Avstrijski škofje o zakonu ln soli. Vsi nadškofje in škofje na Avstrijtkem, ki so imeli v oktcbru na Dunaju zborovanje, so izdali sknpea pastiraki list, ki se peča v prvi vrsti z nrazdražitvijozakonauinoaamenih nproste sole". V sledečem priaasamo izvleček najvažnejsega: Ljabljeni v Gospodal V reanih čaaih stno se mi, Vasi nadpaatirje, zbrali k sknpnemu posvetovanju. Začeli amo to posvetovanje v trdnem zaupaajn na  aašega Gospoda, da bo spolnil svojo obljnbo: "Kjer so dva ah Irije zbrani v mojem imenn, sem jaz med njimi". (Mat. 18, 20.) Z njim zdrcženi in pod vodstvoiB svetega Daba smo skrbao premotrivali, kako je mogoče nevarnosti časa preprečiti in obraniti srečo vernih. Mi se pa ne moremo ločiti, ne da bi vaa pozdravili g sknpno pastirsko besedo: Ljabljeai škoiljani! Mi nigmo nasprotniki ljudi, to Bog; ce daj, ampak mi smo nasprotniki slabib. idej (misii), ki v naaeai času tako pogosto nattajajo m našo pastirako skrb v resnici vznemirjajo. Mi vidimo, kako p s etauat vedao bolj prevzema človeike odnosaje in so obrnjaae vse migli in dejanja Ijadi samo na ta svet. Mi ne moremo molče gledati, kako se cdrrača ljndi cd te podlage, na katen slont vsa njib sreča m blaginja. Todi strealjenja, na katere smo Vas zadnji5 opozarjali, imajo isti obžalovanja vredni namen ii isti cilj. Velika važnost zakona za blagostaaje človeštva nam kaže, zakaj ga je nebeški zdravnik človešlva, Jezns Kri8tns, povzd;gnil v nadiaravno vrsto blsgrov. Hjtel je obraniti cJoveštvo na tej najbolj polzki poti, da ce bi podlegli skasnjan, ter jih je hotel obdati z obrambnim zidom. Zato, dragi verniki, oe najdemo v tem, da se izpodkopava zakon kot zakrament in se isti smatra kot razdružljiv, oobene preosaoTe zakona, pač pa največje gorje za človeš^io drnžbo. 01 koder koli pride torej klic po raidiužljivosti zakona, bomo mn BtopUi 8 krepkim Ne! nasproti. Ljnbezea do nenmrjočih dnš nam zapovednje, jih pripeljati k B)gu, ne pa k altarja poželjivosti, da bi klečali pred malikom mesa in mn slnžili. Namesto da se tako glasno k'iče fa napačna in prgabljiva preosnova zakona, naj bi se rajsi zahtevaia prava preosnova. 0 da bi se pač »krbelo v krsčanskih družinah, dati jim sličnost s sveto drnžino, h kateri je pripadal naa Olrešeaik • kako sreJni bi bili zakonski' Krščaaski mladenič* in mladeake ho visoko spoštovali najdražje biaere svoje mladosti, nedolžnost in čednost. Dali so se voditi cd svojega angelja in ne od svojih strasti ter so skusali svoje srce in nravnost drnzega, predco so si podali roke v zakoin. Nepremikljiva podlaga zakonu je zreatoba ia ljabezea! Pastirski list kaže nadalje na važaost šole: Nravno-vergko vzgojo je tndi posretna postava sprejela v 87ojo iolo in postavila vero na prro mesto nčnih preduetov. S tem je dokazana važnost in visoki pomen te vzgoje. S to d »ločbo je sedanja urodilev sole postavno določena. Vi veste, ljubi verniki, da 8mo večkrai opozarjali na pomanjkljivost naše solake postivodaje in sknaali isto p->praviti. Ce s-ao v zadajem času te poakuse zadržerali, je vzrok to, da niamo hoteli razbariti duhove t sedanjih nemirnih časih. Toliko bolj »as je nžalostilo, da ae ravno sedai posknia od nasprotie strani celo poslabkti sedaajo vgojo mladine. Namerava 80 odstraniti iz iole veronauk in navodila k nabožnema življeaju, in namsato tega uvesti neko brezbarmo in slabotao nravno vzgojo. Prosto solo hočejo imeti in sicer prosto Kristniovega dnha in besede, prosto veroaauka in vsake verske vzgoje! Proti takemu počenjaju mi p>yzdignemo nas glas v pravični ogorčenostji! 1) )8edaj je imel podnk v soli še verski značaj. Veronaak se podučaje v šoli ia je postavno zavarovan; istotako so bile verske vaje v tesni zvezi z nkom in sicer vsled solake molitve, aknpmega obiska 8V. opra^iia in skupnega sprejemanja av. zakramentov. Ztto se je še lahko reklo: 8og je še v avstrijskib solah. Sedaj bi oaj bilo drngačel Varonank bi sa aicar pripnstili v soli, kako zahteva pottava, pa \a% verska znameaja bi morala izgiuiti v soli, z eao besedo njib gealo je: P/oč z Bogom iz sole. Ali je « takimi naspi\ tniki Bporaznm^jeoje mogoče? Ne! Proti takemu zahtevanju poTzd^gnemo vnovič opravičeno ogorčeni svoj glas ! Ljcbljeni v Gospodu! Mi dobro vemo, kaj se nam očita, da smo proti napredkn na poljn človeskega zemeljskega zn»DJa. To oČitanje je krivično in nentomeljeno! Naaprotao, mi pozdravljsmo vgak zdrav razvoj človeskega duha im se veselimo njegovega napredka. Kar pa obsojamo, je atremljenje, blagostaaje človeštva zidati samo na zboljsaoje zemeljskih živJjeaskih p?gojev. Zvesti svojim načelom in kot varnbi prave podlage človeškega blagostanja naoramo odvrafati vsa taka prizadevanja, ki hočejo naravaost ali pa po svojib posiedicab omajiti to podlago. Pač pa se zlagamo s stremljeDJem, ačni načia zboljšati. Sjveda 83 to ne sme zgoditi ra šktdo najvažaejSega učnega predmeta, veronauka. Mi obžalajemo marsikatere pcgreške v nravnavi na- šega šolskega vpraaaaja; toda kar ljndstfu koristi ne bomo dali odvzr ti nam ia ne nam izročenim vermikom. Mi se ce bojnjemo proti poavetnemu znanjn, toda mi zahtevamo akrbno gojenje veronauka in ž njim tesno zvezanih verakih vaj. Zato, dragi verniki, labko rečeno brez prevzetiosti, če ta stremljenja pobijamo, se ne bojujemo za nas, ampak za vas. Mt ae ne bojnjemo vsled vladohlepnoati, ampak k temu nas gili nsmiljenje do vas ia vaaih otrok, ki bi naj zraali navedii v vaem, kar jim da tolažbo v življenju in ardnost v snrti. Mi se bojnjemo za državni red, čeravno amo itak dosti nevarnim napadom izročeni. Mi se bojnjemo za podlago blagostanja narodov, ki je veroDauk in vera v Boga. Pastirski list konča 8 pozivom na vernike, trdno se okleniti aasega najvišjega paatirja papeža, katerega je postavil Jezna Kristus, in se zbirati okoli avojih paatirjev v obrambo žugajočih naravnosti ter poslušati dobre opomime.