—   47    —
Novičar iz austrianskih krajev.
lz doljnega Štajerskega 6. febr. — Danes moram ?5Novicamu eno prav žalostno pisati. 16. dan preteklega mesca pride neki oštir, pol ure od naše farne cerkve proti Hrastnika bivajoč, popoldan v Trbovle, in preden se domu verne, kupi v štacuni nekaj sladkorije za svojo edino dve leti staro hčerko. Na poti domu ga sreča berač, ki že mnoge leta ljudi z vražjimi zdravili gerdo slepari. Berač ustavi moža rekoč: „nate oče! tukaj imam za Vas leko, da si bote bolno roko pokadili", in s tim da v papirček zavito belo mišico za lešnjik debelo, ki jo mož v devžekmed sladkorijo vtakne. Ko domii pride, kmali priskakija zala Johanica smehljaje k njemu in ga vpraša: ate! mi niste nič prinesli? in ob enem že tudi varžete preiskavati začne. Vesela pobaše sladkorijo in jo hrusta; kar se spomne oče na mjšico. zavpije in seže v devžek: ali še mišico ima? Še je najdel veči košček, vse pa ne. Ubogo dete je jevže pohrustalo nekaj, in Bogu se usmli ! zavdalo se. Cez malo časa je začelo bljuvati, in vsemu prizadetju vkljub je drugi dan v veličin bolečinah ubogo dete življenje sklenilo. Straha in britkosti očeta, tuge in žalosti matere Vam ne morem popisati, — razjokati se je I Oj, da bi potepenim beračem, rokomavžarjem in ciganom njih sleparsko življenje vendar enkrat ustavilo ge!    J. H.
1% Visnjegore* — V ponedeljek 30. dan preteklega mesca ob 10. uri predpoldne bo se pripeljali v Višnjogoro milostljivi gosp. Friderik Baraga, škof mišiganski v severni Ameriki, s svojo sestro gospo Gre-selnovo, popotvaje na svoj rojstni dom v Trebnje na Do-lensko. Ustavijo se v gostivnici pri Sp. in ukažejo napraviti hitro kosilice, in povabijo k sebi domačo du-hovšino. Pogovarjajo se neizrečeno prijazno z vsimi in povedali so veliko važnega ob kratkem. Bila je pa ravno tisti dan in tisto uro v višnjogorski farni cerkvi poroka, Ženin A. M. je bil iz Novega mesta, nevesta M. S. iz Višnjogore, oba premožna. Po tukajšni navadi se podajo ženitvavci ravno v tisto gostivnico, spraznit ga kak poliček pred kosilom; vedili niso, kdo je v zgornji izbi. Bilo je ženitvavcov sest parov ž ženinom in nevesto vred. Godcov niso imeli. Tiho, mirno in spodobno se obnašajo. Preden se škof odpeljajo, pošljejo ženitvavci, ki so pozueje zvedili, da so prečastiti škof gori, enega izmed svojih prosit, da bi blagovolili ženitvavcem podeliti sveti blagoslov, kar so škof precej z veseljem dovolili. Na to pokleknejo vsi ženitvavci po veži, možki na eno, ženske na drugo stran, ženin in nevesta v sredi. Škof pridejo z zgornje izbe, spremljani od domače duhovšine, se vstopijo med klečejoče, povzdignejo svoje roke, in ju blagoslove. Prec po tem se vsedejo v kočijo in se odpeljajo v Trebnje. — To je bilo ženitvavcem in drugim pričijočim veči veselje, ko nar pri-jetniši godba. Konca ne kraja ni bilo pogovora, kolika sreča je zadela ženina in nevesto, precej po poroki doseči škofov žegen od tacega daleč po svetu slavnega škofa — našega rojaka. Gotovo bosta pomnila ta srečni dan vse svoje žive dni.                             Višnjagorski.
Iz Ljubljane. Dobra reč obvelja na zadnje vendar. Ravno smo zvedili, da je tudi c. k. vodstvo vojaških stavb v Weiskirchnu in Preravi za 3 vojaške poslopja naročilo pri gosp. Pajku 6 njegovih sisalk , po kterih se bo voda iz vodnjaka po celem pohištvu peljala. Omenjeno vodstvo misli, da se Pajkove sisalke bojo sčasoma napravile po vsih vojaških hišah celega cesarstva.
Iz Ljubljane 9. sveč. Na sončnih straneh okolice naše so že v drugi polovici pretečenega mesca cve-sti začele sledeče cvetlice: trobent ice, teloh aliku-rice, beli zvončki aii ci ngli čki, m a r jeti ce, ena sorta rude čin jagod, resica; glavice tudi so pokazale dišeče vijolice, in verba ima že zlo izrašene mačice pripravljene za cvetoo nedeljo. Ali pa bote, mile spomladančnice, se ohranile, ali vas ne bo vzela nova zima5 hujši mraz? *)                                A. Fleišman.
-   48   -
*) Danes jih že spet pokriva nova bela odeja.                  Vred.