«
Poleg tega je še ena, v ječi pač še niso vsi. eden dolgo osle kože, drugi skrit šc kje tišči.
Pač baje, če vse odkri je policija, bo šo smrad, marsikdo ho pihal jezen, pikal, sekal kakor gad.
Ii.no res je: Policija pridno giblje se nam zdaj; kar Dc Bono je poskočil, jc polet dobila vsaj. Čuk.
se prt krajevnih gg
In druge knjige ^Goriške Matice" v vsako slovensko hišo T Zglaslte poverjenikih I Kjer teh nI, pošljite znesek L S.— na ..Goriško Matico" v Ooriol.
Na desnici, na levici —
vsakdo vpije po pravici.
Ob obletnici.
Dragi čitatelj Čulca n« pal' ci morda ne ve, da smo z d«> našnjim dnem že stopiji v tre« tjc leto svojega čukovega živ* ljcttja in da je že preteklo dve leti, odkar zahaja Cuk v naše domove, pika in kljuje, seka in reže, zabavlja in zabava vse. staro in mlado, veliko in majhno, da je veselje
Cc pomislimo, so za Čuka dve leti tako krepkega živ« Ijen ja že precej lep«, starost, čc pomislimo, da ima toliko hudih sovražnikov, da bi ga imuTiikatcro dekle rado zada« vilo, <la bi.mu ta ali oni fant najraj.Še razbil glavo in irtu vse klepetulje, kar jih jo ie imel čuk na rešetu, najrajšc (»opirHle vse perje, da bi čuk IK>tem letal okoli, kakor kako j cd v a iz valjčno piŠčo. Polog tega je tudi marsikaterega |K» litika že v jezil, župana ali ko* misarja.
Čuk prav rad prizna, da je včasih kljuni! po krivici, ker mu je kaka neumna vaška sova v obliki lažnivega dopisni' k a dala krive informacije, I o pa čuk praV rad obžaluje in je že ter ho tudi nadalje krivične dopisnike prav |x>šteno s po« lenom. če jih dobi. Včasih pa se take kukavice niti podpiše* jo ne s pravim imenom,
Se za eno je čuku za časti* tati. ko stopa žc v tretjo leto, namreč za to, da je bilo po* dobnim listom mod Skrven* tem dodeljeno prav kratko življenje* ne radi tega« ker bi se Slovenci morda radi ne pi* kali in smejali, ampak so bili ti listi baje že ob svojem roj* stvu jetični. Cuk na palci pa je že prestal svojo krizo in ni se bati, da bi ga pobrala jeti* ka, dokler sc bo tako krepko razvijaj.
Ker jc prepričan o svojem dolgem življenju, zato tudi lahko govori in obljublja, da bo ostal tudi nadalje zvest svojemu programu, da bo pi* kal in sekal tam, kjer je seka* nja potreba, poleg tega pa bo posvečal še več nego poprej svojo pozornost dobrim do vtis pom. zametu joč vse. česar ne razume vsak Čukov čitatelj in vse, kar nima niti trohice dov* tipa v sebi. Raditega so se že do danes »pravijo«; zelo skraj* šab, in sc bodo lc še bolj, a* ko ne postanejo pametnejši in boljši
Tako upamo, da se bo Čuk na palci le šc bolj priljubil in postal ljub gost vsake sk> vensko hiše, v katerih je po* treba poleg resnega dela tudi vedrih uric veselja in smeha.
Ur,
NOBEL.
Gospa veri ž niča Ohrovt sa jc slednjič omislila sobarico. Da se-pa novi pridobitvi dmponira, je treba takoj zavzeti primerno stališče. Tako tudi gospa O-hroivt. Prvo jutrt) Je že zvonila, da je odmevalo po vsej hiši. Brez sape je prihitela nova 90* harica k nji: • *"
»Želite, gospa?« »0 nič. Hotela sem Vam samo povedati, da Vas še ne rabim.«
Kje Je gospod?
Noč ie Malo Vntestoce poČb va v snu. Nikogar ni več na ulici Tudi nočni čuvaj jo za* spal v kakem kotu. Vendar se zdi, da je nck(k> nalahko za* kašljal. Nekdo je tu, ki je si* cer iiuvidcn. a bi ga bistro oko Čukovega bralca vendarle našlo. Ali je popotnik ali pa pozni gost, ki se jo zamudil v gostilni in nima ključa, da bi odprl svoja hišna vrata. Tako ali tako, poiščite tfa. iz* vlečite ga iz sence in pošljite Čuku na palci Čc doložitc šc
tisočletni kulturi in dvtltzuct.fi in nam tedaj niso na razpo* logo sredstva inkvizicije sred» njega veka, potom katerih bi lahko s kleščami in ognjem iz* siliti izpovedbo zločincev, ki so pa brez ozira ha 20. stoletje čisto po srednjeveško umorili človeka in ga skrili.
Pravijp. da se zgodovina suče. če Je to res, potem smo z enim kopcem že davno v srednjem veku nazaj aH pa, v — Afriki.
Ko se Je mudil etijopski kralj Rus Tafarl te dni v Rimu, je začuden spoznal: »Zdaj vem, zakaj smo mi
IEtijopci zaostali za Evropo (dede kulture in civilizacije. Zato, ker /Šmarno uvtomobl* lov. da bi ž njimi umorjence odpeljali. Mi pustimo svoj« žrtve iui mestu ležati
Pa šc nekaj je porabil črni Rm Ta f ari. Oni nlmafo ne bank ne Macchiavellbja in njih razbojniki ne delalo z do* movinsko ljubeznijo, ki Jih o* prosti žc vnaprej vsake kazni.
Ker je proglašeno, da naj se povrnejo v deželo norrruH* nc namere (kot Je bilo po* prej), zato se pokori tudi Čuk iui pofci in v tej zadevi —
molči, dokler hoče ...
• • •
Na meji pri Postojni se je
(.um na paicL i-e uokkiec sc » „ "- J. / ^ v . 5 lir. iKiste dolrili odi Čuka lopo 1 zgodil incident. To ni nič
knjigo ip sicer drugi del Zgo* dolinskih anekdot; to so sa* me kratke dogodbicc. ki se odlikujejo po svoji lepoti in dovtipnosti najboljše drilo za človeka.
Gorico, 1. julija 1924. ■
Te dni je sicer poteklo mnogo krokodilovih solz, a za povod en j vendar ni bilo velike nevarnosti, zakaj solze so bile tako suhe. da joj1 — Ministersld predsednik je go* voril na desno in na levo in se v potu svojega obraza trudil, da bi dokazal, da je za pravi* co in irdr in da, če Rog da in sreča martganelska, ostane vse po starem. Pravijo tudi, da jc t c dni moral marsikdo zavžiti kapljice, ki so hujše kot rici* novo olje, a jih je mirno pre* nesel misleč da so »arcnije »Arenije* pa— tem bolj grem ke kot so, tem boljše so.
Da niso našli Matteottija, trdč vsi pravoverni listi in posebno policija sama, da je kriv Matteotti sam. ker se še ni ja--vil na policiji, kje se nahaja njegovo sedanje bivališče. Po* Ucija je baje poslala na umor* Jenega poslanca priporočeno pismo v trdni veri. da je pošta boljša nego policija in ga bo ta čisto gotovo našla.
Da pa prijeti zločinci ne ve* do za truplo Matteottija Je či» sto naravno, ker živimo v dva*
PO'
sebnega. Na mejah in V pošte* nih zakonih ae vedno godt in* cidenti. Posebno pa je poroče* vanje »Piccola*. Ko so »Orju* našim nabili komuniste v Trt bovlju (kako?) je bil»Piccoiom kot protlkomunistični list st* veda, ves navdušen za »Orju* no« ih je veselo registriral, da je Otjuna podobna fašistom itd. Zdaj, ko so bajč »Orjuna* ši«t napadli obmejno laško fi* nanco (Čuk , ni preiskoval če so to biti res »OrjunašU) pa pegveča »Piccolo* »OrjunU še večjo pozornost in se je ta v njegovih očeh naenkrat spremenila v silno nevarno in ostudno organizacijo. Dragi »Piccoloje pač tako. Pes, ki druge grize je vedno prijet*
nejši kot pes, ki tebe grize. • • •
V Gorici so aretirali neke* ga. ki je obdotžen, da ie ubil Strancarja v Sturjah. Se Čuk ni tako počasen. Se polž bi bil to preje naredil. Baje so hudi, češ, da je aretiranec delal za domovino in da so višji odgo* vorni zato. Pa nižji iz •kehe« ' »n višji vanjo. Za pravico je
to še bolje, za Čuka pa tudi. • • «
Pri nas — to je najnovejše, in brez dvoma za Čuka — celi vrsti društvom prepovedali obstoj. Vzrok je edino ta. ker la narodna društva, ta ird dentična gnezda' ne pustijo v svoj krog drugorodccv, dasi se ti po celi deželi trumoma priglu; šajo in bi se rodi posluževali slovenskih knjig, slovenskih listov in peli slovenske pesmi ter igrati slovenske igre, poteg pa poslušali slovenska preda* vanja. To dejstvo.je prefektu-ro tako nemilo ruzkačilo. da je prepovedala obstanek teh društev.
ČUK NA P A L*C!.
NAPREJ,.'?1' »AH .hočete plačati najemnimi prvega J0 zadnjega,
spod?« • .'v'^--:.;.^.' .
iMenl le vseeno; če hočete, pa Vam ostanem že koj s ur vim dolžan.«
VZROK. »Povcfte ml vtgvStfc. gospod Potoček, čemu ste se pravzaprav vi poročili?« V*.
»Veste kaj. d raci prijatelj, samemu bfti ml nI nič kal več vgujala.«
»Toda VI ee hočete, kot seiu slišal, zopet ločiti.« •
»Seveda; zdaj ml pa zopel vgaja samemu faW.«
tiiateAT. Sosed: Moden! dnevi so pri no^v oporočen c m parčku tu zna ven. že pošli. Do zdaj sta sc k-z besedami obkladala, danes pa sla se prvič stcpla.
O IT! TUJE BESEDE! Neka trgovina Je prejela sledečo reklamncijo:
»Na vašem računu sem opu zil postavko: vaš saldo L 56.10. ako tudi sem od Vas prejel samo sir in nikak saldo.« PASJA DOLŽNOST. Gospa Pokalica je dobila svojega moža, ko je božal lepo služkinjo. Ko jc ubogega grešnika pošteno zmikastila, se jo obrnila na psička in ga nahrulila:
»In ti, mrcina, si to mimo gledala; niti zalajal nisi — Marš!«
NA DEŽELI. Nedolgo od tega, ko sean na izletu prišel v neko gostil* no in naročil jedi. Teknilo mi jc. Le -to mo jc jezilo, da jc hotel domači pes neprestano vtikati svoj gobec v mojo skledo. Slednjič sera poklical gostilničarko in se pritožiL
»Joji« je dejala ta, »kako ic pes brihten. On navadno jc iz to sklede in zdaj misH, da tiu di on sme z vami jesti«! MED BAHACI. Pri pijači sedijo trije in sc široko baba jo:
»Moja žena je bila šest tednov v Berlinu.«
»In moja je bila šest mese« cev.«
»Moja sc pa sploh več ne povrne.«
NI DOVOLJ.
»Kaj pa ti je? Zakaj pa jo-češ?«
»•Moja tašča je obsojena na osem dni zapora.«
»To pa ni tako huda stvar« »Da, toda državni pravdni k Jc zahteval tri mesece zapora.• DENARNA ZADEVA. »Ne vem, kaj bo to: moj sin raste ki dela na univerzi in ni koli nič ne konča.«
»Moj )e pa drugačen. On pa nič ne dela iu bo kmalu vse končal.« Mislil je — premoŽenje V KREMATORIJU. »Zažiga nje mrliča bo stalo kakih 500 lir,« ; .
»Toda Čujte; umriema manj ka ena noga; ali ne bo zato nekaj manj?«
V nedeljo dne 6. julija 1924 ob 5. uri pop. v Gorici, v dvorani ..Trgovskega Doma"
Otroška veselica Splošnega slovenskega ženskega društva.
Pridite gledat ln posluSal naSe male, kako znajo nastopali - Inrat dekla-mlraf, pet Itd. NIhCc ne sme manjkat.	'
Slučaj Petuhov.
Humoreska. No. recimo, ker je že resnica, da lahko mož svoji ženi naredi karkoli hoče, on ostane še vodno dobil, ljubeči iu Ijubosumui uiožičrk. kpt jc bit do dot>e prvo nezvestobe. Zgodba, ki so je dogodita s Pc*ul*>vom, nam to prejaano pliča.
Petuhov, poročeni mož, je šel nekoč brez svoje žene v gledališču in jc zajedal tam lepo brunetko. Sedela sta drug poleg drugega ln PeUtliov jc knel na ta način dovolj prilike, da jc Študiral njen p.nofll. Nadalje sc je zgodilo tako: Lepi sosedi ie podel robec na tla, Petuhov ga je pobral, soseda ga je pogledala, on jc vztre-petal, njegova roka je i>očivaJa na naslonjalu sedeža ln ker je brunetka hotela zavzeti isto ppzo, se jc zgodlk>, da se je nočna ooka dotakiiHa njegove, oba sta sc streznila, 1 kultov pa jc dejal: »Tako zelo je vroče.* »Da.« jc dejala soseda in po-vesila pogled. »Vroče jc!« »Hočete pili limonado?« -jToda mi je siti*) hi sama v restavracijo.« »Ali naj Vas'spremim?« Dovolila je.
V zadnjem dejanju sta žc govorila kot dva stara zmuica. Ko jc i«) predstav« gospod Pc-tuliov spremil damo v voz, jo jc peljal pod pazdulio in tedaj je njcuo roko stisnit "krenkeje. On« iri protestirala.
»Ali se bova Še vidda« jc vprašal Petnliov.
Brunetka sc je nasmehnila. »Ne pozabite, da sem poročena.«
» l oda, mi se vseeno šc lahko vidimo?«
»Ne,« jc dejaJa brunetka o-dločno. »Mi se ne bomo več videli. Niti mislite ne nato. Sicer se pa nahajam vsak popoldne na zabavišču...«	|
»Aha!« je zazijal Petuhov. ! »Hvala!«	I
»Ne vem. zakaj se mi zahva-Ijujete. Ne razumem tega. Posloviti se morava. Voz čaka!«
Petufiov jI je pomagat v voz. Dama se ie nasmehnila in odpeljala....
Ko jc prišel Petuhov domov, njegova žena ni še spala. Stala je pred zrcak>m in Si česala lase. Petuhov jo je pobožal na rahlo in jo je vprašal:
»Kje si bila danes zvečer?« »V kinematografu!« Prijel jo je za roko, pogledal jo ljuobosumito in dejaJ: »Sama?«
»No; z Maru3co!« »Z Mjiruško! S katero Ma* ruško? *
»Ne razumem te!« »Poglej, draga motja, meni nc ugajajo tt obiski kina, gledališča in drugih takih prostorov brez moža prav nič. To nc pelje k dobremu.«
»Ti me žališ. Nikoli ti nisem dala uovoda za tako misel.« - »Hm— saj ne dvomim, da si mi zvesta.« Toda -jaz vem, kako to pride. O jaz poznam vas.
ženske^ To začne navadno s kako malenkostjo. Ti si zvesta žena, greš v gledališče in naletiš na lepega soseda in nimaš pri Iciil uiti ene slabe misli. Naenkrat ti pade robec na Ila, valim pogledi se srečajo, l i Im>Š rekla — saj to ui ihč hudega 1 O prav nič! On te pogledu, hipnotizira te, ti (Krožiš noko na naslonjalo sedeža, prsti se dlo-
4akj)cK> in—
»Kako je vnoče!« reče on. »Da!« odgovoriš ti incliuničzio. »AU želite limonado?« »Prosim.-«
Petnliov jo i>opadc za kusč mi leta ž njo po sol«, gori in (kiti.
•Priznaj! On tc je poleni i«"J-jel t m hI roko, peljal k vozu in te prosil za sestanek. Ti nui nisi dala sestanka. l<xki mimogrede si um omenila, da te lahko dol/ vsak dan na igrišču.... O, laz iMKaiam ženske!«
Prijel io je za nAo iu lri»el pni tem novsmiljciio.
Prvi znanec, ki ga jo Pelu-ruiktld na Igrišču, lo bila brunetka Olga KasJovua. Ko'ga je zagletlala. je vzkliknila začudeno:
• Vi? Koko pa pridete Vi sem?«
»Ali smem biti vaš kavaHr?«
»1'rosam. Jaz sem sicer s svojo seslričuo tu. Pa nič no dc. Dovolite, da Vas predstavim.«
Petnliov jo jc prijel pod roko in šla sta dalje.
»Ljubica! Mcfc vse!« jc šc-l»etal Petuhov. »Kako prijetno mi je!«	,
»Pstl« jc defala gospo. »Kad takega sc poročeni ženi ne sme reči.«
. »O jaz hočem bfti ves večer z Vami. AU firaem z v*mTve*. čerjati?«
»Ali ste blazni? In moja sest ri6ta? In spfcoh...«
»Neumnosti! Scstrično po-šljeva domov—«	,
»Kaj pa inistite? Ona me pač nc pusti samo.«
On jo gleda zaljubljeno... •Kdaj? Kdaj?«
»NikoMI Kvečjemu sem jutri sama tu.«
»Hvaial«
»Zakaj se zalivali ujete?«
»Peljala se bova kam, kjar bova čisto sama ln bo nama prijetno... Prisegam Vam,' da boin i>ruv prideti...«
»Kaj govorite? VI pozabljate, da sem iionočena Žel m.«
»Moja draga... moje solnce.«
Ko je prišel domov, jo dobil svojo ženo, ka jo čfcala.
»Kje ni bil?«
»Za trenutek se*n bil na' zabavišču.«
»Jaz boni tudi ška jutri tja. Tam umira biti zelo zabavno.«
»Ah! Zdaj razumem!... Zdaj ml je yho lasno!*
Svojo ženo je popudel za- roko.
»Kaj?« je ibcfala ona.
»Ta je čudovit prostor za-sestanku z novluti /juinci dz gledališča.« »Ali 4 »torel?.
On se bridko nasmeje... »Ra-i znitiein rte, to se tako lahko iia-1 redi. Srečanje, znanje iz gledališča, potem sestanek iki zabavišču, vožnla v koSji. laliko sc-petanje. poklon. On 'lu pravi: Pojva kam večerjat. I I nisi ta-| koj zadovoljna, TI nrarviš, da si i>oročona, da je sest nična na ivota. Ja/ vas poznani ženske! Iti tem pa si 2e prtivravlleiia, da se n;»slednji dan peHcš ž njhn, kamorkoli hoče... Svarim tc.~«
Začudena žena so sprva smeje. potem, začne Jokati. Petuliov ua trpi Se btflte nego njegova žena. \;3'
Petuhov je prijet pozno domov, ko le njeipbva Žena' že soal^. Bila trt ara! Gospa se je prebudila;. . A
»TI spiš?«t je dfljal Petuhov. »Sjf trudna? Ah, razumljivo je, da, oi- trudna.....' Strastne sanje utrudijo.«
Star kruh.

GOST (natakarju): Vi, natakar; koliko star pa je ta kruh, ki ste mi ga prinesli ?
NATAKAR: Ne morem vedeli, gospod; sem šele 14 dni v tej
službi.
•Moi, dragi, kaj ti je? Ali sa
»Ne, pe sanjam. Laliklo, da si bila dooia, toda kdo mi mil priseže, da nisi bila ua zabavišču, da se nisi sestal*, s svojim no* vim znancem Iz gledališča? To nič ne de, če vajino pntateij-stvo nt starejše kot Štkf dni. Tla. no že pripravljena in to. kar si pripovedovala o svojem možu, jc samo zadnji pfcimen gasnoče morale.«
»Toda—«
»Kaj itodal 11 ai sc peljala ž nJim na kraj, kjer sta liikt sama. Govorila » o »volem možu, da si siuna »poccnala, da so te f Zo brez pomena. 11 si pianotna ženska, toda prva steklenica penečega šampanjca, te je približala strulNNvttemu trenutku.... Ti čistu žena si imela sa* mo Ae pogum reči: Mof Hog, če kdo vstopil....«
OliJcJ |e svojo ženo krog vratu, i*>ktekiril ik postelji iu jokal.
Protddl so 4rtje dnevi. Pehi-luov jo prišel domov in videl, kako njegova žeiui sedi mrl vezenju. Del je noke v žet) bi sc zasmejal:
»Ti sediš dnina? Tako. Roman Je tedaj končan? NI trajal dolgo. To je res naglo in preprosto. Zadostuje, če te vliH tvoj prijatelj v kočUi v dražbi z ndkrm častnikom... On ti je norfoin pisal: Vi niči lahko varate z vqiŠbn možem, to jc vaSe naravno pratvo, toda nc s častnikom. Vedite, da Vas sedaj nc maram več. Jaz vas sovrožhn. Z Bogom!«
Gospa ga pogleda začudena in Petuhov je zavpil: »Kaj?.'Roman je končan?Ta. ko jc prav! Dovolj sem ta čas prestiill« ,.
Averčenko i Spnku,
RES JE.
»Hrano sc mora menjati, to jc najbolj zdravo. Naša hra> na, upajn, ima kar se tej£r tiče, dovolj izprememb.«
»Ne morem' se v tem oziru pritoževajti Včasih jc dobra, včasih je slaba, včasih je »mi? zerabl.«
ZVEZDOSLOVEC.
Zvezdostovcc (gEeda skozi teleskop): »Kje pa sc danes Venera .mudi tako dolgo? Saj sem dejal vedno, da ženske niso nikofi točne.«
MODERNO.
»Vi sto tedaj ona dama, ki je priobčila inserat, da se h o« Če omožiti?«
»Da, gospod!«
»Toda, dovolite; vi kažete svojih 50 let; v inseratu pa pravite, du ste mlada vdova.«
»Saj to sem. Moj mož je bil šele pred enim tednom pok o« parr.«
VEDELA Ji!. ZA KAJ ORH.
Bogata bar i kaneva žena je bila od znanega laJikoživca na zelo laskav način otovorjena:
»Milostljiva gjospa so dhj»es zopet, tako cvetoča kot pomlad sama.«
»Zelo lepo,« pra^i gospa, »toda nc trudite sciprevcč; riK>-ja edina hči se je že včeraj zaročila.«
iKjili H HflilNtl.
Kodu o ne pozna Rezjanu? Najdeš fih u Vidme, u Goric. ha Dunji, u Pešti, u Bucu, u Tarste, n Ameriki an povse* rode, kukar Boga. Rezjan je narvenč dobrudnik sveta. vse obleka, vse paršije, vse oflika, vse zveie, an ku b'ne bilo Re^ z jami, človek bi muoru le no> vo posodo kupovat. Au tudi goriški deputat Besednjak jih kjek postrojr, kjer kadar le šu parvič na parlament u Ri* mu an je vidu tam not' trkaj jposod* rmbite, se je hitro smislu na Rezjane an je reku Musotini. de, če če luoit na nttt*( Italijo, nniotK poklical ffazjaoe, de mu posin*ja use jutr je razbitega.
Pa Musotini, ki še ankul' nje ču guorit od Rezjanu. ga je gledu debelo ku bak {bik.) ftcgednjak pa mu j* dpil z*' * t qpit, de usi taljHnski ven j od Ijeta 66. so Rez j trni. S fint pa Besednjak,	mu
f^rdon', so je zamjery \m beneškim Sfitvenjan, njpso v jedli, de so Rez Jani an ne boje, de M11.solin jim ne stori ruonutt u Rim z kramo gor na plečah. stroji lombrene an knndreje itd d epu t nt it. katere so poloniiT, kadar so se ipjfd sabo buoial. Ne. fyvsmtot sednjakf Pet ar Matapfrav nc Ih> ankur npsu krame po Rime. P ostro} te af« zlajtn Mušotlnu an povejte mu le* pno, de če če imjet Rezjane naj gre po nje u Rez je. Bene* Čanl njeso Rez junij
Petar Matojurac.
Hoi telefon.
Pozvonil je.
»Pnoslm. ali ste Vi? Kdo po je tam?«
»Da! Dober dan! Kako Vam gre?«
»Prav dobno. Toda, zakaj ml praviš »vi«?
»No,« saj si H dejal pnvi Sicer pa te z največiim veseljem vikam, če hočeš. Kaj pa želiš?«
»Ivan, kai si.res ti?«
»Jaz sem res, itoda ne imenujem se Ivan, ampak Adolf.«
Jezen je nekdo pretrgal zvezo in odložil slušalo.
Čez deset minut je pozvonilo znova.
»Dragi gospod doktor, vi mi morate pomagati nt vsak način.«
»Zakaj pa ne. moja draga. Ali rabite denar? Ali naj Vam pomagam izbrati nov klobuk? Ali se nameravate ločiti? Ali bo imela vaša mačka mlade? Ali hočete brati moje knjige?«
. »Dragi gospod doktor, ne šalite se tako predrzno. Kai Vi pišete tudi kniige?«
»Da. iest sem jih že napisal.«
»Tega nisem vedela. Kako se pa imeneujte?«
»Kakto se pa Vi imenujete?«
Odmor.
»Gospod doktor, ah ste še tam?«
'"»Ne. zakaj mi pa ne Izdate svojega fmenar«	• '' '
»Moj Bgg, ali ni tam gpspod svetnik Slanttt?« »Ne. Tu je:..«
Zveza je pretrgana.
Cez dve uri je zazvonil tele* fon kot brez uma. Planil sem k njenut.	Y- .
»Trst. vaš poziv, telefonski urad, pripravite se, prosim?«
Ne iuorepn reči. da ne. to ni v moji navadi.
»Da. Tu scip...«
»Halo! A» ste Vi tam. tsospod 2olna. raznim.^ — Zahm. i kol žaba, a kot Ana, 1 Luka, n kot ničla, a kot Agata. Razumete, postuiajte. zaUjte tatoj v zaboj eno Izbiro blaga M. tri. sto odstotkov uettu in trinajst za enajst, i tulilo! Star imslov. AH ste razumeli?«
Zdaj morem im ie reči »ne.«
»PosluSajtc vendar! Tedaj —«
•Zakaj ml pa pripovedujete vst (o. To me prav nič ne zanima.«
• KakSne iMlmiK*tl in bed»-»toče pa govorila? Kdo sle VI?.
.Jazi«
»Moj Bok. kdo je vendar, ta jaz? Vi ste bolni? Ali ni to trgovina Ptkei 4 MiktJ?"
»Ne, tu je St 31.383.«
Pogovora le konec.
Nato zazvoni znova. Zelo sem previden 4n rečem:
•IV ic St. .31.383.«
•Dober dan. Bogdan!«
•Jaz nisem Bogdan, jaz »e«n že dejal 3l«m.
»No. lo mora biti moj Bogdani.
»To ne more bMi Bogdan, zakaj tu nem jaz In jaz nisem Bogdani«
»Predrzni čfcivek, ue žaj^te me vendar! Jaz vem natančni* di Ima Bogdan St. 31.383.«
Prekbifl sem v žaljen pogovor.
I Jaz prodam telefoni...
Odmevi.
TO JE RES NERODNO
, ________________'»T1
lp it-*!! v letminfcl. ker h>-., VPonp iS M vtf v^ri, prod ječo ln hiino pjdskavp.
Pravijcj, da M> |lptdj( Mat. taottiitfvip truplo na] jezeru Vico iskati s pomofjo yodutli zrakoplovov. Tod* zrakoplovu iri bilo nobcnctfa n* razpolu go. Zakaj ne? Zato ker je poveljniku zrakoplovstvu ušla žena in )o je kital T, vselili zrajcopkrvi. Nekateri listi prod. Ugajo, d« naj z ozirom nato. kipite v vil jih ^«>«8» taki slu. čaji pogostoma zgodi, po. množijo zrakoplove. " Pravijo, da je vratar v pala. ti Viminale (vladna palača v Rami) ves iz sebe v strali i da ne ostane čisto sam v poslopju, ko so jih že toHko odvedli v ječo.
Pravijo, da je za nekatere liste silno grenko, da morejo zabavljat) čez ljudi. . Sc pred kratkim zelo 1
Pravijo, da je etijppsld krali Rastafari, ki se ie mudil seda i v Ritmi. vprašal generala de Ikntc zaupno. pomežiJcnivši z očmi: »Meni lahko poveste: ali ste ga snedli?« Namreč Matteottija, čigar trupla nc morejo nikjer dobiti.
Pravijo; da so vsi voditelji oponeijonalnih strank napravili pri notarju svojo oporoko z ozirom na nevarnost, da ne izginejo.
»Cujtc, gospod,« toži mlada gospa. »Poročila sem tr. gpvskega potnika, ki ie bil vedno na potovanju. Zdaj pa je postal solastnik firme in ^a imam vedno doma.«
NOVI MILIJONAR.
Trgovec: Proti mrzlim nogam vam lahko priporočam kot najbot|Se sredstvo' podplate iz azbesta. To je najslabši prevodnik toplote, kar jih imtuno.«
BogataS (ošalmo.) Najslabši? Dajte mi najboljšega.
TO JE RESNICA.
»Tu stoji zapisano, da ljudje z živo fantazijo nimafc> zmtela za Številke.
Jaz imam pa nasprotne dokaze. Čo n*Ha stara začne govoriti o svoji starosti, i>rcobrne njena fantazija vso matomatič. no vedo na glavo.«
PROKLETA ZADEVA.
Na vrata mlade doktorice-zdravnfce, ki so nosila napis: »Dr. med. Kovač,« je potrkal berač. Ko je prl§b mlada daina odpirat je delal tnalliar: »Denarja nočem, a rad bi dobil od gospoda zdravnika kake pono-šene hlače.«
»Mi je zefc> žal« prami mlada dama.« doktor 6«n namreč laz.«
KAJ HOČE?
»Ti. Petcrček. če pride k nam Štorklja, kai liočeš. da ti prin^ se. bratca a« sestriao?.
»Raje mi vjemj štorkljo.«
Sarap ederat se ie btfc> pripetilo, da se je že razgrnila pred njima čma pustinja smrti. BSo je to tajerat, kole moral od vseli strani začeti m i* liti. da »i pože. ne v sejj^e svoj poslednji nas boj. En s*m trenotjA j«; traja, lo — in ie izginilo bre? sledu, ko je minila tudi nevarno«! Davno življenje je nadaljevalo svojo pot. življenje od du-nes do jutri
Mjp «! *
-
Na kopllfl ppvabljon.
Bilo jc dne 28. doc nekega bkscc«,''dne,. itt katerega je lahkoživim značajem najtežje pri srcu. Tako je bilo tudi tesno pri duši gledališkemu ignd-cu TravnU, ki si jc izposodil deset lar. da preživi skromno | io pstafifc par Ari do gaže. »Drugih sredstev nimam več.« je mm pri sebi: »O da hi ti trije dnevi vsaj kmaiu minuti!«
Tu pade njegov pogled na pfsahio n*i«o in odkrije nekaj be^ bjeste^eg« j*, vMtfc>, kiftfAre OTVUijastB Čnto in ko-motni repovi končai^h besed, so mu pri jetrno razmejevali
^►uKž gospod Traven I
Veselilo me bo, če se jutri ojJ> eni uri zglfSite pri mciji na
^žs pozdravlja udani Iv»n Plotrdk, ravnatelj gledališča.« Jasno fc, da je bf| Traven drugega dne zelo točen pri PkrtnŽlni in mu je kosilo iz borno teknilo. Poleg njega je bil še neki drugi igralec pri ravnatelju na kosilu. Ko sta sc poslovila, je nastopil Traven pod okriljem precej bogatega stanovskega toftarišk svojo pivsko pot domov, kamor je dospel šele pozno po polnoči.
Kajoo prijetno pa je bil iz-nenaden, ko je zagledal na svojj pisalni mizi zopotno povabilo k kosilu za drugi dan ob eni uri. istotako pri ravnatelju. Tudi zdaj je sledil- prijaznemu povabilu in jed mu je ravno tako teknila kakor prvič. Samo občutil je. da io bil sprejem prisrčnejši kot pr* vte, a on se ni mnogo zmenil zato.
Traven je imel veliko srečo. TVidi to pot je dobil tovariša, ki mu je plačeval piti m je pri-šel nj£ ta način tudi to pot pre* cej natrkan domov.
»Toda to je zlata duša, ta mioj ravnatelj,« je vzkliknil igralec Traven, ko je zopet pogledal na svojo pisalno mi« zo. Na nji je namreč zopet ležalo povabilo k kosilu.
Traven se tudi to pot ni mo* gol. vzdržati, da ne bi prišel k kosilu- Točno ob eni uri se je zglasil pri človekoljubnemu ravnatelju. Sprejem pa je bil to pot nenavadno hladen. Tu-cfi pri mizi je bil gostiteli to pot redkobeseden m pust.
Končno se.jp obrnil na začudenega Travna in ga je vprašal:
»Povejte mi, dragi Traven; vi veste, da va$ vsik čas rad vidim pri sebi toda dovolite eno vprašanje: Katerim čudnim okoliščinam sc moram zahvaliti, da ste me tudi danes obi<ikiiK?«
»Katerim okoliščinam? Vi ste biS vendar tako zelo li"* "bezrrfvt, d* $fcc me povabili, gospod raVrtatelj.«
»Odkrito povedano: o tem ne vem prav nič!«
»Toda prosim, gospod rav-natplj, na vizilkj. ki ste mi jo vČesuj poslaH, stoji jasno, da naj se danes opoldne zglasim Pri Vas rti kprfju.«
»To^a gospod Traven, o tem bi vendar moral jaz kaj
vedeti! Povabil sem Vas samo za predvčerajšnjim.«
Traven je umolknil, strašna slutnja mu jo napolnila dušo. Kot bi ga Čarovnice podile je letel domov in planil k svoji pisalni mizi.
En pogled na vizitko, in o-
mahnil je — moralno vničen, obupan do skrajnosti na na« slpnj^. 3t^šno!
V prev(^ikpp(» > krat zaporedoma in |.>to vizitko povabUo n^ kosita, ni poglej.
Dobroduina kfihfviia.
GOSPA: Tega tni ne bosto zamerila, če včasih pogledamjtu po kuhinji, če je vse v redu.
KUHARICA: O ne, nikakor ne. Le napravile se. gospa bi bila doma.	ftf
Iz Rojara.
5*š*š*iu * iuiu * ilUi. fiu. fiu, hou, h(Hi, iuiu, iuiu *š*š*š*š*šfš pupupu, pak, pik, pum, pata* frak. plosk. flik, žs jenu fučl Bomba Je pulaf Pej glih na glavo! Za ano las mi je man* kolu. de nesm uostou ftišen jenu koto! Pou ure sm ptiesou na ani nuogi jenu nesm vedu, či ke sm! M a je vre pasolu — tnalu akua de piombo jenu unguento de zingo, pa je biu t Oštrigeta, ke lavada de teštu!
Sm slišou, de praveste, dc oslovska šthrui na pride u paradiž. Jest na znam tega. ma nu znam rumka, če grie u paradiž tista lepa štima uod uoslic! Pol ešer, ma ni prou — zakaj anka uosti suo ledje, je* nu anka ledje suo utisli/ Nej buo, ku če — a propožito, ke} s m tou rieč. riekli ste anka. de stn su prvo mojo kitaro zge* bu ure u Rujane! Pej šc pra* veste, dc sm jest sam tu rie* ku! Pol durše, ma jest sm ton rieč, de sm zgubu vs g las, kc Sp) faku muočnu puojou! Je* /l// sm *ako touku tempo, de me še zdej kali bulijo! Jenu puote, kari Rujančani jenu ka* re jrupe s tstga rejona - nej treba mistt, de sm jest sam. ke rfelqpt makakade jenu ne* mam s primadono nubenih relaziorpi. Če ns česte špedirat h svetme Ivane use. ke piše* mo u Čuku* buqm jenu kom* Penijo, jenu anka lepuo kum* parijo, fokit de vrti thku re* čem, de zgebiste tbt ta prave fešfrato de Rutan«. Tbt buo zbežala k sviefme Ivane usa pamet z Rujarta! Škuoda de na portenirant več u Rojan!
Legri e maj pašion!
H udu. ftena!
Nikar ne misli da je laž, ka?, pravil pni je km»t Andraž o ženi ki je Idubdrvala in kjer je mogla nagajala. Čc mož jo pbšlfc kravo mlest, v zapeČek šja je .Mapa sest, in če je rekel rtaj mu kuha ni čula kot bi bftt gluh«. Sploh kar je rek^f naj stori, storila tega nikdar ni. in če podil jo jo od dela, takrat šole jo prav hitela. Nekoč pa razjezi se mož, češ khibovalai mi ne boš. ter gre kosit, in jo poprosi, da naj jccfi za njim ne nosi. Ko mož s koso zapušča dom. kriči mu Mica: Bom ti, bom! Ko že izgine mož v daljavi, gre žena, in jedi pripravi. Mož v seno/eti. tam nekje za prav globoko jamo ve, črez jamo šibkih p rekel dene, na preklje tri plasti senene. Ko kosi spet mož s koso, pa pride žena mu z jedjo: »Ker nisi maral za kosilo, prinesla sem ti ga obilo.« »Prav branil se jedi ne bom, a stri tc bom«, ji mož veB, čo bodeš še mi klubovala in tamie kup sena razstlaU. Tu žena jezna godrnja, in vrže se na. kup sena, brž razkopala bi ga rada, na hresk — seno in žena pada: Preljube pomnite žene, ter shišajtp svoje možč. Čc ne se vam! tako zgodi, da v jami zbirate koerti.
tam $tume fantje spi-
L4JO. (Narodna.) Tam štirje fantje i pitajo zavoljo jujhuhuj, za ono mlado kektarco j zavoljo i^jbphuJ.
^tšar*'"
?l»v<)Hq Juflujta)/. rViiol pa Jo cii start ded. »lomn^min«	>•
■aM Jo le to m/o krat
.Deklo, zdaj uoM pa i mmoj. tla grova moje kro«(o št' napravUal jo * »tarl ded
lavflUo tujtiUiuJ.' ' ' Dddč sc racjotalo: »Orern rajo % Mlatim oraprot


NadaHevanie pesmi o mi m»I
kcir venalii srf<xe Je mole.
T
da mc p^^M; W njena »dotam In lasje.	-
du znam tango ffir^fo f^hsat. da pri puncah 'mam kredit, du se	\>ffčkpit fccMd.
ker sem M »plifutot* prežabit. Dobri*. Vltfca si zapeta, boljši skoraj kot sum Cfxk. Da ne boš preveč vedela čuj, kaj zdaj ti poje »Smuk.* Fantov takih res je malo, ki V i k"ca zala Jih tkfbL Zato pa Učeče Ti zalo, od dne do dne le bolj bledi. Prstki nežni po perilu ti gibljejo že tjrudnl vsi. A le tiho tam prt zidu zdthuješ milo: Njega rd! Zato pa Čuka zdaj bi vzela, da Ti ostane dota cela, da Ti perila cel vagon, prinašal bo povsod pok Ion. Lepo se deklicb z govor jaš. obrazek zdaj si Ti pretvarjaš tri s čukom hočeš se ienif. ne arašaš pa, če če Tvoj bitt Čuk se s Sovo mlad oženil okusil on. zakonski je raj zato se zate ne bo zmenil da tčfka bodeš vekomaj. .Spesni/ mnogo bi še Tebi, nisem pesnik ne poet ne zidar, patir »zabiti* sem »Sporča čartiš« za pupce vnet.
Če TI srce Tvoje »sveže* še kaj Čuku poslat želi glej, da dopis se kaj odreže (ja ne bo pust, kot si že »Ti*.
PREVEČ REČENO.
»Kako je tvoja žena vešča na vseh poljih- Zalto njena veUkan-ska zgovornost in naizifeallčni talent. Tebe je za vredno zavidati — ubogi revček, c
NEVARNO.
Pepčefc: Papa; tu atoii zapisano »materini jezik«; kaj pa je to-
Oče: »Bodi W»o, da sc mati ne zbudi.«
STEDLJIVOST.
Majer jc šel s svojo ženo poletnega popoldneva na izpre-hod v oldoirico proti Pervmi in Oslavju. Ko vra ic solnčna vročina precej ogrela, je vzdijuiil oa cesti:
»Deset lir bi dal za malo senoe.«
2epa pa ga pokara: »TI vedno meČIjcš denar skozi okno. Za 50 centeašmav sence bi bilo tudi dosti.«
MODERNA REKLAMA. »Jaz prodajam od jutri na-daljc obleke iz mode trgovine, ki jo mislim zaroti, tako ik> ce ni, da so sramujem navesti cene.«
OBRAMBNI OOVOR. » . .. (lo»ixxije porotniki ne bodo obtožencu odrekli olajševalnih oJcoItiomU. če sc dzirate na dejstvo, da je svoj težki zločin izvršil na svoj rojstni dan.«
11UIK) REČENO, (jospica Evlaltja: »Verjemite mi. še ko sem bila zelo majhna, so mi lokomotive prav posebno vgajakx«
( k)sjxm! Saplja: »Kaj so IhII tedaj, ko .ste bila Vi majhna, žc iznašli lokomotive?«
PO VRS1I. »Dragi prijatelj, iti pa res preveč iiifleš. 7-o deseto merico vlivaš vase. Kaj Še vedno nka ii*>-zalril na »vmio ncoavesto neve-stK>?«
»Na Ano? I hi. (ji ie žc |M>zal>-Ijena. Toda zdaj pride iui vrsli) Lizlta in potem Marija.«
PRI PKOIT.SOR.IU. Dekla |><;uic v soljo: »CiokihkI prede«. vaš sin je sedel na veji, veja se Je zlomila hi...«
Profesor: Ne iazlxirjiiljle.se ratM toga. Drevo /ima še vedno <krvolj vej...«
(>PR< »STLJIVO. »Ali so Vam1 moje pomladne pesmi v gaja le?«
»No ve«te kaj, ni zamere; letos smo iUik imeti tako slaN) pomlad.«
HUDOBNO. Prijatelj: Ti. i*>vej mi. kako
naj .'pravim junaka svoje no« ve drame ob življenje.« Prijatelj: Critaj mu dramo.
GLEDALIŠČE PO LETI. Poletno popoldne je. predstava v gledališču je (napovedana, vsi ljudje so na izpneliodu, za gletkilišča sc niti i>cs ne zmeni. Končno pride nekdo in stopi k blagajni.
»Prosim, ali še dobim on sedež v zadnji vnsti.«
»Kar liočete. I-Ved vami še ni Ink) nič razprodanega.«
»Potem pa tudi jaz ne bom edini osel, ki gre danes v gledališču. In obnnil je lirbot tudi ta in šel.«
DOLGA SLUŽBA. Kakor vemo v anekdoti »tri vprašanja in trije odgovori« o Friderika II. navadi, da je preti fronto sprrfševal vojake m je dol ril včasili prav čudne odgovore, tako nam Isto pO* ve tudi tale dogodbica. »KoG* ko časa že služiš?«, je vprašal dobrosrčnega krilnika prve sfcotnije. »Trinajst let. Veličanstvo!« »No, koliko si pa potem star?«
»Devetnajst let, VeKčan* stvo!«
»Bes te lopni, saj vendar ne služiš že od1 šestega leta na» prej!«, se jo smejal kralj.
»Pa le služim. Veličanstvo. Pot let sem gosi pasol, šest let sem bil kravji hlapec in zad* nji dve leti služim kot vojak.«
Milki v slovo.
Zvok vijoHnč tiho plaka v /toč... in razsvetljuje mesec že oholo.
s skale skače, glej, na drugo skalo,	!	' .
pogled v globine morja vpira vprašujoč
temna postava.__Vijolhui plaka v /ioč._
Ne, ne! Kaj bedna si se odloČila, v objem valovom mrzlijn bi mladost zročila? Strt z Dantejem zdaj bolno Šepetam, moj gtas ječi, kot gfas mrtvaškega je zvona:
» A more is ni tU o anuito amor perdona,—(« Dani se že, /ui vshodu vstuija rdeče solnce, smehljaje upa žar pošilja tebi zlat, v tem ko življenje bolno, strto mi zamira, zapel je pesem Bog odpusti — kleti kandidat / Ve vgitšujoče zvezde, ki ste nanjo zrle, ko snubiti hotela je v obupu smr/_ ve zvezde, ki vsa upanju Mte. meni stric, povejte, kje dobim naj leka za moj duh potrt?..,... Vočn^ so oglaša'v meni krvoločnost tigra, iztrgal grlo bi mu — mahat i nftm okrog. I hi kmalu se končala bi živtjenja gnusna igra.... A ne za srečo Milke tih sem In ubog: A skrivna duša molu misli zlobne ni prežeta, •in hurl/onu v operi moj duh zdaj stično rjovi:
» Vendetta, si. tremenda vendetta___/«
lUpcrmoderni človek teh besed ne umeje^ se človek »tipu«, »kandidat« se tem besedam smeje, kot smeje se obupu, ki ga Itedna v mir noči, i /jokala si zvezdam, proseč jih milo pomoči^ <"V bit M filozof, iz vsega nauk bi črpal, da govoriti ljubljeni je devi od uši. a ker to nisem, muk sem tale skrpul:
"Boli srce, ljubav čc žulj mu naredi. J« Je deklicam smrt ljubljena rešitev, ko sanj kristalni grad je krido razdejan, nemirno če srce, nam moškim brivna britev.... skeleče vjč se v žile, dopolni roman; prcnmogokrut ljudi z viharjem v duši, v tihoto ljubo zvabi tihi samostan.^ luigal sem vsem — in tudi tebi, draga, In misMl sem, da bom premotil tudi vraga — smejal sem se — da ste se vsi smejali t .»3 l i j fr} j. vesel sem bil — (sicer bi se me bolLf priznavali ste vsi mc najbolj &viQbwnoristom, kakor bajaco jaz zobavMSern tjadP'-ZX	av>
zdaj ranjeno srce rjovi vsem moralistom: — »Za barv onim obrazom in obleko smešen Človek vam
živif«
Ti misliš Milka — kdor vesele kroži,
tak človek — stojlk z nastfiehljajern tudi umri.
In čudno je za svet, če tak h duhteči roži,
sc trepetale nagne: poljub, grenki solžč...
Dovolj! To bito bi slova„ Še tebi »Cuk« zdaj: »Hvala1«
Poročni venec šplctoš Milki, ves vesel;
pač malo briga te, če — vabi me — obala,
kot mene to — če vse hudič bi vzeh.
Se enkrat Milka v sreči jasno naj zapoje,
bo glas njen kakor glas zvona z domačih Hn,
v slovesu zaihteto bode srce moje
in pot bo zemsko truden dokončal trpin... In hvala Vami Prevzvišena. prekrasna, milosttiva. a nič ne dčr — — Cel svet je dolga, pusta vas...
SVAVKO.
MILKI ODGOVARJA R. Milka pesmi zadnjič poje in razkriva boli svoje, koga to ni zdaj gonilo, mu srce jc trdo bilo. Težko Milka se ločila.
svoje Brce i težko, če se ljubi dva. a treba jc le enega. Milka mene obdolžuje izdajalstva in še huje, da sva sc zdaj umaknil* s kandidatom, jc menila. Sem pisala jaz lc zato, da odločitev lažja bo. a oc vem za kandidata, skoz k trna. jo izginil vrata. Milka ni mo razumela, sem ji Brcčo le želela. Poročni venec bi mi vila? O vi ste res, prav res premila. A kdo naj ženina dobi, ki si ga rfrce poželi? (>. ga ona bo izbrala, tisočkrat ji stčna hvala I Kandidat ostane s tri ček. kakor tetka tudi jaz. delala na veke bova f:uku, hralccm kratek čas. Milka, vas naj sreča spremlja lajša vam življenja pot.
kandidat naj nič nc mara, če deležen bil je zmot.
Rotina R.
Pravijo
Pravijo, da so grabili pri »Kristija* nu« ▼ Biljah seno sami umetniki. Pri tem so sc neznansko potili. Njih znoj je posušeno seno skoraj do dobra zmočil. Vendar pa, se je seno zopet posušilo. Spravili so ga srečno domov ler z njim nakrmili Živino.
Ko je drugi dan vstopit »Adam« v hlev. da postreže živini, je sliša> in vide! nekaj nenavadnega. Konj Je pel z najlepšim tenorjem neko arijo iz opere »Tosca«, a kobila jo porisala ves zid s luturističniini slikami.
Toda to ni še vse. kar jc preseno lilo ubogega »Adšma«. V hlevu bo imeli tudi osU, ki pa jc danes manj. kal. »Kje naj bi bil« ta golazen?« so je vprašal »Adam« in sc napotil 1» skali izgubljenega osla. - Po truda* polnem iskanju ga jc dobil v neki dvorani, kjer jc z vso vnenio tolkel po — klavirju.
Vidite, kaj je napravilo seno. Iti so ga sušili umetniki.
Pravijo, da pravi neki »očiviilff. da je slišal (!) tak pogovor mc<l kotom in lVpetoai z Kojaua /w »SI »lil«] kaj pravijo?« K£ »Kaj pravijo?« — Pepi: »|jin> . vi j o—« Koko fspeftta« fajfo). .k,. za «uo strelo j*r*Vcjo?« — /i.J »Frak!« Koko: »ZU* - (lG>i„ fajfo točno nekemu »tfču u Peč (nekaj takega kakor ».TindUM - »Uoblast f« - Koko (sc ,,.„10 i brne): »Pardoni« (stopi Pepelu n» »kalo« Pepi: »—rfco mondoU Xoi0 (»e spotakne na laatnl palici m „>,„, ne« na tla. Pri tem ae mu ta/hjj«, fajfa. Obupno zaječi): »Adijo in««, dol« Peč (dindio) (vidi, da jr. U,u »Fu6» in ve. da bo Koko grmel, h,** oditi, Koko ga ulovi a kluko jw|]Cc za nogo. P«de): »OltrigcUl. Ali«*, in nauk: »Pravijo med zadnjimi p,«, vijo. kažejo kakor pravijo, lc velika uspeha, zato uvrstite ta pravijo i,^ tiste pravijo^ v katerih pravijo, .1« M I>odo vozili na tretjega l liarlovrl, v mesto. (I. pravijo od Stauk.,1. , l/onkur/u.)
Pravijo, oziroma Slavko pravi, to bili glasom zadnjega alenogratu, ■trga zapisnika aejc ndnislr. svrla rm junake republike stavljeni li vrI. w>, ni predlogi; tičoti te krajcvnili mu-n (jlavna ulica ostane rojanaki Kot«,, ulica dvaiNkjatlh murv dobi imr leja vz<lildja|ev, moatfč alavn.»tii, slavolok Venere.
Prmvijo. da je 16 rolanakili ,(Up podedovalo. Kaj in koliko se m ,, Agencij« Ilavas poroča, da im Ih>.|» cadi tega godile v Rojanu šr vrlilt stvari. Dedtčjne so boli moraliirj> značaja, a nič ne dc— Fantje. ihI^ vorite: »Auf Inka!« — »Juh. U I.U lušnul« (Sfevko.)
Pravijo, da si je Pcpi z Kojaiu potiloval dopust. Sedaj bo v<xlil iv pošlo dopisnega urada comm. Koku prošnja za dopuat ae komcntmi m jirccej načinov. Eni pravijo, da j<- io storil iz »zdravstvenih« ozirov. «iru. gl, ker je »avanziral« do oitirja, Irr. tji, da se misli — Idm — klin. poročiti_. Koko pa se muza, kn \r, da jp vzd dopuat, »per ior liš«. .Ai. tenti!«
. Pravijo, da Je v Rpjanu sedaj na), bolj upoštevan tifti, ki noai IiIju i ta maajaČa, šalet »doppio .ptiio. škarpc tantaruga i^irka »Mcvitmu. ri« čiščene a kremo marka srajco »anglfsh crčpom« »koleI- mar. ca »Ceaare« kravato »Piccolrito klobuk »Boraalino puro sangur« Mu/, gani so lahko nudi hluim« in liti. niča lahko marka »čiata«. Nc hrifi jih tudi, čc je njegova vljudni*] svetovno * italijanske znamke »>I»n. ganello«.
Pravijo »ledje« u Rujane, <!;i uim Koko »talent«* »ma« da ga nr/iu »nucata; Koko pravi, da imajo ,|f. djc« z Roj ana »jezik«, Id ga pa pro več »nuoajo«, tako. da ne ho nič čudnega, če ac bo čez leta naši«. > Rojanu ljudje, ki bodo imeli v ustib samo še »tol-co« od iezika, kalor nekdaj naši očetje »čik«
Pravijo v Rojanu »festa in palačo'« »Čspemo feštival!« Posebno pup<- si drgnejo — roke in že kličejo
»Auf bika!«---
Pravijo, da bo Miče Mcluon v* svoje seno prodal Lojzku Ofic irju. ker ima on mnogo ovao in ko/ r svojem brlogu, ter da mu bode jako hvaležen za njegovo izvretno s<-ria Pravijo tudi, ds M& Mcluon prodi pvoi grad z vaem inventarjem /i i3 pildkov po L 1000. Kupci in (".'ukini I ncalci pozor.
Pravijo, da so aežanski godci ni Tclovo svojega »prizldenta« v lwJ>rt 1 shranili.
Pravijo, da bodo nekateri Sr/and v kratkem pričeli kovati medalje u
Pravijo, da ao Smarci spisali pr>-tožbo na »Mušolinota«, ker so j"" cigani črešnje pokradli.
Pravijo, da se niao »oriiškr. I r» jlc« uildlcžilc procesije na Tckivo. krr imajo šc <xl zadnjega plesa žulje n» migali.
Pravijo na Matuljah, da »Sindncato« še ne mfrujc s »voji »■Strašilom«.
Pravijo, na Miboteči, da K«t« ni dala v»c noči apat, ker je jr bil" strah, da ji kdo ne pokradc »rof«-* Pravijo tudi. da jo zato izgub«, krr sc je zgodila nesreč«, da so vm tf>^ ci padli naenldrat z odra v kr«mipf in so sc obiskovalci vstralill nesrrU in so zbežali.
Pisma«
IZ ALESSANDRUE.
S|>oročaxno TBn, da kdo tukaj r Aii ataodriji in poAiljtmo pozdrave iz daljave črez hribe Iti doline ▼ našo J<rvcikald> ikmiovino, sbarifacn, hra-
Ioni. sestram, prijateljem, dekletom in znancem. Mi no vemo, kako a« Uin iinate. Zato, »Čuk na palci« iuv vice nam prinaša, kjer potte nepre>» iiutioo nič več.
Kri/inanfič August, C J ropa da; Go« mi/čl j (joaip, Dutovljc; K obal Au. •ust. Sv. Križ pri Vipavi; Tomšič 'rane. Sovodnje; lvančič Piane, Kiv ..urili; IloaiČ Ivan. M>janja; Stkro Atarjo. Izloke; Bažič Josip. Koper;
|tru|kovič Joaip, Pazin: Gergiuič Ja. kob. Iluzet; StraniC Anton, Pazin; Juriiovič Anton, LanilAc; Crnae Mi« Imel. Koper; Krbavac Ivan( Koče; Tomšič Antoa* Buzct; Krvavac An* ton. Višnjan; Paušič Štefan, (Gorica. Murkr.iič JovakJn, Prr.gara; Čruuka Anton, Savinjak; Prinčič Albert. Trat.
IZ AMERIKE. Dragi Čulcecl
ROSARIO.
Mnogo pozdravov pošiljamo, tr» tfovci iz Argentinijo. Jako naa je m/veselilo da ipo izvedeli od nalili ln iz Opafjegasela, da ae bodoio IMiročlle po veliki noči. Zato jim po« mI|MW> mnogo nozdtavov in sicer: (•rijan Aleksander iz Opatjegascla; Mnnišič Albert od istotam; Purič Po ur iz Skednja pri Trstu; Milan Ko I ner Iz Postojne.
I SLOVENSKI FANT IZ TORINA.
Draga Micka/ Kaj pa draga mislil ai, ker od mene glaau ni. Jaz v Torinu noin ostal, in Taljanko si bom zbral. TI pa kakor znano ti jc, nič ne misli več na m/, ln nc beli si glavo. Jiz 'mam 'zbrano žc druj>o. Ker obijuhila ml jo srce,. in 8 srcem dala mi bo vse. Ti obljubila si mi roko, ko p« prifcl čas je zato. pa Šo pušoljca ni blof L To poifljajo slovenski kairabinicri fez Torina; Andrej. MarinAck. iz Bro pjH pri Razdrtem; Rijavec Stanislav, iGrgar; Milan Zvokelj. Dolenjo; Ko* bal Anton, Planina; Kačar Jožef, I Iddria.
IZ VINADIO.
Podpisani slovenski fantje letnika 1<>03, službujoči pri 2 gem.. AJpin« sketn polku v Vinadii. (ob francoski meji) pobijamo najlepše pozdrave . stariŠcm, - bratom. Sestram ter prija» tel jem. posebno pa našim slovenskim dekletam, o katerih upamo, da nas nc pozabijo šc za ta kratek Čas naSc odsotnosti, kajti upamo ▼ kratkem času na svidenje.
Tebi pa, predragi Čuk, želimo obi» lo sreče v vsem , tvojem . delovanju, (»osebno pa v nadzoirovnju mladih sovičic.
Punis Alojzij. Kazljc; Furlan Jožef, Rihenbcrk; Bratina Alojzij, Otlu ca; Mahnič Anton. Dane; Miklaveo Edvard, Orlck; Čopič Štefan. Ix>ka. vec; Vidmar Justin, Rilcnberk; Ko. flej Karol Idrija; Hiobat 1'nuic. Do-bravfje; Jef Pllip, Idrija.
SEŽANSKA. Je v Se£anfl majhen stniček. nekaj večji kakor čriček, pa hudobcu 'ma jeziček, ta presneti inall strlček. On zda() lundl komaitdira, včasih tiul dirigira, ne razume piano, Sorte, tri se Imnde ličil te sorte. Ikmdu sa nič ne posluša, za besede je le gluha, tedaj ujezi se in irflia kot gad, menda, da z jezo utolaft svoj Klad.
Izvrsten jc tudi i«ošto
raznašat, za vsako jo ugane, brez ko(ga
kaj vimišat, in kadiir izve za katero novico jo netse takoj pod planino v
kožico.
»KDO VK KAJ. SO NASI.I Angele ŽkcA,
Miilicii Angelo na Proaeku; Blaži* na KariM Skedenj; Katar .Srečko
Pozor!
Podpisani uljudkto nozniu njam svojim dosedanjim con j. gg. odicnudccm in ostalemu si. občinstvu, da sem z dnem 18. junija 1924 presolil svojo trgovino iz dosedanjih pro* štorov v lastno, na. novo zgra* jeno hišo nai Vrhpoliu St. 137. Trgovina jc na novo oprem* 1 jena in založena, z najboljšim blagom, ki sc prodaja po kon« kurenčnih cenah.
Priporočam! se za obilen o* bisk zagotavljajoč točno in so lidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem se bflježim udani
A. Beltram, trgovec.
SOLKANSKA PESEM.
Soštar in mizar ga pijeta vsak dan, jaz pa revček tu ga pijem samo »pu«. Sočtar in mizar
V
JU
Je
milo pridne gospodinje
S	—1	xa
§	OJ	=
1 '	tU	M
t		fS"
|	n	M<
e	IVI	ro
	OJ	o
\	O.	Ol
	cr	l—K nt
- w	io	
1 -J	o	=3
I Ul 1 <=>	-o o	Ol O
i —	ro	rw
E	ST.	km.
^	tO	a
5		o
i ■	*	M
		OJ
1	to	o
	l/l	C
:		
	d	OJ
veada sta vsak dan,
jaz |ia revček star
e» p« jem le po maL
Soitar in mizar
ga dala mi cn tnal,
jaz [»a revček pijan.
no znam. kam naj ac dam.
Soitar in mizar
pijana sta vaak dan,
jaz pa revček tu
no motom več domu.
Soitar in mizar
ga pijeta le vendau
kislo ao driim,
ker žene so bojim.
Alblnca.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Servutnace. -Slo jo v koil Nace te poznamo loot dobrega, narodnega in noitrtvovialnega moža. .— Lom>Tutla. Loinčani so Čuka ie paikrat »nagli« hali«, zato vrfomb tn pot ln najbri tudi naslednjokrati — v koil — Ilir* tka Bittrica jo tudi ie *rada krivico delala, zato jo tudi za ženemo med smeti. — Grobtiče. — Niči — Aiu dret Tinta — Detkle. Radi potrju« jemo, da Vi plato v nobeni zvezi * dopisom z Deske! »o zavarovalnici proti vetru«. Uredništvo. — Potlofi na. Jo zletelo v kol. Ni mogoče po« niagati. — Nabrellnu. Co taka stvar
L
Stara in dobroznana tvrdka
Antonio Fanin
v Girici. sm t iuiiski olici (Via Carrticci)!!
naznanja svojim ccnj. odjemalcem in si. občinslvu, <la trgovina bo ludi v bodoče prav dobro založena z raznovrstnim blagom kakor z:
vezeninami, nogavicami, perilom, pleteninami, umetnimi cvetlicami in drugimi predmeti.
Po napravljenem inventarju so cene znižane.
Posebnost: Predmeti za birmo.
NA DEBELO!
NA DROBNO!
sc
j
33
Velik sejm za čevlje
v GORICI Via Garibaldi št. 4 •v
OJPOVITO NIZKE CENE' KOLOSALNA LIKVIDACIJA!
K
H
iu r lepih verzih grdo	v
1'rusck. Nc: priobčimo.	Lom.
1'racin o »raki j<- tudi /c f»turii. /.uh) lil niuslu milosti	1'lumna. Zdi bc
na ui pn-oM-lmo. picžnljivo. /alti i.iiui «i 11 li košu ///»<>i/ Krna Zagnali v kos. kei im razumemo. (\rx»ufu. 1'rcoM'blio V'uA ilnplb I>i spadal Itol| » Ani l>lk»! kol pu v Tuku /'<>» shl/IUI /.L-tl-l<> t)U, klllBOI /aslu/i.
Žgalni ca likerjev
na starem placu Št. 7 v Gorici
poiiti|n /n M-/i|» snil|u : TnLiatiii /jjtuii nlkoliol 'Pt "la ,,„	I. 2% Iliri
?.<jmi|e M) "U	. 1'
Kuni Jniuiiji <i '.«»/„	. i i '><» .
Vri iikiuIIi, Mm silili ln bel Vriinoiilli
NnjlllH-jM llkrip	. I'.')« .
SI(l«lkllllllMlupi.lll/IIOMI<ljl'. l»7"> k j) ll«-|o VlIKt ll(l|l>ol|S«' 14 Ijlllllov 1. 'l sl<-ktfiii<n ) lili n
IM A
TOVARNA KISA
FRAMC KRALJ
m GORICI Uia Cappuccini 9
l/deluje najbolje urste kis.
V /;ilof_M ima pustni vin sit i kis, kakoi tmli iIiiijm i i,i j t kiI j ši kis. (It-iijt-iuiii odjcmalt cm sc pnpo
toča /;i olnlcn obisk. Cl-Nl ZMI-NNI-
I'()SIU*I7.IIA IOCNA
Artur de Rossi
v Gorici, Corso Gius. Hordi 1.
nasproti vrli he mu scmcnif.ru
v Mitrzinovi biši
I«pcti m psgriojala ob poltel)nja-kih (edina zalogo h teboslovaikc). zaloga raaHutakturnega blaga na dc
balo in na drobno. Blago najboljie. (ene Skrajno nizke.
POZOR
POZOR
im Iruuviud s tevlji v Gorici
na Stolnem trgu, nasproti stolne cerkve Vlu Cauour 11
Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sva otvorila lastno
Imovino z vsakovrstnimi tevlii.
NA DI-BI-IO. NADROI1NO.
Izdelek domač in pivovistrn, cene nizke in konkurenčne.
Izvršujejo se vsnkovrslna poplavila.
Za obilen obisk se piipoiočava ndana
Trampui - Kokelj
tigovca.
—	Kako drago je pivo I... fl! kaj še! Cena je
padla !
Mala piva stane 70 centi velika pa L. 1.40.
-	Kje pa ?
V sladoledarni clinl, Via Mazzini št. 1 (prej Via Municipio), ki ima tudi veliko izbero razno vrstnih sladoledov po L1. kos. — Takoj grem tja! Baldini sprejema tudi naročila n sladoled zi veselice!
Širite „Čuka".
A Podpisana naznanjava si. občinstvu, da sva otvorila
S w NOVO TRGOVINO	'
z vsakovrstnimi čevlji in usnjem na drobno v Gorici, v Mašfelu šl. 32.
Izdelek domač in prvovrsten. Cene nizke in konkurenčne. Izvršujeva tudi vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila. Za obilen obisk se priporočava udana
trgovca BREZOVEC ROSIN^^
Trgovina z niaiiulakluro
ŠKODNIK ANTON
60Ri6A, Via Semlnario 10
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi !
Zapomni ai, nevesta, to resnico,
in preden sežeš ženinu v desnico.
previdna pri nakupu biile bodi !
Blago po nizki ceni, zadnji modi
prodaja z« deželo, za Gorico
pri semenišču v l)išl z desetlco
Irvoveo Škodmik AilUtll, znan B">vsodl.
A to sn tiče tudi llebe, moti,
1» tebe, žena, žeoln, fant, deklina,
trgovec, k! kupuješ mnogo hkrati
cefirja. oksfordu in etamina !
„Sem zadovoljen z blagom f" vsak poreče
in zadov oljnosl ključ je že do sreče.
Pozor I	Pozor I
Za poletno sezono, velika izbira kambrika, perkala, zephirja, in krepa volne za moške in ženske obleke. Velika zaloga vsakovrstnega perila za ilovice in birmance.
Felberbaum & Rolich I
Corso Verdi štev- 7. S
(prej HEDŽET in KO |TNIK)
Na drobno!
Na debelo!

Manufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške potrebščine in papir
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani tvrdkJ
BRATJE MOSE
Via Raftelto 7 GORICA Via Rastello 7


Elija Cuk
Gorica - Piazza Cavour št. 9
priporoča
slavnemu občinstvu v meslu in na deželi svojo bo(|n!o zalogo in veliko izbero najboljših IJIANCIII in ALTIJNA dvo-koles. bivalne stroje priznanih tvrdk TITAN in PFAFF, kakor tudi municijo in vsakovrstno orožje Kdor kupi šivalni slroj, se ga pouri v delu umetnega vezanja prezpločno, dokler nI zadobil popolne prakse.
Poslužite se pri njemu
ln ne boste se kesali, kakor se njegovi stari odjemalci ne prlložu-temveč pričajo o točni in solidni postrežbi.