TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 27. decembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 150. Prva seja osrednje sekcije lesnih trgovcev. Vlaganje davčnih prijav v letu 1931. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani je sklicala v ponedeljek 22. t. m. prvo sejo osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki je bila osnovana na. celjski anketi dne 13. novembra t. 1. Udeležilo se je je 18 sekcij skih načelnikov in zastopnikov gremijev. Sejo je otvoril in vodil predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip J. Kavčič, ki je uvodoma poudaril veliko važnost strokovne organizacije lesnih trgovcev. Položaj na evropskem lesnem trgu se je v letošnjem letu od meseca do meseca slabšal in zveza je pričela proučevati kritično stanje v lesni trgovini. Pretekli mesec je sklicala v Celje anketo vseh lesnih trgovcev Dravske banovine, na kateri se je razpravljalo o položaju lesne trgovine in o akciji, ki naj omili oziroma preprečuje težke posledice, ki jih je že takoj ob svojem nastopu prinesla kriza. Zveza je po celjski anketi pozvala vse gremije, da takoj sestavijo sekcije lesnih trgovcev, da bo čimprej dograjeno ogrodje te strokovne orgarii-zacije. Za upostavitev organizacije se je pokazalo dokaj zanimanja in ogrodje je več ali manj ustvarjeno. Doslej so sestavili sekcije gremiji v Mariboru-okolica, Litija, Logatec, Novo mesto, Slovenska Bistrica, Laško, Slovenj gradeč, Konjice, Krško, Celje-okolica, Ribnica in Kamnik; svoje zastopnike pa so imenovali gremiji v Kranju, Radovljici, Ljutomeru, Mariboru, Brežicah, Celju in Ptuju. Razpravljalo se je nato o osnutku pravilnika gremijalnih sekcij lesnih trgovcev in pravilniku osrednje sekcije. Razprava se je vršila od člena Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši v torek dne 30. decembra 1930 ob pol 9. uri dopoldne v zbornični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo zborničnega predsednika. 2. Zbornični proračun za leto 1931. 3. Aktualna davčna vprašanja. 4. Načrt novega zakona o so-cijalnem zavarovanju. 5. Poslovanje zborničnega zavoda za pospeševanje obrta in program za leto 1931. 6. Priprave za nov obrtni zakon. 7. Informativna služba za pospeševanje zunanje trgovine. 8. Predlogi zborničnih članov. * * * EVIDENCA NESOLIDNIH INOZEMSKIH TVRDK IN DRUGO. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil vse gospodarske zbornice, da bo imel v bodoče vse nesolidne inozemske tvrdke v evidenci (im-porterje, eksporterje, posredovalce). — Dalje bo obveščal zavod z rednimi poročili vse gospodarske organizacije o trgovsko-p.olitičnih spremembah v drugih državah, zlasti glede na jugoslov. zunanjo trgovino, na izvozne in prodajne možnosti itd. Vsa poročila bodo doposlana vsem gospodarskim organizacijam v Jugoslaviji, ne glede na to, če vsako posamezno poročilo dotične gospodarske organizacije tudi zares konkretno interesira ali ne. Če bi se tukaj morala vsaka posamezna organizacija posebej upoštevati, bi imel zavod neizmerno več dela kot ga bo imel z vsakratnim obveščanjem vseh organizacij. do člena in sta bila oba pravilnika po malih izpremembah soglasno odobrena. Pravilnika bo osrednja sekcija predložila vsem gremijem v odobritev. V stvari izvedbe sklepov celjske ankete je sklenila seja apelirati na ministrstvo trgovine in industrije, da se z novim obrtnim zakonom uvede brezpogojno usposobljenost za lesno trgovino, kar je z ozirom na veliko važnost te stroke v naši izvozni trgovini velike važnosti. Glede najemnine ležarinskih prostorov na železniških postajah se je sklenilo zbrati podatke o višini najemnin na posameznih postajah in nato z utemeljeno predstavko zahtevati znižanje najemnine za ležarin-ske prostore. V pogledu znižanja železniških in luških tarif je sklenil odbor zbrati konkretne dokaze, kako občutno obremenjujejo visoke tarife eksport našega lesa, ter v primerjavi z ugod-nostnimi tarifami drugih izvoznih držav lesa utemeljiti opravičenost zahteve po znižanju tarif. Konstituiranje osrednje sekcije se je odložilo do prihodnje seje, ki se bo Vršila sredi meseca januarja. Obširno se je razpravljalo nato še o davčnih zadevah, zlasti o sestavi odmernega ključa, in se soglasno sklenilo, da se osrednja sekcija pridruži tozadevnim navodilom, ki jih je izdala Zveza industrijcev. Navodila naj prejmejo potom gremijev vsi lesni trgovci Dravske banovine. Pri raznoterostih se je razDravljalo še o banovinski taksi na sečnjo gozdov, nakar je zvezni Dredsednik g. Josip J. Kavčič zaključil sejo ob pol 1. uri popoldne. PADEC V CENAH TEKSTILNIH SUROVIN. V pričetku decembra so stopili bombaževi trgi v novo dobo padca cen. Ameriške cene bombaža, ki so se v oktobru razvijale razmeroma stalno, pač z 10% kolebanjem na obe strani, so v sredi decembra prvič podkoračile 10 cents. Vidne totalne zaloge ameriškega bombaža so znašale lani v sredi decembra 5 milijonov 870.000 bal, letos na koncu septembra 7,020.000 bal, letos v sredi decembra 8,180.000 bal. — Zelo razočaru-joče je potekala v zadnjem času prodaja na trgih volne. Na prekomorskih trgih so ob močni ponudbi padle cene na vsej čili. Naravnost katastrofalne so bite razmere na trgu križanih vrst. V dvakrat težkem položaju se nahaja Nova Zelandija, ki trpi na abnormalnem padcu cen in vrhu tega še na valutnem razvrednotenju južnoameriških odjemalnih držav. — Na mednarodnih trgih surove svile je potekala kupčija v zadnjem času mir- i no in precej stalno. V razmerju z drugi- j mi tekstilnimi trgi so kazati trgi surove svite doslej še prav dobro odpornost. Na borzi v Newyorku je kolebala dnevna prodaja med 300 in 2000 balami. * * »Je Vsak naročnik mora ob novem letu pridobiti »Trgovskemu listu« vsaj 1 novega naročnika! Davčni oddelek ministrstva za finance je te dni izdal davčnim upravam važna navodila za vlaganje davčnih prijav za 1. 1931. Po teh navodilih so davčne uprave dolžne, da odrede roke za vlaganje davčnih prijav za 1. 1931 za pridobni-no in za davek na poslovni promet, v kolikor se slednji plačuje pavšalno, v času od 5. januarja do 5. februarja 1931. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi poravljenega prometa, so dolžni po naredbi bivše generalne direkcije neposrednih davkov z dne 9. junija 1924 br. 15.432 vložiti prijavo o celokupnem prometu, opravljenem v 1. 1930. najkasneje do 31. januarja 1931. Po čl. 4. zakona o neposrednih davkih smejo davčni zavezanci prositi v posebno tehtnih primerih za vložitev prijave za pridobnino za podaljšanje roka. V tem primeru se prekine rok do onega dne, ko se izroči rešitev vložene prošnje, če se rok prekorači največ za 15 dni, nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženo prijavo za pridobnino prekoračitev opraviči s posebno tehtnimi razlogi, Po čl. 6. zakona o davku na samce morajo davčni zavezanci v prijavi za pridobnino navesti, ali so samci, vdovci brez otrok odnosno ločeni in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij morajo poleg tega, če so zavezani plačevati davek na samce, Električna industrija Jugoslavije. Glavne reke Jugoslavije imajo ob nizkem stanju vode ca. 3,500.000 KS, ob srednjem stanju (devet mesecev) ca. 9 milijonov. Od teh je gospodarsko izrabljenih doslej ”211.000 do 212.000 KS, kar znači šele 6% izrabljene množine ob nizkem stanju vode. Češkoslovaška ima izrabljenih 9%, Avstrija 196, Nemčija 23”5, Anglija 29*4, Francija37,Norveška 38-2, Švedska 45, Italija 60-5, Švica 74%. Za izgradbo nadaljnjih 230.000 KS so koncesije že dovoljene, druge koncesije so tpa še v stadiju študiranja. Inozemski kapital kaže za te koncesije mnogo zanimanja in bodo bodoča leta gotovo prinesla živahen pok ret v izgradbd virov energije. Letna produkcija električne energije v Jugoslaviji znaša sedaj -160 milijonov KWh ali povprečno 38 KWli na osebo (v Angliji in Nemčiji 4*50 l\Wh na osebo, v USA 818, v Kanadi 1495, v Švici 1100, v Norveški 2860 itd.). V nekaterih pokrajinah Jugoslavije je poraba električne energije umevno še globoko pod omenjeno povprečnostjo, do 4 KWh. Pokrajine z močnejšim mestnim prebivalstvom izkazujejo maksimalno povprečno 55 K\Vh na osebo, kmečke pokrajine ca. 6. Produkcija in poraba električne energi-gije bosta seveda v doglednem času zelo narasli. Izgradbi elektrarn se posveča sedaj večja pozornost in je na vidiku srdit konkurenčni boj med inozemskimi tvrdkami. Zboljšanje gospodarskega položaja in stabilnejše politične razmere omogočajo izvedbo večjih projektov, ki datirajo deloma še iz predvojne dobe. Da se varujejo narodnogospodarske koristi pri gradhi elektrarn, je v načrtu zakon, ki bo omogočil elektrifikacijska dela v večjem obsegu. Danes obstoji v Jugoslaviji 550 električnih naprav, ki služijo javnim ali zasebnim namenom. Z malimi izjemami tudi naznačiti, s kolikim delom so udeleženi v podjetju. V smislu § 110. zakona o neposrednih davkih morajo občine do konca meseca februarja popisati davčne zavezance. V popisu morajo navesti z ozirom na nov davek na samce tudi družinske razmere, to je, ali je do-tičnik oženjen ali ne, ali je vdovec ali je ločen ter koliko je star in ali imajo vdovci ali ločenci otroke, za katere skrbe. Pri odmeri, odnosno uvrščanju davčnih zavezancev morajo davčne uprave paziti na odredbe čl. 42. zakona o neposrednih davkih in pri tem v polnem obsegu upoštevati iz-premembe tega člena, ki se nanašajo na maloprodajalee monopolskih predmetov, taksnih vrednotnic, poštnih in davčnih znamk ter nabiralcev razredne loterije. Vsi ti spadajo v II. skupino. V isto skupino z 8% davkom spadajo lovska, ribiška in komisijska podjetja ter pod gotovimi pogoji tudi mesarji in peki. V nadaljnjih izvajanjih odreja ministrstvo, da se izrabijo vsi podatki, ki so davčnim upravam na razpolago, da se doseže pravilno odmere in prepreči nesorazmerja v davčni obremenitvi. Odmera se mora tako pospešiti, da bodo davčni odbori pričeli zasedati pri manjših davčnih upravah dne 1. aprila 1931, pri večjih pa dne 1. maja 1931. so vse te naprave lokalnega značaja ih namenjene le preskrbi dotičnih mest in okoliških vasi. Produkcijski stroški so večinoma zelo visoki in majhno odjema-nje toka ne jamči zadostne rentabilnosti. Dobičkanosna bi mogla postati elektrifikacija le tedaj, če bi se zagradilo več velikih podjetij z daljnovodom; majhne elektrarne bi izginile, a dosegla bi se bolj racionalna produkcija in s tem v zvezi znižanje cene toka in večja prodaja. Elektrotehniška industrija je v Jugoslaviji še malo razvita. Izdelujejo se v prvi vrsti majhni preprosti predmeti (kabli, baterije, elektroidi), dočim se morajo vsi količkaj bolj komplicirani aparati uvažati. Med elektrarnami omenimo »Falo«, ki je dala že leta 1927. 180 milij. KWh; dalje Novosadsko električno d. d., doslej v švicarskih rokah, odslej v rokah ameriške skupine Mac Danieli; razne elektrarne v Vojvodini, ki so jih pokupili Švedi in s čimer v zvezi se imenuje tudi ime Ivan Kreuger; Jelica« v.čačku je v interesni sferi nižjeavstrijske Eskorript-ne družbe; »La Dalmatienne« (voda Krke in Cetine) je francoska last; v zadnjih dneh smo brali mnogo o Pivki in Uncu v zvezi z nameravano gradbo elektrarne na Vrhniki. »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Merkurjev ples. Najodličnejša prireditev letošnje plesne sezone bo brezdvomno zopet tradicij onalni Merkurjev ples. Vršil se bo tokrat v soboto 10. januarja, in sicer prvič v krasni plesni dvorani in v vseh prostorih Trgovskega doma, opremljenih za postrežbo s toplimi in mrzlimi jedmi. Prireditveni odbor je s pripravami neumorno na delu, tako da bodo posetniki vsekakor najprijetneje iz-nenadeni. Opozarjamo na to elitno prireditev že sedaj. * * * Gospodarski položaj Nemčije. V položaju nemškega gospodarstva doslej ni nastopila še nobena bistvena sprememba na bolje. V vseh gospodarskih strokah je zaposlenost nadalje padla in so se naročila ponovno zmanjšala, še zmeraj obstoji potreba omejitve produkcije, krčenje dela in odpustitve delavcev. Težki položaj je najbolj jasno označen po dejstvu, da je število brezposelnih naraslo na 3,116.000. Sedaj poravnani konflikt v berlinski kovinski industriji je bil tudi znak težavnega položaja. Ne more se tajiti, da so nabavni stroški v Nemčiji previsoki, da je spričo padanja cen na svetovnih surovinskih trgih in vsled tega povzročenih sprememb svetovnega gospodarstva Nemčija prisiljena k znižanju cen, če hoče še naprej z uspehom tekmovati, slednjič tudi, da zahteva sedanji čas tudi znižanje cen v domači trgovini, če hočejo z nekaj izgleda na uspeh preprečiti nadaljne poslabšanje domačega trga. Vseeno se pa delavci z vsemi razpoložljivimi sredstvi upirajo znižanju mezd, in se morajo uspehi pri bodočih pogajanjih presojati kot zelo malo verjetni. Mnogo obetujoč pričetek za zboljšanje nemških gospodarskih razmer vidijo v tem, da se more z izvedbo temeljite reforme vsebujočega programa Briiningovega ministrstva po zadnjem zmagovitem glasovanju sedaj pričeti. Organizatorična preddela, ki so potrebna, da se posamezne pro-gramne točke udejstvijo, bodo zahtevale še mnogo časa. Zato se tudi ne more pričakovati, da se bodo razmere zboljšale od danes na jutri. Vsekakor je prvi korak narejen. Tem nujnejše je bilo potrebno, da se je v parlamentu z glasovalno zmago Briiningovega kabineta sprejelo reformno delo, ker je prišlo v Nemčiji do prav resne krize zaupanja. Tudi v inozemstvu so opazovali razvoj razmer v Nemčiji pesimistično. Posledica je bila, da so pričeli inozemski krogi v veliki izmeri jemati denar iz Nemčije nazaj in da so odpovedovali že dovoljene kredite. Vzporedno s tem se je pričelo o skrbi povzročujoče naraščanje bega kapitala iz Nemčije. Kako velik je bil dotok denarja, se je razvidelo iz močnih denarnih zgub Državne banke, kar je prisililo banko do enodstotne spremembe obrestne mere, Tudi iz mesečnih bilanc bank je bilo razvidno, da je vzelo inozemstvo v veliko večji izmeri denar iz Nemčije, kot je bilo pričakovati. Vznemirjenje je bilo še poostreno spričo dejstva, da je pričelo inozemstvo prodajati v veliki meri trdno ob-restljive in dobro rentabilne nemške vrednote. Medtem je nastopil razveseljiv ob- ratni razvoj. Da je vlada ostala in da je za svoje predloge dobila proti pričakovanju močno večino, je prineslo pomirjenje doma in v inozemstvu. Inozemsko odjemanje denarja in pre-klicevanje kreditov je ponehalo, in pričelo se je celo zopetno dotekanje kapitalij iz inozemstva nazaj v Nemčijo, zlasti iz Švice. Omembe vredno je posebno to, da so celo francoske banke pričele nalagati kratkoročne glavnice v Nemčiji. Na deviznem trgu se je pojavil popoln preokret tendenc; in na rentnem trgu so nastopili v velikem obsegu zopetni nakupi od strani tistih, ki so bili rente prej prodali. Kljub temu razvoju pa posledice nekoliko časa trajajoče krize še nikakor niso premagane. Na denarnem trgu je nastopilo zaenkrat samo zmerno olajšanje in na glavničnem trgu je položaj naravnost neugoden. Pač se mora ugotoviti, da pri trenutni depresiji potreba gospodarstva po kapitalu nikakor ni velika. Kako nenavadno majhne so denarne zahteve gospodarstva, se razvidi od tedna do tedna iz izkazov Državne banke. Tudi sicer ob tem letnem času običajno sezijsko poživljenje gospodarstva se sedaj komaj čuti ali pa le prav malo. Vzrok je ta, da se je vsled skoraj povsod izvedenega znižanja plač živ-ljenski standard prebivalstva znižal, dočim se domači razvoj cen temu položaju še ni prilagodil. Od akcije za znižanje cen se sicer zelo veliko govori, celo z velikim upanjem, a dosedanji uspehi akcije so le skromni. Da so se cene železa znižale in da sta se cement in linolej pocenila, to večini prebivalstva prav malo koristi in ne more dovesti do nujnopotrebnega poživi j enj a domačega konsuma. Kar je v prvi vrsti potrebno, je znižanje cen za živila, v prV| Vrsti za kruh in za blago vsakdanje porabe, čeprav so žitne cene stalno pod pritiskom, ni cena kruha niti najmanj padla, kakor se je sploh baisse svetovnih surovin na domačem nemškem trgu doslej komaj javila. Najnujnejša naloga vlade bi morala biti ta, da bi z vso^ energijo delala na znižanje cen omenjenih blagovnih vrst. Tako delo bi pomenilo obenem čin državniške preudarnosti. Nič ne bi hitreje dovedlo do pomirjenja v notranjepolitičnem ozračju kot pocenitev živil. Zaenkrat, to se pravi do zopetnega sklicanja parlamenta, se bo razvoj vršil najbrž v mirni smeri. 2e v naj bližjem času se bodo polagoma pokazale posledice vladnega programa glede preskrbe z delom; seveda se pa mora glede razmer na delovnem trgu računiti z dejstvom, da prinese zima redno naraščanje številke brezposelnosti. Ta sezijski pojav se bo pač moral pri pregledovanju splošnega položaja odračuniti, če bomo hoteli dobiti pravo sliko nemških gospodarskih razmer. ZNIŽANJE CBN V ROMUNIJI. Po zadnjih indeksnih številkah je splošni položaj cen v Romuniji v novembru zopet tendiral navzdol. Številka za konec oktobra je bila 5440, za konec novembra 5291. Zlasti velik je bil padec za •obleke. Sedaj se posvetujejo o znižanju ■cen za petrolejske fabrikate, 'ki se rabijo v poljedelstvu. — Romunski trgovski minister Manoilescu dela energično na to, da se cena industrijskih izdelkov splošno zniža. Zastopnikom sladkornega in papirnega kartela je dejal, da bi se morale cene industrijskih predmetov prilagoditi cenam pšenice. če bi se posamezne industrijske panoge znižanju cen ustavile, grozi minister z uporabo najostrejših sredstev. In sicer .morajo biti cene znižane še v tem letu 1930. — Najbolj drastičen slučaj energičnega nastopa, morda vzorec za Manoilesca, je dali Mussolini: 39 prodajaln, ki niso hotele iti s cenami dol, je dal zapreti; nekega posestnika hiš v Neapolu, 'ki oddaja 600 stanovanj in ki ni hotel najemnine znižati, je dal za dve leti iztirati na samoten otok v Sredozemskem morju. Zunanja trgovina Avstrije izkazuje za prvih letošnjih enajst mesecev pasivnost 768 milijonov šilingov proti 945-9 milijonom v isti dobi lanskega leta, torej 177*9 milij. šilingov manj kot lani. naft ortmiiadi Društvo sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru sklicuje za nedeljo dne ‘28. grudna 1930 ob 10. uri dopoldne v restavraciji g. Nekrepa v Mariboru, Vetrinjska ulica 4 svoj redni občni zbor z mnogovrstnim dnevnim redom. Za člane je udeležba obvezna pod globoko Din 200-—. Nečlani se tem potom uljudno vabijo. — Trgovci, zavedajte se, da je bodočnost le v organizaciji in le v skupnem nastopu, da se bomo lahko proti mazaštvu, zoperstav-Ijenju in obrekovanju branili. Naše društvo naj bode za nadaljni veliki razvoj sadne trgovine. Bodočnost prinese in predvideva velika razočaranja za sadne trgovce, zato pridite vsi na občni zbor brez izjeme in brez izgovora, in kdor še ni član, naj še to stori in se takoj prijavi. Le v organizaciji je moč in vaša srečna bodočnost. Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepne in anodne, ker so NAJBOLJŠE TVORNICA CIKORIJE Pipoača svoje izvstne iz de Ike Amerika kot svetovni bankir. Znano je, da je po vojni zavzela Amerika vlogo, katero sta prej imela Pariz in London; ona je danes kreditor vsega sveta. Sledeči podatki nas bodo pobližje seznanili s položajem, ki ga danes zavzema Amerika na svetovnem denarnem trgu. V 1. 1914. je Amerika osredotočila vse svoje gospodarsko življenje izključno na samo svoj teritorij po znani rečenioi: Amerika Amerikancem. V tem letu je bilo le 19 emisij v nominalni vrednosti 37-7 milij. Din. Šele vojna je prinesla v tem oziru preokret in sicer v pogfledu obligacij vojnih dolgov za posamezne evropske države. Tako so n. pr. 1. 1915. poskočile investicije v tujih papirjih od 337 na 833 milij. dolarjev, a v letu 1916. so že dosegle 1181 milij. dolarjev. V letu 1917. so padle zopet na 718 milij. dolarjev in v letu 1918. celo na 28. mili j. do-llarjev. Od leta 1919. dalje pa so se emisije kretale tako-le (v milij. dolarjev): "čn 1 bo 0) a D, S -M S « S| 03 •g ’> o a-z? 4) >o M > <1) ■2 §■ _n -Sc "H. ° 5 > o > 1919 81 813-2 250-9 562-3 1920 105 636-1 151-0 485-2 1921 109 675-1 44-1 631-0 1922 136 828-4 146-1 682-3 1923 73 495-7 82-0 413-7 1924 129 1219-5 291-0 928-5 1925 156 1329-9 244-5 1085-4 1926 214 1318-6 183-9 1134-7 1927 253 1592-6 216-9 1375-7 1928 220 1487-9 216-9 1251-0 1929 148 705-8 34-5 617-2 Iz te tabele je razvidno, da so investi- cije dosegle svoj maksimum v letu 1927. in da so v letu 1929. občutno padle. Kakor kažejo podatki za letošnje leto, bodo investicije zopet narasle, kajti že v prvih treh mesecih t. 1. so dosegle vsoto 338 milij. dolarjev, t. j. za preko 60 milijonov dolarjev več kot v istem razdobju lanskega leta. Odpadlo je investicij na (v milijonih dolarjev): !5 00 O) e o, 3 M .S 03 E O 1 * .2 O a > O > Mednarodne 4 108-0 48-5 119-5 evropske 6 57-5 — 57-5 kanadske 26 57-6 13-2 44-4 latinsko Amerik. 4 43-6 44-0 0-3 daljno-istoffne 2 10-0 — 100 ostale 1 1-5 — 1-5 skupaj 43 338-3 — 2326 Od 57-5 milij. dolarjev evropskih podojil odpade 27-8 milij. na državna posojila in 29-6 milij, dolarjev na posojila delniškim družbam; največji del teh posojil odpade na nemško, zllasti električno industrijo. Interesantno dejstvo je, da odpade na posameznega državljana Združenih držav Sev. Amerike 473 dolarjev prihrankov in 839-7 dolarjev dolgov. V Studencih pri Mariboru hoče ustanoviti avstrijska kovinska tovarna Berndorf podružnico, kjer bo izdelovala za prodajo na Balkanu določeno blago. Železnica Prilep—Bitolj, del železnice Veles—Bitolj, bo izročena prometu 1. januarja 1931. Novo češkoslovaško tekstilno tovarno v Zagrebu bosta zgradila češkoslovaška industrijalca Hahn in Neti. — Z gradbo bodo pričeli v januarju, obratovati bo pričela sredi bodočega leta. Število brezposelnih v Avstriji je naraslo že na 360.000 in je za ca. 100.000 večje kot lani ob tem času. Java je zopet pričela s prodajo sladkorja. Beneško banko v Benetkah, koje obveznosti znašajo 60 milijonov lir, bo saniral poseben konzorcij bank in hranilnic. Banka za mednarodna plačila je poslala zastopnika v Madrid kot opazovalca in sosvetovalca Španske banke pri pripravi za stabilizacijo pesete. — Akcijo za stabilizacijo je revolucija nekoliko prekinila. Najdišče živega srebra so odkrili v Vidmu (Udine) v Furlaniji. Vrši se sistematično raziskovanje najdbe. Pasiva bančnih bankrotov in insol-vencij v USA so cenjena za preteklo leto skoraj na eno milijardo dolarjev, kakor je ugotovila od Hooverja imenovana preiskovalna komisija. Borzo surovega masla bodo otvorili na Dunaju. Služila bo nakupu in prodaji, v prvi vrsti pa določitvi enotne smerne cene za surovo maslo; poslovala bo vsak petek od 11. do 13. ure. Monopolni dohodki v Romuniji so letos za ca. 4500 milijonov lejev manjši kot so bili v preteklem letu. Nemški kartel vijakov preneha s 1. januarjem. Skušajo doseči vsaj sporazum glede cen, da se prepreči konkurenčni boj. Surovo maslo in jajca na Danskem notirajo v zadnjem času nespremenjeno z 2-28 oziroma 1-70 kron za 1 kg. Vsled krize v belgijski industriji stekla je sklenila zveza steklarskih in-dustrijcev, da bo nekaj tovarn za par tednov zaprla. Deficit Italije v računskem letu 1930 znaša okoli 900 milijonov lir. Sladkorja bo producirala Avstrija letos okoli 1,500.000 met. stotov. Ker znaša potreba ca. dva milijona stotov, znaša torej domače kritje 75 odstotkov. Konvencija glede prodaje pnevmatike v Češkoslovaški je bila vsled dobrih izkustev v preteklem letu sedaj brez posebnih pogajanj podaljšana. Nemški sindikat pločevine bo pričel delovati s 1. januarjem 1931. Romunska železna industrija je izvedla nadaljno koncentracijo in je ustanovila kartel valjanega železa in valjane pločevine. V Temišvaru v rumunskem Banatu bodo zgradili novo tovarno za izdelovanje sladkorja, ki bo zaposlila okoli 800 delavcev in bo predelavala banatsko sladkorno peso, koje kultura pokriva 6000 hektarov. Ogrska Narodna banka bo izplačala za leto 1930 najbrž 12-odstotno dividendo; lani je bila dividenda 13-odstot-na. Svetovno produkcijo sladkorja v kampanji 1930/31 ceni dr. Mikusch na 29-7 milijonov ton proti 28-4 milj. v kampanji 1929/30, svetovno porabo sladkorja v kampanji 1929/30 pa na 26-98 milij. ton proti 27-47 milij. v prejšnji kampanji. Philipsove delnice na Amsterdamski borzi padajo, ker se zmeraj govori o nameravani omejitvi produkcije in slabi zaposlenosti. Ameriške zlate zaloge so v mesecih jan. do nov. narasle za 201 milij. dolarjev. Angleška in francoska banka razpolagata po svojih zadnjih izkazih s sledečimi zlatimi zalogami: prva s 150-58 milijoni funtov, druga z 52.900 milijoni frankov. Od zadnjega izkaza so se zlate zaloge Francoske banke pomnožile zopet za 548 milijonov frankov. Položaj naše mlinske industrije. I. Antolovič, mlinski direktor v Zagrebu, piše: Kakor v začetku vsake mlevske kampanje, je stavila naša mlinska industrija tudi v letošnjo kampanjo gotove upe, ki se pa kot v zadnjih petih do šestih letih žali bog niso izpolnili. Po kratkem dvigu našega izvoza moke v poletnih mesecih v iprimeri z istimi lanskimi meseci so upali naši mlini vsaj v prvih mesecih po žetvi na polno zaposlitev, a letošnja kampanja se je pričela v najneugodnejših razmerah. Zaključki pšenične letine so pokazali v kvaliteti brezpogojno zboljšanje, glede kvantitete so pa zaostali za ca. 25% za lanskim pridelkom. Ta padec pa ni imel neugodnega vpliva, ker smo imeli še staro pšcnioo v zalogi. To dejntvo se je zrcalilo tudi v začetnih oenan nove pšenice, ki so bile proti cenam stare pšenice vseskoz normalne. Vse to je kazalo, da se bo mlinska kampan.ja razvijala vsaj na običajni način. A tudi to se ni zgodilo. V začetku so cene res nekoliko poskočile, in sicer deloma vsled poročil o ogroženem ameriškem pridelku (suša), deloma vsled pričakovane intenzivne akcije Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov, deloma vsled poročil o direktnih vojaških nakupih pri producentih. A kmalu je nastopil zlasti vsiled nenadnega ruskega dumpinga velik padec v cenah, ki še danes traja in kojega posledice se še ne dajo pregledati. To trajno padanje pšeničnih cen in s tem spojena negotovost tvorita za našo mlinsko industrijo novo veliko težkočo in ji jemljeta zanesljivo kalkulacijsko podlago, ki je za mlinski obrat tako važna. Ker so pa v takih razmerah predprodaje moke in večje prodaje sploh nemogoče, ker morajo imeti milini gotove zaloge pšenice in mlevskih .produktov in ker slednjič ne morejo z obratovanjem popolnoma prenehati, so pri padajoči tendenci občutne izgube neizogib- ne. In prav tako bodo kot prva posledica tega položaja neogibne tudi obratne omejitve in ukinitve ter odpustitve delavcev in uradnikov. To pa ne more biti ne v interesu našega skupnega gospodarstva in ne v interesu našega poljedelstva in državnega fiskusa. Merodajni državni krogi so ne-vzdržnost tega položaja že uvideli ter obljubili pomoč. A sanacijska akcija se mora pričeti takoj in v večji izmeri in ,se tudi ni treba ustrašiti žrtev, kojih korist bo prišla slednjič vendarle zopet državi v dobro, čeprav v drugi obliki. Odredbe, ki bi se v svrho poživljenja izvoza naše moke in v omiljen j e mlinske krize morale nemudoma izvesti, bi bile sledeče: veliko znižanje kopne in morske voznine za pšenico, za obratno ku-rivmo snov (premog, les, ipetrolej itd.), za vreče do mlina in za vsevrstne mlev-ske produkte od mlina na vse kraje države, iposebno pa do izvoznih postaj in pristanišč, dalje da se uvoz nekaterih blagovnih vrst iz posameznih držav, ki moko uvažajo, veže na prevzetje razmer-nih kontingentov naše bele moke, in slednjič dovolitev premij za izvoz moke. Za oporo pšenične cene je Privil, izvozna družba doslej gotovo že mnogo žrtvovala; tudi vojaška uprava bi bila mogla dobiti nakupljeno pšenico za ‘20 do 25 Din bolj poceni, če ne bi bila tudi ona gledala na oporo pšeničnih padajo-nih cen. Če se za oporo pšeničnih cen toliko žrtvuje, hi bile tudi za oporo dolgo vrsto let topeče mlinske industrije opravičene nekatere žrtve; saj so slednjič vendarle milini najboljši in najnaravnejši odjemalci in plačniki domače pšenice, zlasti v časih svetovne nadpro-dukcije, ki obeta vsled ameriških delovnih metod postati stalna. Spričo od leta do leta večje pšenične nadprodukoije bi se moralo gledati na to, da se naša pšenica kvalitativno dvigne, da se zboljša in kvantitativno njen pridelek zniža ter se s tem zagotovi našim mlinom normalna zaposlenost. Le tako se da pšenična in mlinska kriza nekoliko omiliti. iiintidk.POUDLbCUJiiil Tvrdka 011ivary & Albertson, Marseille, 41, Rue Sainte Pauline, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi u-vozniki polenovke, rib itd. Interesenti se pozivajo, da se direktno obrnejo na gori navedeno firmo. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjfe-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. Kvalitetna znamka $9 Zahtevajte povsod I MEDNARODNI BORZNI INDEKS. Od zadnjega našega poročila dalje je mednarodni borzni indeks zopet občutno padel. Indeks dvanajsterih običajnih svetovnih borz je padel za celi dve točki na 67*9. Ker je znašal v februarju leta 1929 še 122 točk, je nastopilo od sedaj skoro 45-odstotno razvrednotenje svetovne delniške imovi-ne. Indeks 13. decembra je bil: Berlin 48-3, Pariz 100-3, London 50-6, Bruselj 58-7, Amsterdam 55-0, Stockholm 71-3, Ziirich 70-4, Dunaj 50-3, Budimpešta 62*3, Praga 79*3, Milan 76-8, Newyork 82*3 (v začetku leta 1930 še 115*6). Trgovci In industrtjd! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov smolnatih bakelj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 8. januarja 1931 ponudbe glede dobave jeklenih palic, 2000 m jeklenih vrvi, 10 komadov koles za sesalke, 150 komadov železne pločevine za konstrukcije, raznega orodnega jekla ter glede dobave 1 ventila. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 8. januarja 1931 ponudbe glede dobave raznega električnega materijala ter glede dobave 300 m3 mehkega jamskega lesa. -— Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 12. januarja 1931 ponudbe glede dobave žarnic. — Dne 9. januarja 1931 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznega telefonsko-tele-grafskega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 7. januarja 1931 ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa. Direkcija šum Brodske imovne opčine v Vinkovcih sprejema do 10. januarja 1931 ponudibe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) MEDNARODNO AGRARNO POSOJILO. Društvo narodov bo v svoji seji 15. januarja končnoveljavno sklepalo o načrtu mednarodnega agrarnega posojila. Posojilo bo imelo tudi socijalno-politi-čen značaj, kajti Društvu narodov mora biti pač na tem, da prepreči nevarno poostritev mednarodnega agrarnega položaja. Posojilo bo služilo tudi za to, da bo moglo poljedelstvo plačevati večje mezde. Devizno tržišče. Tendenca: Razun Curiha spremenljiva. Lastna knjigoveznica Za vefija narodlla zahtevajta proračune I e Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.