NOVI TEDNIK
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ST. 23 - LETO XLVII
CELJE, lO. 6. '93
CENA 1 lO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
V Prevozništvu je počilo
Zamnjava vodstva'Aprila zadnje plače'Poskus divje privatizacije? Vroča tema na strani 5.
Kjer se Slovenec pojavi,
veselje napravi
Stranka šaljivcevna Madžarskem v reportaži na strani20.
Tu je nas kraj in naša domovina!
s Francijem Križajem o Hermanu Celjskem na Starem gradu. Stran 10.
Ves Miadi svoj dolg?
Celje. Božiceva 3. tel.: 063/25-881 Se čmograditeljem res piše črno, misli država resno? Vroča tema na strani 9.
IZ VSEBINE:
Intervju
JanezJanša:Zlgotjem nisvs skregana. Stran 7.
Dr. Feliks Bister: Vladajočim je tretja gledati skozi prste. Stran 8.
BorisKrajnc: Vendarle politične igre? Stran 3.
Zdravko Po&valšek: Mlekarni ne grozi stečaj. Stran 4.
Poletje
Kam na kopanje. Stran 13.
Glasba
Faith no More. stran 25.
2
uvodnik
Brez zmagovalca
v boju, ki ga te dni bijejo učiteljski sindikati in vlada,
zmagovalca ne more biti. Vlada, ki učitelje in vzgojitelje
mladih rodov Slovencev tako mizemo plačuje, ne more
čutiti zmagoslavja, četudi ji, denimo, uspe v tekmi z učite-
lji dobiti prvi polčas. Učitelji, ki so posegli po tako skraj-
nem orožju kot je stavka konec šolskega leta, pa ne bodo
nikakršni zmagovalci, četudi bi vlada popustila in bi jim
v žepe kanilo tistih nekaj tolarjev več.
Po ponedeljkovih neuspelih pogajanjih je bilo jasno
samo nekaj - stavka se od včeraj pa do konca tedna in, če
ne bo prišlo do kakšnih sprememb, potem spet vse do
konca šolskega leta, nadaljuje! Vlada na učiteljske zah-
teve ne pristane, sindikati se pritožujejo, da se s položajem
učitelja - roko na srce, resnično je vse prej kot zavidanja
vreden - še nihče ni začel resno ukvarjati. In vsa stvar se
nadaljuje, kot da ni posredi na tisoče otrok, osnovnošolcev
in srednješolcev, ki jim grozi, da bodo ostali brez spričeval
ob koncu šolskega leta.
Pa bi generacija osmošolcev in maturantov - če omeni-
mo le tiste najbolj prizadete - morala marsikoga skrbeti.
Če se učiteljska stavka - da ne bo pomote, do nje imajo tudi
pedagogi z Ustavo potrjeno pravico - izteče v najbolj čm
scenarij, se lahko samo vprašamo, kaj bo z obema genera-
cijama. Kako bodo prvi brez spričeval sprejeti v srednje
šole in kako bodo drugi lahko brez zaključnih izpitov
nadaljevali šolanje ali pa se zaposlili?
Tokrat na učence - kot da so mrtvi proizvodi iz tovarni-
škega tekočega traku - nihče ne pomisli. Če bi najmlajše,
razočarane, ker ne dobijo svojih prvih, še kako prisluženih
ocen, še lahko nekako potolažili, bo starejšim težko razlo-
žiti, kaj se v naši državi dogaja. Mar tisti, ki bi v teh dneh
še želeli izboljšati svoj učni uspeh, nimajo pravice do
zadnjega poskusa? Sploh še, če so med enko in dvojko! In
kako bo s popravnimi izpiti?
Preveč vprašanj, da bi nanje sploh lahko poiskali odgo-
vore. Kot, denimo, kaj pomeni priporočilo Ministrstva za
šolstvo in šport, naj se šolsko leto normalno zaključi.
Kako?
Bolj kot ne je jasno le nekaj. Da imamo trenutno tri
skupine poražencev. Najprej največjo in najmanj krivo
- učence (in starše), takoj zatem pa učitelje in vlado.
Zmagovalcev pa ni in jih ne bo!
rVANA STAMEJČIČ
Občine kot
oskubljene kokoši
Državni svet v CeUu o lokalni samoupravi - v parlamentarno
proceduro nova Izhodišča
Po obsežni razpravi so dr-
žavni svetniki minulo sredo
sprejeli v končni obliki le tri
točke dnevnega reda: ob potr-
ditvi zapisnika in pobudah ter
vprašanjih članov Državnega
sveta še osrednjo vsebinsko
točko — izhodišča za razpravo
o zakonu o lokalni samou-
pravi.
Eno ključnih vprašanj
obravnave izhodišč za zakon
o lokalni samoupravi je tik
pred zaključkom dopoldan-
skega dela zasedanja odprl dr-
žavni svetnik iz Primorske
Danijel Božič. Vprašal se je
namreč, zakaj bivši parlament
nikoli ni obravnaval tez za
pripravo zakona, ampak je
v skupščinsko proceduro lan-
sko jesen sprejel le osnutek za-
kona o lokalni samoupravi.
Menil je, da brez široke in te-
meljite razprave v prvi fazi,
torej v okviru tez, tako po-
membnega zakona v Sloveniji
ne bi smeli sprejemati. Poslan-
ci o tezah niso nikoli razprav-
ljali, prav tako pa trizborov-
ska skupščina tudi osnutka
zakona ni obravnavala. Zato
je po svoje nelogično, da se
člani Državnega sveta izrekajo
o obeh dokimientih, hkrati pa
v strokovnih krogih že nastaja
temeljito predelano gradivo,
ki bo v kratkem posr^ovano
pristojni komisiji Državnega
zbora, kot je v Celju povedal
mag. Stane Vlaj.
In zakaj so bili ti procedu-
ralni in vsebinski dvomi sploh
imiestni? Zato, ker je - kot je
bilo v razpravi večkrat slišati
— v obstoječi Ustavi in večini
novosprejete zakonodaje sko-
raj dosledno zasledovan cilj
močnega centraliziranja, re-
forma lokalne samouprave pa
je optimistično zasnovana na
regionalnem razvoju Sloveni-
je. Državni svetniki so se zato
zavzeli, da je potrebno pri-
pravljati vsa prihodnja gradi-
va o lokalni samoupravi čim-
bolj natačno, v njih jasno
opredeliti kdo je za kaj zadol-
žen in predvsem pripraviti za-
kon, ki ne bo dopuščal dvovim-
nosti.
Osnova za vse nadaljnje raz-
prave o lokalni samoupravi pa
so tri vprašanja: natančna
opredelitev vira financirarfja
in določitev izvirnih prihod-
kov bodočih občin, opredelitev
občinskega premoženja ter
vloge in pomena pokrajine
oziroma regije kot vmesnega
člena med občino in državo. In
to takoj! Še preden bodo obči-
ne izgubile celotno premože-
nje - v preteklih mesecih so ga
že doberšen del - in bodo še
bolj podobne oskubljenim ko-
košim, kot je v Celju dejal
Marcel Štefančič.
Reformo lokalne samoupra-
ve je že pred celjskim zaseda-
njem Državnega sveta temelji-
to pretehtala Komisija za regi-
onalni razvoj, ki ji predseduje
dr. Dušan Plut, predsednik
Državnega sveta dr. Ivan Kri-
stan pa je Plutovo komisijo tu-
di zadolžU, da do ponedeljka
pripravi čistopis stališč do lo-
kalne samouprave, izrečenih
v Celju.
IVANA STAMEJČIC
Foto: EDO EINSPIELER
Državni svetniki so menili, da
je le nekaj ur po sprejemu
sprememb in dopolnitev zako-
na o lastninskem preoblikova-
nju podjetij o tem preuranjeno
razpravljati in morebiti celo
sprejeti odložilni veto, zato so
se omočili, da se Državni svet
ponovno sestane v ponedeljek.
V Državnem zboru sprejete
spremembe in dopolnila last-
ninske zakonodaje je najprej
obravnavala gospodarska ko-
misija, v ponedeljek pa so dr-
žavni svetniki z večino glasov
sprejeli odložilni veto na za-
kon. S tem so ponovno izkori-
stili svoj vpliv na zakonodajo,
saj mora Državni zbor zdaj
ponovno glasovati o vseh za-
konskih spremembah in do-
polnilih.
Župan da, izvršnik ne
Poslanci v mozirski SO naj bi lutrl Izvolili novega župana,
Izvršnik pa (zaenkrat) še ostala
Maratonsko nadaljevanje
23. skupnega zasedanja po-
slancev mozirske skupščine se
bo nadaljevalo jutri, v petek
zjutraj, vendar s spremenje-
nim dnevnim redom.
Odpovedana je namreč toč-
ka za izrek konstruktivne ne-
zaupnice predsedniku mozir-
skega izvršnega sveta Alfredu
Božiču, še vedno pa bodo na
jutrišnjem zasedanju poskuša-
li izvoliti novega župana mo-
zirske občine. Tu naj ne bi pri-
hajalo do zapletov, prvaki po-
litičnih strank imajo načelni
pristanek dveh kandidatov,
kar je minimum za volitve.
Prvaki političnih strank pa
se niso mogli dogovoriti za
kandidata za novega izvršnika
mozirske občine. Prejšnji kan-
didat Anton Vrhovidk je dal
soglasje le za skupščinsko za-
sedanje, ki je bilo v začetku
maja, nato pa je umaknil svoje
soglasje za kandidaturo. Prva-
ki političnih strank so se dogo-
varjali ves teden, vendar ni
nihče pristal na novo kandida-
turo. »Razgovorov sicer še ni-
smo končali, vendar na kandi-
daturo noče nihče pristati.
Vzrok je najbrž v tem, ker se je
že dvakrat ponovila nesklepč-
nost občinske skupščine. Gre
za namerno povzročanje nes-
klepčnosti, tudi z obstrukcijo,
tako da se prestrašijo tudi ti-
sti, ki bi drugače kandidirali,«
je razlagal bivši župan Andrej
Presečnik, ki je hkrati tudi
podpisnik sporočil, ki prihaja-
jo s koordinacije političnih
strank. »Drugi vzrok za po-
manjkanje protikandidatov
Alfredu Božiču pa iščemo
v tem, da so v mozirski občini
razni pritiski, predvsem psi-
hološke narave..«
Zaradi teh vzrokov so se
v koordinaciji strank odločili,
da za jutrišnje zasedanje ne
bodo iskali kandidata, temveč
so intenzivneje začeli razmi-
šljati o ponovnem izreku kla-
sične nezaupnice Alfredu Bo-
žiču.
Sedanji predsednik mozir-
ske vlade Alfred Božič je še
vedno prepričan, da se v Zgor-
nji Savinjski dolini prepirajo
za oslovo senco. Dokler me bo-
do obtoževali na osnovi »bla,
blajev,« ne mislim odstopiti,«
je bU odločen Alfred Božič. »T^
pritiski so počasi začeli vpli-
vati tudi name, poleg tega pa
nas nihče več resno ne jemlje.
Naši prepiri godejo Ljubljan-
čanom, saj pravijo, naj najprej
razčistimo doma. Meni osebno
v poslovnem svetu vsi ti prepi-
ri niso škodovali. Kar tiče ob-
tožb, da vršim pritisike na
kandidate ali poslance, je vse
larifari. Političnim veljakom
gre le za to, da bi me zrušili,
tudi če obljubljajo stvari, ki so
v nasprotju s poslovnikom.
V igri so predvsem prvaki ti-
stih strardc, ki imajo 10 ali
manj članov. Osebno sem pre-
pričan, da sem predsednik ce-
lotne občine, torej ne bom
ubogal 4 strankarskih prva-
kov, ki imajo skupaj 40
članov.«
URŠKA SELIŠNIK
Po dnevnem redu jutrišnjega
zasedanja naj bi poslanci
v mozirski skupščini izvolili
župana, nato pa spregovorili
o komisiji, ki bo raziskala nez-
družljivost opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejav-
nostjo. Nadalje naj bi razprav-
ljali o zakloniščih, javnem re-
du in miru, poslovanju v lan-
skem letu, izvenproračunski
porabi, samoprispevku, Skla-
du stavbnih zemljišč ter o na-
daljnjem obstoju ambulante
v Solčavi.
Guverner v Beli galeriji
Med večdnevnim obiskom v Sloveniji se je guverner ameriške
zvezne države Maryland William Donald Schaefer v torek zve-
čer skupaj s slovenskim premierom dr. Janezom Drnovškom
udeležil otvoritve humanitarne razstave slik Jureta Cekute
v Beli galeriji v Prekorjah.
IS
Ustanovljena
Socialna zbornica
Slovenile
LJUBLJANA, 8. junija
(Delo) - V Cankarjevem
domu je bila v skladu z no-
vim zakonom o socialnem
varstvu ustanovljena Soci-
alna zbornica Slovenije;
stanovska organizacija
vseh, ki jim je socialno delo
poklic, bo skrbela pred-
vsem za kakovostni dvig
stroke, v središču katere je
- človek v stiski. Sicer pa
naj bi socialna zbornica
skrbela za povezanost in
razvoj socialno varstvene
dejavnosti, sprejela kodeks
etike delavcev na tem pod-
ročju, načrtovala, sprem-
ljala in izvajala supervizijo
strokovnega dela na pod-
ročju socialnega varstva,
dajala mnenja o izdaji kon-
cesij zasebnikom za oprav-
ljanje socialno varstvene
dejavnosti ipd.
Obletnica smrti
Ivana
Krambergerja
NEGOVA, 8. junija (De-
lo) - Pred letom dni je v Ju-
rovskem dolu krogla iz pu-
ške končala politično in
življenjsko pot verjetno
najbolj nenavadnega poli-
tika Ivana Krambergerja.
Ivek je slovenski predsed-
niški volilni boj obogatil
s svojo neposre^ostjo in
ljudskostjo, razgibal slo-
vensko politično življenje
in ga delal zanimivega. No-
vica o njegovi smrti je delo-
vala kot »nacionalni šok«.
Njegova vdova Marjeta mu
je v trajen spomin dala po-
staviti nagrobnik s spo-
minskim doprsnim kipom,
delom Marjetke Kačič in
Karla Strmška. Na prvo
obletnico umora je s svoji-
mi štirimi sinovi odkrila;
nagrobnik.	•
Čedalfe več d.o.o.
LJUBLJANA, 7. junija
(STA) - Na koncu prvega
trimesečja letos je bilo
v Sloveniji registriranih
39.597 podjetij, kar je sko-
raj za polovico več kot na
isti datum lani. Iz statistič-
nih podatkov je razvidno,
da je temu razcvetu podjet-
ništva botrovalo predvsem
ustanavljanje podjetij
z omejeno odgovornostjo
(d.o.o.), ki jih je bilo konce
marca 37.156 oziroma za
53,3 odstotka več kot na
koncu prvega trimesečja
leta 1992.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
urednika: Milena Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov uredništva: Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
JAVNA ZAHVALA
Občinska skupščina in Izvršni svet skupščine občine Celje
izrekata Odboru za izvedbo 4. samoprispevka priznanje za
kvalitetno opravljeno delo pri spremljanju in izvajanju 4. sa-
moprispevka v občini Celje, še zlasti pa za dobro gospodarje-
nje s sredstvi samoprispevka, kar je bila v obdobju velike
inflacije še posebej težavna naloga.
Vsem občankam in občanom Celja pa se zahvaljujeta za
njihov prispevek k uspešnemu zaključku programa 4. samo-
prispevka.
Predsednik
izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Jože Zimšek, dipl. ing.
Predsednik
Skupščine občine
Celje
Anton Roječ, dipl. iur.
Poslanci za voiiice
v Velenju so v začetku jimija zaživele poslanske pisarne.
Herman Rigelnik, nestrankarski kandidat na listi LDS, bo
Velenjčanom na voljo med 15. in 17. uro vsak tretji petek
v mesecu. Ivan Verzolak z liste Slovenske nacionalne stranke bo
volilce sprejemal vsak prvi ponedeljek v mesecu med 10. in
15. uro. Poslanec Franc Avberšek z Združene liste bo dostopen
vsak tretji ponedeljek v mesecu med 12. in 15. uro. Predstavnik
lokalnih interesov občin Velenje in Mozirje v Državnem svetu
Republike Slovenijedr. Jože Zupančič bo sprejemal voUlce vsak
drugi ponedeljek v mesecu med 15. in 18. uro.	US
Skupščina celisiciii borcev
Prihodnji četrtek dopoldne pripravlja celjski občinski odbor
borčevske organizacije letno volilno skupščino, na kateri bodo
razpravljali tudi o vsebini svojega novega Statuta.
Le-ta je mnogo bolj odprt in širok, saj predvideva članstvo
v ZZB NOV za vse udeležence narodnoosvobodilnega boja,
njihove svojce in simpatizerje. Celjski borci bodo odločali o raz-
glasitvi 13 novih častnih članov svoje organizacije, po besedah
predsednika Rista Gajška pa bodo obravnavali tudi priporočilo
Sveta Evrope o tem, da bi se v času razraščajočega neonacizma
še okrepila prizadevanja za ohranitev spomina na grozote, ki sta
jih povzročila fašizem in nacizem.	IS
Št. 23 - 10. junij 1993
3
Vendarle politične igre?
Boris Krajnc o odstopu žalske ¥laile - Naveza LDS-SLS?
Neizvolitev že druge kandidatke za podpredsednico žalskega izvršnega sveta je bila
konec maja povod za odstop predsednika Borisa Krajnca in s tem celotne občinske
vlade. Žalski predsednik ocenjuje, da gre za politične igre, glavno vlogo pa pripisuje
Liberalno demokratski stranki v navezi s Slovensko ljudsko stranko.
Na zadnjem zasedanju skupščine ste se
odločili za nepreklicen odstop, poslanci
so vam izglasovali zaupnico. Občina to-
rej ima ali nima svoje vlade?
Občinska vlada zaenkrat še deluje, po-
slovnik pa na žalost takšnega procedu-'
talnega zapleta, do kakršnega je prišlo,
ne predvideva. Poslovnik določa, da vla-
da v primeru izglasovane zaupnice v par-
lamentu ostane, če je izglasovana neza-
upnica, pa mora izvršni svet opravljati
svojo funkcijo do izvolitve nove vlade. To
pomeni, da mi v sedanji sestavi moramo
ostati, razlika pa je, če svoje delo oprav-
ljaš na silo ali pa zato, ker hočeš delati.
Sam še vedno vztrajam pri svoji odloči-
tvi. Pričakujem namreč, da se bodo za-
pleti, podtikanja in zahrbtno delovanje
nadaljevali tudi v prihodnje. Dokaz za to
so zadnje seje skupščine, kjer so poslanci
brez obrazložitev in jasnih argumentov
zavrnili proračun, zavrnili so prvo in po-
tem še drugo predlagano kandidatko za
podpredsednico izvršnega sveta. Delati
v takšnih pogojih pa je povsem nemo-
goče.
Kako komentirate zadnja dogajanja,
gre res za naključja ali so v ozadju poli-
tične igre oziroma strankarski interesi?
Izvršni svet in skupščina sta dobro so-
delovala, kljub temu pa se v ozadju že
nekaj časa kujejo politične igre, s kateri-
mi naj bi zrušili vlado. Osebno mi ni
jasno, zakaj. Po mojih informacijah so
pred zadnjo sejo skupščine potekale do-
ločene aktivnosti, da bi bila podana ne-
zaupnica izvršnemu svetu, pobuda pa
med strankami ni naletela na odobrava-
nje. Vlado je hotela zrušiti ena stranka,
vendar je druge stranke pri tem niso
podprle, so pa aktivno sodelovale pri ne-
imenovanju podpredsednice. Če ima ta
stranka kakšnega novega predsedniške-
ga kandidata, pa ne vem.
Bodi konkretni, o kateri stranki govo-
rite?
Akterji so v glavnem znani. To je Libe-
ralno demokratska stranka v navezavi
s Slovensko ljudsko stranko. Vključenih
je bilo verjetno še nekaj drugih poslan-
cev, 24 glasov proti predlagani podpred-
sednici je presenetljivo veliko. Kolikor
vem, je bila organizirana široka akcija za
rušitev zadnje kandidatke, torej Mohor-
kove. Liberalno demokratska stranka je
bila edina, ki se je vključila v iskanje
kandidata za podpredsednika. Predlaga-
li so kandidatko, ki po moji oceni ni bila
primerna oziroma bistveno manj primer-
na, kot kandidatka, ki sem jo sam pred-
lagal. Mislim, da je to pri Liberalno de-
mokratski stranki izbilo sodu dno in da
so potem začeli aktivno delovati proti
vla^.
Kako pa komentirate govorice, da na-
merno izbirate nesprejemljive kandida-
te, da bi lahko sami zapustili predsedni-
ško mesto in odšli kam drugam?
Tudi takšne komentarje ob odstopu
sem slišal, drži. Trdim, da je bilo moje
delo in tudi delo vlade zelo korektno.
Odkrito sem navedel tudi vzroke svojega
odstopa. Seveda bi lahko pristal tudi na
političen predlog LDS, kar bi pomenilo,
da bi danes imeli podpredsednico. Toda
na te igre ne pristajam, kajti kriteriji za
izbiro članov so znani, to pa sta pred-
vsem strokovnost in poznavanje področ-
ja. Nihče ne more nikogar zad^ati na
nekem delovnem mestu, bilo pa bi veliko
lažje, če bi se odkrito pogovarjali. Tre-
nutno nimam nobenega drugega delov-
nega mesta, novo službo si bom začel
iskati takrat, ko bom videl, da ni več
možna zaposlitev na občini.
Na skupščini je bilo slišati, da zaradi
izglasovane zaupnice nimate pravice od-
stopiti, saj ste bili izvoljeni za štiri leta.
Statut dela skupščine in izvršnega sve-
ta točno določa, da lahko predsednik ozi-
roma vlada odstopita takrat, kadar ne
moreta zagotoviti pogojev za delo oziro-
ma ne moreta več odgovarjati za izvrše-
vanje nalog ter sprejetega proračuna.
Pod takšnimi pogoji, ko polovica prora-
čuna ni pokrita s profesionalnim sekre-
tarjem, je težko prevzemati odgovornost
za izvajanje proračuna in uresničevanje
nalog. Poleg tega pa bo težko dobiti no-
vega kandidata, kajti leto dni pred izte-
kom mandata se nihče noče odločati za
tako rizično funkcijo. Po zadnjih dogod-
kih v skupščini pa se pri možnih kandi-
datih za podpredsednika pojavlja tudi
upravičeni dvom oziroma nezaupanje
v skupščinske procedure. Razen tega pa
tudi osebni dohodek ni stimulativen, saj
je mesto podpredsednika plačano pri-
bližno v višini 100 tisoč tolarjev. Tu torej
poleg iger, ki jih v ozadju vodi LDS še
z nekaterimi strankami,, ostaja glavni
problem mojega odstopa.
Vi vztrajate pri odstopu, torej bo po-
trebno iskati novega mandatarja?
Po pravici povedano to ni več moja
naloga in skrb, za to bodo morali poskr-
beti tisti, ki so stvari pripeljali tako da-
leč. Verjetno že delajo na tem, podrobno-
sti pa ne poznam.
Vaš odstop pomeni padec celotne vla-
de. Kaj konkretno to pomeni za žalsko
občino?
Odstop predsednika pomeni istočasno
odstop celotne vlade. Za občino to pome-
ni veliko škodo, ki se je akterji igre v oza-
dju očitno ne zavedajo. Uprava bo sicer
opravljala svoje osnovne naloge, zastane
pa vsa investicijska dejavnost, če mi ne
prevzamemo več odogovomosti, prav ta-
ko se ne prevzemajo nove naloge. Kon-
kretno bodo zastale aktivnosti za novo
deponijo, izgradnjo telefonskega omrež-
ja, vodovoda na Ponikvo, aktivnosti pri
pripravi dokumentacije za avtocesto in
podobno. Očitno so politični interesi po-
sameznikov ali skupine tudi v naši občini
stopili v ospredje pred stroko in argu-
menti, žal na škodo večine občanov, ki so
vestni in pošteni davkoplačevalci. Moja
dolžnost je, da so s tem seznanjeni, kajti
slej ko prej se bomo morali pogovarjati
tudi o odgovornosti za nastalo situacijo.
mENA BASA
svet med tedn®m
Ole, ole, Felipe
Socialistom Felipa Gon-
zalesa se je po n^eljskih
voUtvah v Španiji le uspelo
obdržati na oblasti, vendar
tako kot leta 1989 Sociali-
stična stranka (PSOE) niso
dobili absolutne večine. Se
več, še nikoli po padcu dik-
tatorja Franca izid volitev
ni bil tako negotov. Soci-
alisti so dobili 38 odstotkov
glasov, Aznarjeva ljudska
stranka (PP) pa 32,41 od-
stotka glasov.
Rezultati kažejo, da se
špansko volilno telo pomi-
ka proti centru in da so ko-
rupcijske afere in škandali
močno načeli socialiste, ki
so na oblasti že 11 let. Sicer
pa sta si bila programa
obeh strank precej podob-
na. Tako PP kot PSOE se
zavzamata za pakt s sindi-
kati in delodajalci, ki naj bi
Španijo rešil iz recesije.
Oboji obljubljajo približe-
vanje Evropski skupnosti
in se zavzemajo za to, da bi
pezeta ostala v mehaniz-
mih evropskega denarnega
sistema. Oboji tudi obljub-
ljajo, da bodo ustvarili no-
va delovna mesta. Obe
stranki sta se zavzeli za ob-
novo gospodarstva, večja
vlaganja v infrastrukturo
in izobraževanje, obnovo
etničnih načel, večji nadzor
parlamenta nad delom vla-
de in tesnejše povezovanje
z Evropo, napovedali pa so
tudi, da bodo znižali
davke.
Sicer pa je Ljudska
stranka, Id jo vodi 40-letni
Jose Maria Aznar, nekdanji
davčni inšpektor, nasledni-
ca ljudske zveze (AP), ki je
bila dolga leta vodilna m^
desnimi strankami, usta-
novil pa jo je eden najbolj
znanih Francovih mini-
strov, Manuel Praga. Ven-
dar pa Aznarjeva ljudska
stranka naj ne bi imela nič
skupnega s Francovo de-
diščino. Večina njenih poli-
tikov ob Francovi smrti ni
bUa niti polnoletna. Med
privrženci PP je veliko štu-
dentov in mladih, ki niso
. obremenjeni z zgodovino.
Aznarju k zmagi ni po-
magala niti »pomoč iz tuji-
ne«: na srečanju IjudsMh
strank Evrope, ki se ga je
Aznar udeležil tik pred vo-
litvami, je dobil podporo
petih krščanske' demol^at-
skih vlad, med katerimi sta
bila tudi nemški kancler
Helmut Kohl in predsednik
evropskega združenja ljud-
skih strank, belgijski pre-
mier Wilfred Martens, ki je
pozval volilce iz baskovske
-nacionalistične * stranke
PNV in čleine demokratične
unije, naj podprejo Aznar-
ja. Na mitingu, ki ga je
ljudska stranka pripravila
v Valenciji, je Aznarja
spremljal nekdanji franco-
ski voditelj Valery Gbcard
d'Estaing, ki je več kot 25
tisoč glavi množici sporo-
čil, da celotna evropska
desno sredinska politika
podpira Aznarja in da naj
storijo to, kar so storili
Francozi - zaradi brezpo-
selnosti in korupcije naj
vržejo socialiste z oblasti.
Izid volitev je za desnico
hudo razočaranje, saj je bi-
la prepričana, da bo soci-
aliste vrgla z oblasti. Kljub
dejstvu, da je socialistična
vlada Felipe j a Gonzalesa
zašla v krizo, pa so ned-
vomno volilci presodili, da
so socialisti podedovano
frankistično družbo spre-
menili v trdno, demokra-
tično in po evropskih meri-
Uh civilizirano družbo.
V sedmih letih je prišlo
v Španijo 200 milijard
DEM investicijskega kapi-
tala, Bruselj je financiral
modeme železnice in avto-
ceste, Španija je organizi-
rala uspešno olimpijado in
svetovno razstavo (World
Expo, Sevilla), kar je neiz-
podbiten kazalec gospo-
darske moči in končno se je
dvignil tudi dohodek na
prebivalca od 5991 na
15.149 dolarjev.
V parlamentu, ki ima
350 s^ežev, so si socialisti
zagotovili 160 poslanskih
mest in ker nimajo večine,
se bodo morali povezati
s katero od manjših streink,
najbrž s katalonsko ali ba-
skovsko narodno stranko.
Lahko pa, da se bodo soci-
alisti omočili za samostoj-
no vlado, če si bodo zagoto-
vili podporo manjših
strank, vendar brez koali-
cijskega partnerstva.
Piše: Robert Gorjanc
Brez potuhe bankam
Sprejem občinskega prora-
čuna je bil v Celju osnova za
začetek delitve sredstev za po-
spešen razvoj drobnega gospo-
darstva. Tako so člani IS mi-
nuli četrtek sklenili, da se
v teh dneh objavi razpis za
pridobitev sredstev za razvoj
drobnega gospodarstva v ob-
čini.
Komisija za dodeljevanje
sredstev za razvoj drobnega
gospodarstva je sicer pripravi-
la predlog, da bi ves denar (to-
larska protivrednost približno
milijona nemških mark) iz ob-
činskega proračima, namenjen
za razvoj drobnega gospodar-
stva, letos namenili subvenci-
oniranju obrestnih mer pre-
dragih bančnih posojil. Ven-
dar pa je večina članov IS me-
nila, da sklad za razvoj drob-
nega gospodarstva oziroma
proračimska postavka za te
namene ne more dajati potuhe
bankam. Drobnemu gospodar-
stvu je potrebno neposredno
pomagati, hkrati pa se mora
denar v skladu tudi obračati,
so menili člani IS in sprejeli
sklep, da letos približno tretji-
no denarja namenijo regresi-
ranju previsokih bančnih
obrestnih mer, preostali dve
tretjini pa za neposredno kre-
ditiranje drobnega gospodar-
stva.
IS
Do prihodnjega četrtka
Rok za oddajo vlog za pridobitev posojila republiškega
Stanovanjskega sldada poteče prihodnji četrtek,
17. junija. Na četrtem razpisu posojil lahko občani sodelu-
jejo tako, da oddajo vlogo v sprejemnih mestih v občini
stalnega bivališča.
V republiškem Stanovanjskem skladu opozarjajo, da je
potrebno predložiti popolne vloge (razpis je bil objavljen
maja v dnevnem časopisju), vse popolne vloge pa ^ v 15
dneh po zaključku roka za vložitev obravnaval Odbor za
porabo sredstev republiškega Stanovanjskega sklada.
IS
Konličani o lastninjenju
Na pobudo občinskega od-
bora LDS so v Slovenskih Ko-
njicah minuli teden organizi-
rali okroglo. mizo o lastnin-
skem preoblikovanju podjetij.
Pogovora se je udeležil dr-
žavni sekretar za privatizacijo
Tone Rop, presenetljivo slaba
pa je bila udeležba konjiških
gospodarstvenikov in kraja-
nov. Za okroglo mizo je tekel
pogovor predvsem o zadnjih
spremembah in dopolnitvah
lastninske zakonodaje, ki pa
bo po odložilnem vetu v držav-
nem svetu zdaj očitno doživela
še nekaj sprememb. Konjičane
je predvsem zanimalo, kakšno
bo lastninjenje v podjetjih,
kjer poteka revizija, potem po-
djetjih, ki so v rokah državne-
ga sklada ter kako bo s certifi-
kati. Rop je povedal, da bodo
morali ljudje zelo paziti, kam
bodo vložili certifikate. Če jih
bodo vložili v uspešna podjet-
ja, bodo lahko iztržili tudi do
80 odstotkov njihove vredno-
sti, v najslabšem primeru pa
samo 3 o^totke.
JH
Malo razvojnih projeictov na Ceijsicem
Celje je v petek obiskal minister za zna-
nost in tehnologijo, dr. Rado Bohinc. Najprej
se je v Muzeju novejše zgodovine srečal
z mladimi raziskovalci in njihovimi mentor-
ji. Ugotovili so, da so predstavniki regijskih
aktivnosti premalo zastopani v koordinaciji
republiškega programa za vzpodbujanje ra-
ziskovalne dejavnosti v srednjih šolah. Zato
so se dogovorili za boljše sodelovanje. Zatem
se je dr. Bohinc v Zlatarni sestal z nekateri-
mi gospodarstveniki z našega območja, ki so
prestavili svoje razvojne in raziskovalne
projekte. Sestanek naj bi bil eden v vrsti
podobnih, s katerimi minister na trenu dobi-
va dragocene izkušnje za pripravo celovite
strategije tehnološkega razvoja Slovenije.
Vzpodbujanje vlaganj v znanje, reiziskave in
uvajanje novih tehnologij naj bi bil namreč
eden od pogojev za uspešen razvoj naše mla-
de evropske države. Podatki, ki jih je mini-
ster navedel za celjsko območje pa niso rav-
no vzpodbudni: od 312 projektov, kolikor jih
trenutno sofinancira ministrstvo, jih je le
sedem z našega območja: po dva iz Aera in
žalskega Inštituta za hmeljarstvo ter po
eden iz TIM Laško, Cometa Zreče in Zlatar-
ne Celje.
NK, Foto: E.EINSPIELER
Št. 23 - 10. junij 1993
14
Mlekarni ne grozi stečaj
Tako zatrjuje novi airektor Zdravko Počivalšek
Potem, ko je s položaja direktorja mlekarne v Arji vasi
odstopil Ervin Janežič, je v dogovoru s Koržetovim skladom
prevzel direktorsko mesto Zdravko Počivalšek. V Celeio je
maja prišel predvidoma za šest mesecev, ukvarjal pa naj bi
se predvsem s poslovanjem in novo organiziranostjo mle-
karne.
V mlekarni se je v zadnjih
letih zamenjalo precej vodil-
nih ekip, ki so podjetje po-
skušale postaviti na noge.
Kakšni so vaši načrti in za-
gotovila, da se bodo razmere
uredile?
Za letos je v mlekarni
sprejet plan odkupa, po ka-
terem naj bi v Arji vasi od-
kupili 34 ^ milijonov litrov
mleka. V preteklosti oziroma
še lani je mlekarna odkupo-
vala 48 do 50 milijonov li-
trov mleka. Že v začetku leta
je bilo namreč dogovorjeno,
da gre del mleka iz laške za-
druge v Ljubljanske mlekar-
ne, petina mleka z območja
Slovenske Bistrice v Mari-
borske mlekarne, del mleka
s področja Šoštanja v mle-
karno na Vrhniki, odkuplje-
ne količine mleka iz šentjur-
skega območja pa v Ljuto-
mersko mlekarno. Mlekarna
Celeia bo torej odkupila sa-
mo toliko mleka, kolikor ga
lahko sama predela. Sam
sem bil presenečen nad po-,
datkom, da mlekarna v svo-
jih obratih nikoli ni predela-
la več kot 30 milijonov litrov
mleka. Ta podatek so očitno
skrivali, tudi sam sem se tež-
ko sprijaznil s tem, toda
takšna je resnica. Ključna
zame je usmeritev v iskanje
notranjih možnosti, ki jih
imamo pri samem poslova-
nju. Mlekarna ima namreč
neugodno oziroma nepri-
merno strukturo proizvod-
nih in ostalih delavcev. Na
plačilnem seznamu nas je
približno 185, v neposredni
proizvodnji pa dela samo 60
ljudi. To strukturo bomo
v zelo kratkem času spreme-
nili in se prilagodili razmer-
ju, kakršnega imajo druge
slovenske mlekarne. Kon-
kretno to pomeni zmanjšanje
števila neproizvodnih delav-
cev, sama proizvodnja pa je
že organizirana kolikor toli-
ko produktivno. Naslednja
pomembnejša naloga je izo-
blikovanje jedra programa,
na katerem bo slonela mle-
karna. Proizvodni program
je treba zožiti na neko jedro,
verjetno bodo to posamezna
področja znotraj konzimia,
znotraj fermentiranih izdel-
kov in znotraj sirov. V osta-
lem delu pa bomo rešitve
iskali v kooperacijskem so-
delovanju z ostalimi sloven-
skimi mlekarnami, če bodo
pripravljene na takšno sode-
lovanje, sicer pa bomo poi-
skali partnerje tudi ziinaj
meja. Podobno specializacijo
nameravamo doseči na po-
dročju trženja. Danes imamo
približno 1500 kupcev, med
temi kupci leži veliko preveč
denarja, zato tudi na po-
dročju trženja načrtujemo
spremembe.
Ali manjša predelava po-
meni omejevanje odkupa
mleka pri posameznih rejcih,
zlasti tistih, ki dnevno odda-
jajo manjše količine mleka?
Odkupa ne bomo omejeva-
li. Če bi hoteli odkupiti 50
milijonov litrov mleka, po-
tem bi morali viške prodati
na drugih tržiščih, ker v Slo-
veniji pri našem načinu pro-
izvodnje preprosto ni dovolj
tržnega prostora. Odkupa
torej ne bomo omejevali, do-
seči pa nameravamo boljšo
kvaliteto. Ocenjujem, da je
mlekarna v zadnjih šestih
mesecih naredila korak na-
prej pri popestritvi proiz-
vodnega programa. Ne gre
za lastno hvalo našega dela,
vendar smo pri proizvodnji
fermentiranih izdelkov res-
nično napredovali in prepri-
čan sem, da sodijo naši izdel-
ki v vrh slovenske kvalitete.
V prejšnjih letih na tem po-
dročju resnično ni bilo na-
predka.
Predvidena reorganizacija
pa očitno pomeni zmanjše-
vanje števila zaposlenih?
Glede na sedanje razmere
menim, da v mlekarni za vse
ne bo dovolj dela. To povem
odkrito, kot sem dejal, v pro-
izvodnji ne bo bistvenih
sprememb, razne »štabne in
prištabne službe« pa bo tre-
ba prilagoditi obsegu proiz-
vodnje. S pomočjo države
oziroma sklada pa bomo ko-
rektno rešili problem vseh
viškov.
Kakšni so sicer poslovni
rezultati v zadnjem času in
kako sodelujete s skladom?
Mlekarna posluje nekje na
ničli, niso še povsem razčiš-
čene stvari iz preteklosti, po-
slovanje v prvih štirih mese-
cih je bilo negativno. So pa
stvari pod kontrolo in vemo,
kje so problemi. Čeprav pla-
niramo manjši odkup, so ne-
kateri stroški še vedno ostali
enaki, kot da bi odkupovali
celotno količino mleka.
S skladom pa razmeroma
dobro sodelujemo, pomagal
nam je, da smo dobili garan-
cije in da lahko pridemo do
denarja, ki nam omogoča te-
koče poslovanje.
Bo mlekarna redno izpla-
čevala odkupljeno mleko?
Po zbranih informacijah
plačila tečejo normalno, ta-
ko da se je dinamika plače-
vanja bistveno izboljšala.
Ključni problem je v tem, da
ima mlekarna med kupci ve-
liko preveč denarja in če bo-
mo uspeli izterjati dMiar za
prodane izdelke, potem ne
pričakujem kakšnih večjih
zapletov.
Kaj pa lastninjenje mle-
karne?
Sklad me je pooblastil za
vodenje podjetja, moja nalo-
ga je pozitivno poslovanje
pri odkupu mleka, vzposta-
vitev nove organizacijske
strukture, delno bom verjet-
no sodeloval tudi pri lastni-
njenju 55-odstotnega deleža,
ki ga ima v rokah sklad. Za-
druge so svoje deleže že
olastninile, v rokah imajo že
odločbe, tako da bo treba
najti lastnike samo za 55 od-
stotkov lastništva, ki ga
upravlja sklad, to pa bodisi
z delavskim odkupom, do-
datnimi zadružnimi ali dru-
_ gimi vložki.
Ob raznih aferah, ki se
v zadnjem času pojavljajo
v Sloveniji, je bilo večkrat
slišati zahteve, da je treba
razčistiti stvari iz preteklosti
in morebitno divje lastni-
njenje.
Osebno bom vztrajal, da se
stvari iz preteklosti razčisti-
jo, vendar se sam s tem ne
mislim pretirano ukvarjati.
Veliko je poklicanih, ki bi to
morali že storiti za dober
ugled mlekarne. Osebno sem
pesimist, ne verjamem, da se
bo na tem področju kaj pre-
maknilo. Res pa je, da ima
škodo zaradi nerešenih stva-
ri iz preteklosti predvsem
mlekarna. Ljudje si od vsega
skupaj zapomnijo samo ime
Celeia. Ko je bila pred krat-
kim likvidirana hčerinska
firma Uvoz Izvoz, smo imeli
veliko težav na tržišču, part-
nerji so bili prepričani, da je
v stečaju sama mlekarna.
Toda stvari so tako daleč, da
mlekarna zagotovo ne bo šla
v stečaj.
Kljub temu, da ste prevzeli
direktorsko mesto v mlekar-
ni, ste še vedno direktor
kmetijske zadruge v Šmarju
pri Jelšah. Med kmetovalci
je slišati očitke, da ste prišli
v mlekarno zato, da boste
la^e lastninili sirarno
v Šmarju in da bo šmarska
zadruga poslej v privilegira-
nem položaju. Vaš ko-
mentar?
V mlekarno sem prišel za
šest mesecev, s tem se je stri-
njal tudi upravni odbor
šmarske kmetijske zadruge.
Delo začnem zjutraj v Šmar-
ju, potem sem v mlekarni
približno do četrte ali pete
ure popoldne, zvečer pa se
spet vračam v kmetijsko za-
drugo. V dogovoru s skladom
se ukvarjam predvsem s tem,
da bo mlekarna pozitivno
poslovala, in z organizacij-
skimi problemi, ne pa tudi
z lastninjenjem. Zahtevek za
lastninjenje sirarne je bil
dan skladno z zakonom, re-
šitve tega problema so mož-
ne z izločitvijo, povečanjem
deleža, teh stvari pa sam ne
bom reševal. Kot direktor
mlekarne pa lahko zagoto-
vim, da bodo vse kmetijske
zadruge in družbeni sektor,
tudi Šmarje pri Jelšah,
obravnavane enakopravno
in da bo mleko plačano v ok-
viru možnosti ter sorazmer-
no s količino, ki nam jo pro-
dajo posamezne zadruge.
IRENA BAŠA
Zdravko Počivalšek:»Čeprav
sem še vedno direktor kmetij-
ske zadruge Šmarje pri Jelšah,
bodo vse zadruge obravnavane
enakopravno.«
novo na borzi
Rast tečajev
Danes, to je 10. junija zapa-
dejo dvodelni BZ BS. Imetniki
malega apoena za 100.000 SIT
dobijo izplačehih 1.000 DEM
in 65.400 SIT, imetniki velike-
ga apoena za 1 mio SIT pa
10.000 DEM in 654.004 SIT.
Zapise lahko vnovčite pri vseh
poblaščenih bankah za proda-
jo le-teh, s tem, da lahko de-
vizni del vnovčite smo v banki,
ki ima dovoljenje za poslova-
nje s tujino.
Kam z denarjem od vnov-
čemih zapisov? Možnosti je
več, res pa je, da so tolarski in
devizni donosi že v fazi izena-
čitve (R znaša 1,4%, menjalni-
ške DEM se je ustavila pri 71
SIT, srednji tečaj DEM pa bo
narastel približno že v višini
R in tako dosegel 70 SIT/
DEM). Tako je za investitorje,
ki imajo radi svoj denar varno
naložen, najboljši nakup eno-
mesečnih BZ z Va klavzulo ali
pa ponovni nakup »dvojčka«,
ki zapade 5. 10. 1993. Tisitm,
ki znajo tudi tvegati, pa svetu-
jemo nakup delnic, ki prinaša-
jo fantastične donose, seveda
pa tudi izgube. Večina investi-
torjev v delnice se drži načela
»pravočasno vskoči - pravo-
časno izskoči«. Ker večina lju-
di, ki irna denar, nima dovolj
znanja in časa za njegovo do-
nosno nalaganje, je najbolje,
da svoje prihranke zaupate
v upravljanje borznim posred-
nikom.
Torkov borzni sestanek 8. 6.
1993 je potekal v znamenju ra-
sti tečajev, kar je bilo glede na
sprostitev denarja od »dvojč-
kov« (cca 50 mio DEM) tudi
pričakovati. Večina je namreč
izkoristila rok plačila dva dni
(T+2), ki velja za posle sklenje-
ne na borzi in je četrtkov de-
nar od »dvojčkov« porabila že
v torek.
Večina prometa je bilo
ustvarjenega z dolgoročnimi
VP, največ zopet z obema dr-
žavnima obveznicama (čez
2 mio DEM), tečaj RSLl je po-
rastel iz 117,9 na 118,3% (posli
so se delali tudi po 118,9), te-
čaj RSL2 pa iz 89,7 na 90%.
Od ostalih obveznic je bilo
največ prometa z obveznicami
Gorenja, katerim 15,7, zapade
kupon-tečaj 96,9% (+0,8), Po-
šte Celje - 97,0%, občine Za-
gorje - 72,9% Rogaške 1 - 76%
in Mesta Ljubljana - 87,1%.
Pri delnicah je bilo zopet
največ prometa z delnicami
Probanke - PRS (938.000
DEM), katerih cena je porasla
na 21.388 SIT(+339 SIT), NIKE
- cena 45.837 SIT (+119 SIT),
Dadasa - cena 108.000 SIT
(+2.923 SIT) in SKB - pred-
nostna-cena 14.011 SIT(+133
SIT).
Ponedeljkovo trgovanje mi-
mo borze pa je bilo še bolj ži-
vahno, saj so borzne hiše skle-
nile kar za 11 mio DEM tran-
skacij.
Piše Irma Kovačič
ponudba iln povpraševanje
Ponudba:
-	Podjetje TVT Fabrikacija
d.o.o. Maribor nudi malo
gradbeno mehanizacijo in
opremo (stroji za izkop in na-
kladanje po italijanski licenci
»Benny«) ter stroje za vbrizga-
nje - injektiranje mase za sa-
nacijo razpok v visokih in niz-
kih gradnjah. Informacije: tel.
in fax 062/103-331 (Jolanda
Podobnik, Bojan Premzl).
-	Podjetje Bior iz Pivke nu-
di embalažo iz polietilena in
polipropena (vedra s pokrovi
in ročaji, različnih dimenzij in
barv, primerna za pakiranje
živil in kemikalij). Informaci-
je: tel. 067/55-583 (Anton Kre-
belj).
-	Podjetje Pama d.o.o.
Ljubljana nudi neomejeno ko-
ličino tesnil za osno tesnenje
simeringov vseh dimenzij in
oblik. Material je običajno
NBR-guma, ACM, silikon vi-
ton. Infonjiacije: ti. 061/121-
101 (Peter Praznik).
-	Poslovni sistemi Alpe-
Adria Ljubljana nudijo češ-
njev les (od 100 do 300 m^ me-
sečno), blikovan po želji (Hlo-
di, razžagan), vlažnosti 12%.
Informacije: tel. 061/198-838
(Svetlana Polak).
-	Podjetje Triton d.o.o.
Kranj nudi svetovanje in mon-
tažo različnih vrst zaščitnih
folij za steklo, odbojne folije,
odbojne izolacijske folije, foli-
je z in brez zrcalnega leska,
okrasne folije, folije za mati-
ranje in varnostne folije. In-
formacije: tel. in fax 064/242-
679 (Darja Basler).
Povpraševanje:
-	Nizozemsko podjetje, ki
se ukvarja s predelavo kovin-
skih odpadkov, povprašuje po
odpadnih materialni in želi
navezati stike s slovenskimi
podjetji, zbiralci kovinskih
odpadkov. Podjetje se zanima
predvsem za c^padni alumi-
nij, magnezij, jeMo, cink, svi-
nec, baker in zlitine. Informa-
cije: GZS - Služba za ekonom-
ske odnose s tujino, tel. 061/
150-122, 342-366 (Monika Viš-
nar, Janja Leban) in fax 061/
219-536.
- Nizozemsko podjetje En-
gelbert (zastopniški agent za
izdelke iz lesa in ostale izdelke
za notranjo dekoracijo) želi
sodelovati s proizvajalci vise-
čih stropnih sistemov iz kovin
(alimiinija), ploščic za oblaga-
nje stropnih sistemov, izdela-
nih iz mineralnih vlaken (ste-
klena in kamena volna, mavč-
ne plošče), lesenih stenskih
opažev (leseni izdelki za stene
in strope), mavčnih plošč za
pregrade (stene) ter kosov izo-
lacijskega materiala (prevleke
in steklene in kamene volne).
Informacije: tel. 020-643-0767
ter fax 020-643-9118 (E. C.
Bent).
GOSPO
DARSKI
CB
m
<2>
Mi
■
T
B
R
Zamenlava
v Uudsici banici
s prvim junijem je prišlo
do menjave v vrhovih Ljud-
ske banke d.d. Celje. Dose-
danji član poslovodstva Ha-
rold Karner se je odločil za
odhod iz te bančne hiše in
sporazumno razrešitev. Za
vršilca dolžnosti so imenova-
li Daniela Rinca, drugi član
poslovodstva pa še naprej
ostaja mag. Rihard Vide.
V začetku meseca je Ljudska
banka začela tudi z deviznim
poslovanjem. Zaenkrat le
z deviznimi depoziti prebi-
valstva, v prihodnjih mese-
cih pa bodo v poslovanje
vključili še plačilni promet
s tujino, akreditivno poslo-
vanje ter devizne garancije.
Splošna banka
Celje s Sparkasse
Ljubljansko banko Sploš-
no banko Celje d.d. so pred
kratkim obiskali predstavni-
ki banke Sparkasse iz Main-
za. Stike s to banko so Celja-
ni navezali pred dvema leto-
ma in podpisali tudi listino
o prijateljskem sodelovanju.
Bančniki izmenjujejo pred-
vsem medsebojne izkušnje
na področju izobraževanja
ter športa. Celjani ocenjuje-
jo, da imata obe bančni hiši
enake cilje in široka teoretič-
na znanja, Splošni banki Ce-
lje pa v primerjavi z nemško
banko primanjkuje praktič-
nih izlmšenj. Za Sparkass
Mainz je značilno, da zara-
čunavajo vse bančne stroške,
ki nastajajo pri poslovanju.
Osebni dvig gotovine na
bančnem okencu stane 0,60
nemških mark, na bankoma-
tu 0,30 mark. Druga zanimi-
vost pa je ta, da lahko varče-
valci predčasno dvignejo ve-
zana sredstva, dvig je treba
predhodno najaviti, v na-
sprotnem primeru pa vezana
sredstva obračunavajo po
nižjih obrestnih merah. Ce-
ljani so nemškim bančnikom
tokrat razkazali tudi Slove-
nijo, predvsem Ptuj, Rogaško
Slatino in Atomske toplice.
Pomanjkanje
premoga
Šoštanjska termoelektrar-
na je zaradi težav nuklearke
praktično že nekaj časa edini
proizvajalec električne ener-
gije v državi. V prvih mese-
cih letošnjega leta so iz depo-
nije velenjskega rudnika po-
rabili 24 odstotkov več pre-
moga, kot so predvideli
v svojih načrtih. Ker so se
Velenjčani odločili, da bodo
letos zmanjšali letni načrt
proizvodnje premoga, se kaj
lahko zgodi, da bo na rudni-
ški deponiji še ta mesec
zmanjkalo premoga, pa če-
prav so ga drugi odjemalci
potrebovii 70 odstotkov
manj kot v lanskih štirih me-
secih. Vodstvo velenjskega
rudnika kljub morebitnemu
pomanjkanju premoga ne
namerava spreminjati svoje
odločitve, da bodo letos izko-
pali za 100 tisoč ton manj
premoga.
Nujna kontrola
Suša in vse večje pomanj-
kanje pitne vode v javnih in
lokalnih vodovodih že pov-
zroča pomanjkanja vode za
napajanje živine. V Zavodu
za zdravstveno varstvo Celje
opozarjajo ljudi, ki namera-
vajo uporabljati vodo iz stu-
dencev, potokov, rek ali je-
zer, ki niso pod rednim
zdravstvenim nadzorom in
zato predstavljajo nevarnost
širjenja nalezljivih obolenj,
da v takšnih primerih obve-
stijo njihove pristojne služ-
be. Zavod bo na osnovi
ustreznih raziskav izdal
strokovno mnenje in navodi-
la o uporabi vode za pitje
oziroma napajanje živine.
m
POROČAJO BROKERJI-
Splošne banke Celje d.d.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št. 23 - 10. junij 1993
5 I
V Prevozništvu je počilo
v celjskem Prevozništvu se
je v nekaj letih zamenjalo par
direktorjev, zadnjemu, Ivanu
Vidergarju, so delavci izrekli
nezaupnico konec maja.
Z imenovanjem vršilca dolž-
nosti Alojza Zupanca pa ago-
nije očitno še ni konec.
Prišel, obliubllal,
naredil pa ničesar
Vršilec dolžnosti direktorja
Alojz Zupane je razmere
v Prevozništvu pojasnil tako-
le: »Bivši direktor Ivan Vider-
gar je prišel v hišo 1. septem-
bra 1992. Ponudil je obetaven
program, marsikaj obljubljal,
vendar obljub v devetih mese-
cih ni uresničil. Pridobil je
partnerje iz Avstrije, potem je
prišlo do podpisa predpogod-
be za leasing za 10 novih ka-
mionov. Imamo zastarel vozni
park, vozila so stara povpreč-
no 10 let, nakup novih vozil bi
bil edina rešitev, da smo kon-
kurenčni na evropskem tržiš-
ču. Delavski svet mu je torej
dal pooblastilo, da se lahko
pogovarja o leasingu, dali smo
mu pooblastila za podpis po-
godbe. Direktor je to storil,
vendar z uresničitvijo pogodbe
ni bilo nič, ker nismo dobili
garancije banke. Ta je zahte-
vala še podgaranta, in to naj bi
bila zavarovalnica Triglav. Pri
zavarovalnici pa garancije ni-
smo dobili, ker smo njihovi
dolžniki. Zavarovalnica nam
je ukinila generalno zavaro-
valno polico, tako da ne more-
mo več registirati nobenega
avtomobila brez sprotnega
plačila. Dolg iz prejšnjih let do
zavarovalnice je približno
8 milijonov tolarjev.«
Vidergar je po Zupančevih
besedah v firmo pripeljal na
ogled eno vozilo. »Nad njim
smo bili navdušeni, sam pa
sem posumil, da teh avtomobi-
lov ne bomo tako hitro dobili.
Prvih 5 vozU naj bi prišlo do
15. marca, drugih 5 do sredine
aprila. Do začetka junija ni-
smo dobili niti enega. Vidergar
pa je ljudi še kar miril z oblju-
bami. Potem se je na svojo ro-
ko začel pogovarjati, da bi za-
stavili naše počitniške kapaci-
tete v Umagu, s čimer se sam
nisem strinjal. Kasneje se je
dogovarjal, da bi dobil kredit
od avstrijskega partnerja, ki
naj bi vložil denar v našo fir-
mo, hotel je ustanoviti mešano
firmo. Sumil sem, da to niso
čisti posli, zraven je bila tudi
oseba, ki je iz svojih osebnih
varnostnih razlogov ne bom
imenoval. Ta oseba je imela
velike apetite, da bi se firma
spravila v stečaj oziroma ria
najnižjo možno vrednost, po-
tem bi jo odkupili, nekatere
ljudi, ki smo o tem kaj vedeli,
pa naj bi postavili na cesto.
Sam sem direktorju to očital,
pa je vse zanikal. Zdaj smo
stvari predali zasebni detek-
tivski službi.«
Zupane je nadaljeval: »Sodu
je dno izbilo to, da so delavci
začeli napadati mene kot
predsednika delavskega sveta,
zakaj direktorju podpisujem
potne naloge za službena po-
tovanja, ki niso dajala rezulta-
tov. Povedal sem mu, da nalo-
gov ne bom več podpisoval, na
treh delavskih svetih sem zah-
teval poročilo, vendar je stvari
vedno tako speljal, da smo se
člani delavskega sveta skrega-
li med seboj.«
V službo po plačo
Zupančevo pripoved je do-
polnila še računovodkinja Mi-
ra Kolman: »Direktorja sem
večkrat spraševala, kako bo
z lastninjenjem. Dejal je, da
stvari ureja advokat. Tudi ko
sem ga spraševala, če so po-
trebni kakšni podatki o zapo-
slenih, vrednosti podjetja in
podobno, sem slišala odgovo-
re, da bo advokat že sam ure-
dil stvari. Kasneje je direktor
dejal, da odvetnik ni dober in
da bo dobil drugega v Ljublja-
ni. Stvari so se odlašale in
očitno so bili načrti takšni, da
bi se v firmo vsedel Avstrijec.
To pač sumimo. Kot direktorja
ga ni zanimala finančno plat,
likvidnostne težave, niti opo-
zorila v zvezi z dokazovanjem
stroškov voznikov.« Še na vr-
sto drugih stvari sta opozarja-
la sogovornika. »Komerciala
je potekala tri mesece preko
zasebnega podjetja,« trdi Zu-
pane. »Potem sem zbral dolo-
čene dokaze, zbral nekaj fak-
sov, videl, da se dogajajo ne-
pravilnosti in da se našo firmo
goljufa. Zahteval sem, da so-
delovanje prekinemo, saj je
vse šlo v našo škodo. Direktor
pa je še vedno sodeloval s to
firmo in še danes sodeluje, če-
prav vsi zatrjujejo, da to ni res.
Za dobavo vozil iz Avstrije pa
z računovodkinjo simiiva, da
naj bi nekdo prejel 45 tisoč
šilingov provizije za vsak av-
tomobil, skupno torej 450 tisoč
šUingov.« Pripoved je zaklju-
čila Kolmanova: »Direktor je
sam izjavil, da hodi na Prevoz-
ništvo le zato, da dobiva viso-
ko plačo in da ima lepo osnovo
za invalidsko ali redno upoko-
jitev. Poleg tega se nikoli ni
posvetoval z nikomer, za pol
meseca ni jasno, ali je bil na
službeni poti ali v bolniški.« In
še to sta povedala sogovorni-
ka, da je bilo za bivšega direk-
torja v Prevozništvu to že
17. delovno mesto. Nazadnje je
bil v podjetju Kovinar v Čr-
nomlju, kjer sta slišala podob-
no zgodbo: bolniške, dopusti,
službena potovanja...
Telefonske grožnje
Vse od sredine maja so se
potem vrstili sestanki, prepri-
čevanja, da naj direktor pride
v firmo, nasveti z občine, da
naj v podjetju ukrepajo. Kon-
čalo se je z nezaupnico direk-
torju Vidergarju in imenova-
njem Alojza Zupanca za vršil-
ca dolžnosti direktorja. Zu-
pane ob tem dodaja: »To funk-
cijo sem prevzel samo za me-
sec ali dva. Ljudje pravijo, da
največ vem o vsem, kar se je
dogajalo, to pa ni res. Sumil
sem, kaj se počne, dokler ni
dokazov, pa človeka ne moreš
obsoditi. Od 31. maja sem vrši-
lec dolžnosti direktorja, ven-
dar s težkim srcem, ker vem,
da ne bom mogel ničesar stori-
ti. V podjetju so načeti med-
človeški odnosi, nihče niko-
mur ne zaupa. Padajo težke
obtožbe, za vse, kar storiš, te
obtožijo, da si dobil podkupni-
no. Če je Prevozništvo intere-
santno za celjsko občino, po-
tem nam bodo na občini po-
magali. Dela je dovolj, pro-
blem pa je, ker vsak dan potre-
bujemo gotovino, mi pa od
strank dobimo plačila z veliko
zamudo.«
Zupane je še pojasnil, da je
bivši direktor zdaj v bolniški,
razporedili so ga na nižje de-
lovno mesto, ki je bilo trenut-
no prosto. Ce tega delovnega
mesta ne bo sprejel, pa se tudi
ve, kakšna je nadaljnja pot. In
še eno je povedal Zupane: »Po
zboru delavcev sem dobil dva
telefonska poziva, bivši direk-
tor mi je grozil z UJV, dobil pa
sem še en klic s podobno vse-
bino.«
Plače in dobro
vodstvo
Ozračje med ljudmi v Pre-
vozništvu je naelektreno, člo-
vek dobi občutek, da se bo
zdaj zdaj vnel pošten pretep.
Ljudje so zrevoltirani do kon-
ca. Najprej zato, ker že dolgo
časa nimajo nobenih pošter^
informacij, delavski sVet pa je
po besedah delavcev bil vedno
samo kamuflaža in vsaj v zad-
njih letih nikoli ni deloval
v interesu ljudi. Najbolj so lju-
dje razjarjeni zaradi plač.
Zadnjo so dobili za mesec
april, sedanji vršilec dolžnosti
jim je sicer dal za dobrih 5 ti-
soč tolarjev bonov. Kako naj
z boni plačamo vrtec, elektri-
ko, račune, ki se vtrajno kopi-
čijo? Šoferji pripovedujejo, da
so ljudje, ki so prevažali tovor
preko meja, dobili po 14, 15,
nekateri 19 tisoč tolarjev, vo-
dilni pa pospravijo v žep pri-
bližno sto tisočakov. Obljub-
ljenih dnevnic ni, ko gredo lju-
dje na pot, jemljejo denar svo-
jim družinam, da sploh lahko
preživijo. Regresa, trdijo lju-
dje, niso dobili že nekaj let.
Ogorčeni so nad vozili, ljudje
pravijo, da imajo eno samo vo-
zilo, s katerim si resnično upa-
jo na Zahod. Pred leti, trdijo
delavci, so imeli preko 100 re-
gistiranih tovornjakov, danes
vozi 46 šoferjev s 24 tovornja-
ki, ki morajo preživeti 97 za-
poslenih v Prevozništvu. Ne-
kaj vozil so pred časom ponu-
dili voznikom pod povsem ne-
mogočimi pogoji, nekaj so jih
prodali, cel kup je zaprtih
v garažah, ker niso registrira-
ni. V nič boljših pogojih ne de-
lajo ljudje v delavnicah. Opre-
ma je zastarela, ljudje delajo
v odprtih prostorih, na mrazu
in prepihu in nič čudnega, če
odhajajo iz Prevozništva ta-
koj, ko se jim ponudi boljša
priložnost. Večina ljudi pa je
v podjetju 10, 20 ali 30 let. Kdo
bo zaposlil šoferja, ki bo čez
nekaj let razmišljal o odhodu
v pokoj, se sprašujejo ljudje.
Nadalje pripovedujejo, da so
šele pred mesecem dni sprejeli
kolektivno pogodbo, ta pa je
bila takšna, kakršne na občin-
skem sindikatu menda še niso
videli. Pogodba ne določa
izhodiščne plače, obenem pa
vsebuje konkurenčno klavzu-
lo, po kateri se s podobno de-
javnostjo ne smejo ukvarjati
partnerji, starši obeh zakon-
cev, niti njihovi otroci.
O svojem bivšem direktorju
in tudi še kakšnem pred njim
ljudje nimajo dobrega mnenja.
Sumijo, da se je namenoma
delalo tako, da bi podjetje
spravili na kant in da bi dinž-
bena lastnina prešla v zasebne
roke. Pa tudi sedanjemu vršil-
cu dolžnosti Zupancu ne za-
upajo. Alojz Zupane je bil
pred leti sam voznik v tem po-
djetju, nazadnje je delal pri iz-
terjavi dolgov, bil mesec dni
tudi vodja komerciale. Če so-
dimo po pripovedovanju zapo-
slenih, mu ne zaupajo pred-
vsem zaradi »čudnih potez«
pri oddaji poslovnih prostorov
v Čretu. V najem naj bi jih
najprej vzel nekdanji ^rektor
Slavko Lakovič, s katerim so
se menda še dokaj dobro razu-
meli. Zbor delavcev je odločil,
da teh prostorov ne smejo dati
v najem, vendar jih je potem
direktor Vidergar, po prepri-
čanju delavcev pa je tudi Zu-
pane soglašal, dal v najem ne-
kemu zasebnemu podjetju, ki
se ukvarja s špedicijo. Torej
konkvirenci. Predvsem pa se-
danjemu vršilcu dolžnosti za-
merijo grožnje, kot temu sami
pravijo, z disciplinskimi po-
stopki, če svojega dela ne bodo
opravili tako, kot je treba.
Prav tako mu zamerijo, da še
ni objavil razpisa za novega
direktorja. »Pripravljeni smo
poprijeti za delo, vendar pod
pogojem, da dobimo plače in
da podjetje zagotovi denar za
pokrivanje stroškov, ko se od-
pravljamo na pot,« pravijo lju-
dje v Prevozništvu.
Lahko bi torej sklepali, da
s sedanjo zamenjavo vodstva
v Prevozništvu ne bodo prese-
kali zapletenega vozla, kar ko-
nec koncev priznava tudi sam
vršilec dolžnosti. Agonija se
vleče že predolgo, v Prevozni-
štvu potrebujejo človeka izven
hiše, ki bo kos skrhanim no-
tranjim odnosom in ki mu bo-
do ljudje zaupali. Poleg direk-
torja potrebuje firma komerci-
alo, Id bo znala prodajati sto-
ritve, ne pa, da se je s prodajo
ukvarjalo zasebno podjetje, ki
zagotovo dela predvsem za la-
sten žep. Čeprav je vozni park
zastarel, gre za dragoceno lo-
kacijo v Celju in vrsto objek-
tov, ki jih ne bi smeli prepusti-
ti počasnemu propadu. Za ste-
čaj Prevozništvo najbrž nima
pogojev, dolgovi znašajo po
besedah ljudi približno 500 ti-
soč nemških mark, samo po-
djetje naj bi bilo vredno 3 mi-
lijone in pol nemških mark.
Nesporno pa gre za zelo slabo
vodeno podjetje. Namerno ali
nenamerno - to bo pokazal čas.
IRENA BAŠA
LJUDSKA BANKA
d.d. Celje
Velik korak za LJUDSKO BANKO -
velik korak za njene devizne varčevalce
s 1. junijem začenjamo v LJUDSKI BANKI d.d. Celje
sprejemati GOTOVINSKE DEPOZITE V TUJI VALUTI.
Kaj ta novost prinaša?
1)	Tuje valute Vam ne bo več potrebno menjavati v tolarje, če veste, da boste
potrebovali devize ob koncu vezave!
2)	Odpadejo stroški menjave iz SIT v devize!
3)	Ni potrebno posebej izpostavljati, pa vendar: zagotovljena Vam je popolna
varnost prihrankov, saj so sredstva naložena na računih LJUDSKE BANKE
v tujini!
4)	Obresti in glavnica so obrestovani v devizah, v devizah pa je tudi izplačilo!
Valute, ki jih lahko vežete so naslednje: DEM, ATS, ITL, CHF, USD
Odvisno od časa vezave ter od vrste valute Vam nudimo obresti, kot je razvidno iz
razpredelnice:
Najmanjši znesek vezave je 500 DEM ali enaka vrednost v eni od ostalih štirih valut.
Nudimo Vam še dodatno spodbudo za varčevanje:
-	če vežete od 20.000-50.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,125%
-	vezava med 50.001 in 100.000 DEM Vam poveča obrestno mero za 0,25%
-	če vežete nad 100.001 DEM se obrestna mera poveča za 0,5%
Kje lahfio opravite posel vezave? Na vseh oi(encih Ljudske banke d.d. Celje in to:
-	v Celju, Trg V. kongresa 7,
-	v Šentjurju, Mestni trg 2 in
-	v Črnomlju, Kolodvorska 34
Obrnite žepe, dvignite žimnice, odprite kredence - naj Vaš neobrestovani denar zaživi
življenjenje varne in donosne naložbe.
En dan v juniju bo zagotovo dan srečanja z LJUDSKO BANKO d.d. CELJE.
Št. 23 - 10. junij 1993
6
Teden ho prekratek
PNhoUnJI četrtek začetek Celjskih turističnih tinewov - Poletje
¥ Celju - Knežjem mestu bo pričela slavnostna premiera
Hermana Celjskega na Starem gradu
Organizacijski odbor, ki
pripravlja letošnje Celjske
turistične dneve oziroma 8-
dnevno prireditev Poletje
v Celju-Knežjem mestu, je
v začetku tedna predstavil
podroben program vseh kul-
turnih in zabavnih prire-
ditev.
Čeprav običajno velja, da
tisto, kar je pripravljeno p>o
vzoru »za vsakogar nekaj«
prav nikomur ne prinaša nič,
pa je s programom Celjskih
turističnih dnevov drugače.
Številne prireditve - od pred-
stavitev domačih kulturni-
kov, mnogih gostovanj in na-
stopov priznanih ansamblov
— bodo razporejene po celot-
nem območju ožjega mestne-
ga jedra, saj bodo prireditve-
ni prostori skoraj v vseh uli-
cah in trgih, ki so zaprti za
promet.
Živahnost bodo Celjskim
turističnim dnevom ob obi-
skovalcih in nastopajočih se-
veda dajali tudi celjski go-
stinci in trgovci, ki naj bi
poskrbeli, da bo v času od
17.	do 25. junija na mestnih
ulicah tudi v večernih urah
mogoče kaj kupiti ter popiti
in pojesti.
Slovesna otvoritev Poletja
v Celju-Klnežjem mestu bo
v četrtek, 17. junija, ko bo
Slovensko ljudsko gledališče
na Starem gradu uprizorilo
premiero dela Antona Nova-
čana Herman Celjski. V četr-
tek, 17. junija, pa bo ob
18.	uri na Tomšičevem trgu
tudi promenadni koncert Pi-
halnega orkestra Štorski že-
lezarji in nastop mažoretk iz
Radeč, v Oazi pri kinu Me-
tropol bo ansambel Francija
Zemeta igral za ples in raz-
vedrilo, ansambel Tip-Top
pa bo igral na Špitalskem tr-
gu pri Vodnem stolpu. Zaba-
va z ansamblom Nočna iz-
mena ter nastop pevskega
zbora Celjskega pevskega
društva pa se bosta na osred-
njem prireditvenem prosto-
ru, na Tomšičevem trgu, za-
čela prav tako v četrtek,
17. junija, ob 19. uri.
I. STAMEJČIČ
Izjemno bogat program pri-
reditev od 18. do 25. junija
bomo predstavili v prihodnji
številki Novega tednika.
komen't'iramo
Zakaj, čemu?
Minuli četrtek popoldne je
bila v veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju okrogla miza,
ki je imela namen opozoriti na
vse bolj pogost in pereč pojav
nasilja odraslih nad otroki in
mladino. To okroglo mizo so
pripravili v Klubu staršev, ki
deluje pri Društvu prijateljev
mladine Celje.
Pa je bilo s to okroglo mizo
nekaj narobe. Ne ve se namreč,
komu je bila sploh namenjena,
jasno je le, da je bil to le zade-
tek v prazno.
Na vprašanje: zakaj? ni tež-
ko odgovoriti. Nasilja nad
mladimi je danes toliko, da je
temu pojavu treba posvečati
vso pozornost. Tu je organiza-
torju pritrditi, ko je presodil,
da je o tej problematiki treba
javno, celovito in odkrito spre-
govoriti.
Se pa zatakne pri vpraša-
nju: za koga? V dvorano je pri-
šlo komaj za en šolski razred
osnovnošolcev, ni pa bilo ne
staršev, ne vzgojiteljev, ne so-
cialnih, zdravstvenih ali kate-
rih koli drugih delavcev in ob-
čanov, ki imajo, tako ali dru-
gače, opraviti z mladino.
Okrogla miza je bila očitno
namenjena predvsem sled-
njim, torej odraslim »nasilni-
kom« nad mlado generacijo.
Težko je verjeti, da bi se bil
organizator toliko spozabil ali
zmotil, da bi našim najstni-
kom zavestno postregel s stro-
kovnim* referati (s področij
sociologije, psihologije, zdrav-
stva), ki so skorajda na ravni
stanovskih simpozijev.
In ker za okroglo mizo ni
bilo pravih poslušalcev, »ne-
pravih« (a vseeno dobrodošlih)
pa je bilo le za vzorec, je pred-
stavnica Kluba staršev postre-
gla z informacijo (opraviči-
lom), da so bile povabljene vse
osnovne in tudi srednje šole,
pa se je zadeva spridila, ker je
tisti četrtek »padel« prav na
dan stavke učiteljev. Torej so
celjski učitelji vzeli svoj (upra-
vičeni) štrajk tako zelo resno
in dosledno, da so se morali
odpovedati tudi okrogli mizi.
Za slab in neustrezen odziv
občinstva naj bi bila kriva tudi
slaba medijska pokritost. Tu
pa je treba organizatorja le
spomniti na tisto prispodobo
o Mohamedu in gori. Sredstva
javnega obveščanja pač niso
mogla na javljati okrogle mize,
če o njej niso bila obveščena.
Za konec pa še: Čemu okro-
gla miza prav zdaj, ko pa bi
v Društvu prijateljev mladine
in v Klubu staršev morali ve-
deti ali vsaj slutiti, da pravega
odziva ne bo. Ne more ga biti,
ker je tu topla pomlad, ker je
tu konec šolskega leta in so
glave site predavanj, ker se je
za učiteljsko stavko vedelo.do-
volj zgodaj, ker je bilo obveš-
čanje neustrezno, ker... Kaj je
bila okrogla miza res zgolj za-
to, da je bila?
MARJELA AGREŽ
BOSANSKE VOJNE VIHRE
Delitev Bosne
Piše: Slaven Bosnič
Referendumov Srbov iz Hr-
vaške in Bosne nihče več ne
šteje. Kdo ve že kolikič so že se
odločili odtiskati glasovalne
listke in še enkrat sprejeti
»usodno« odločitev o združitvi
Republike Srbske in Republi-
ke Srbske Krajine. Seveda je
priprava referendumskih ma-
terialov povsem nepotreben
strošek, kajti Srbi bodo, kot
vselej do zdaj, stoodstono gla-
sovali za združitev.
Radovan Karadžič je pro-
glašen za vojnega zločinca in
morda je tudi bolan človek, ki
uživa v rušenju mest in zažiga-
nju vasi. Vendar pa ni nor člo-
vek. Ima svoj cilj, to pa je pri-
siliti Zahod, da prizna združi-
tev srbskih »držav« in potem
je povsem bUzu cilja, ki se
imenuje Velika Srbija.
Kdor vsaj malo pozna zgo-
dovino, zelo dobro ve, da se že
dve stoletji Nemčija in Avstri-
ja (Avstro-Ogrska) borita pro-
ti tej velikosrbski ideji. Ven-
dar, konstelacija odnosov
v svetu je takšna, da vsa opo-
zorila razumnih ne dajo nika-
kršnih rezultatov. Rusi poma-
gajo Srbom pri njihovih veli-
kodržavnih načrtih in prav
v tej pomoči »pravoslavnim
bratom« se sestoji spektaku-
lama vrnitev Rusov na diplo-
matsko sceno. Uspelo jim je
odvrniti Clintona od večjega
angažiranja na Balkanu (če je
sploh kdaj bil pripravljen na
to) in tako so Srbi dobili pri-
ložnost, da pokažejo ves svoj
destruktivni talent. Ameriška
diplomacija je začela spejema-
ti evropske refrene: če ukine-
mo embargo na orožje, se bo
vojna razširila, ne moremo po-
magati drugače kot s humani-
tarnimi akcijami itn. Humani-
tarne akcije pa po svojem bi-
stvu niso nič drugega kot po-
moč ljudem, da ne umrejo lač-
ni, ampak, da imu-ejo siti. Ve-
lika uteha! Res je vseeno, če
umreš s polnim ali praznim že-
lodcem.
Srbi zahtevajo, da se priz-
najo njihova osvajanja na Hr-
vaškem in v Bosni. Tako kot se
zdaj razvijajo stvari, se ne gre
čuditi, če se bodo ta osvajanja
potrdila. Vendar, tu stvari še
ne bo konec, ker bodo Srbi šli
na »končno rešitev« srbskega
vprašanja na Kosovu in v Ma-
kedoniji. Realno se postavlja
vprašanje, ali sploh obstaja
kdo, ki bi lahko preprečil bal-
kansko vojno. Rusi bodo spet
zahtevali od Clintona, da ra-
zume njihove pravoslavne
brate, Clinton pa bo na to pri-
stal, ker mu nič drugega ne
preostane. Pa vendar, vse te
diplomatske igre, ta surovi ek-
speriment nad Bosno, mešanje
kart, mirovne pobude in pre-
mirja, predstavljajo eno plat
medalje. Po drugi strani pa vse
vodi k dolgoletni vojni v Bos-
ni, ki je nihče ne bo mogel
kontrolirati.
Politika muslimanskega
vodstva je končno doživela po-
polni debakl. Več kot eno leto
so upali na nekakšno vojaško
intervencijo in ker so verjeli
v »etiko mednarodne skupno-
sti«, so pristali na vlogo ne-
dolžne žrtve. Morala pa je
v politiki kategorija, ki nima
posebne veljave. Zadnja Izet-
begovičeva naivnost so »zaš-
čitna območja«, kjer bi morali
živeti njegovi sonarodnjaki.
Izetbegovič vse bolj spominja
na Arafata in njegov narod.
Oba sta voditelja neobstoječih
držav, njima naroda pa živita
v šotorih (ali pa v ruševinah)
in od humanitarne pomoči. Če
je to perspektiva bosanske dr-
žave - in kot kaže je, potem je
delitev Bosne edina možnost.
In razdeUti bi jo bilo treba
čimprej.
Janša z Aspinom
in Riihelem
GAEMISCH-PARTEN-
KIRCHEN, 7. junija (Ve-
čer) — Slovenski obrambni
minister Janez Janša se je
ob koncu tedna udeležil
svečane otvoritve evrop-
skega centra za varnostne
študije Greorge Marshall,
nato se je posebej sestal
z ameriškim obrambnim
ministrom Lesom Aspinom
in ga tudi povabil na obisk
v Slovenijo. Janša se je se-
stal še z nekaterimi
obrambnimi ministri, med
drugim tudi z nemškim
obrambnim ministrom
Volkerjem Riihejem.
Ko talni agenti
slabo spijo
LJUBLJANA, 5. junija
(Delo) - Iz različnih virov je
mogoče slišati, da naj bi
imeli ta trenutek najbolj
zanesljivi agenti Visa tri
prioritetne naloge: prvič,
iskaU in zbirah naj bi gra-
divo, ki bi lahko kompro-
mitiralo Miho Brejca, dru-
gič, mrzlično naj bi pregle-
dovali vse informacije,
s katerimi bi lahko vsaj ne-
katerim naprtili osebno
korist v trgovini z orožjem,
in tretjič, v Beogradu naj bi
si obupno prizadevali priti
do nekakšnih kaset (in po-
datkov) o nekdaj tamkaj
službujočih Slovencih, piše
v svojem kolumnu Danilo
Slivnik. Kaj je na teh kase-
tah, menda ne ve živ bog
razen nekaj ljudi, splošno
znano pa je, da so mnogi
dosjeji o slovenskih politi-
kih v rokah nekdanje jugo-
slovanske Udbe in da bi
lahko zelo hitro postali
predmet neprijetne trgovi-
ne ali pa morda (po ameri-
škem vzoru) celo izsilje-
vanj, še dodaja Slivnik.
Ali Zagreb Icaže
boli prilazen
obraz?
ZAGREB, 7. junija (De-
lo) - Konec koncev bo v hr-
vaško-slovenskih odnosih
prevladal razum. Tako na
Hrvaškem presojajo razvoj
dogodkov, ki jih je napove-
dal svet ža obrambo in na-
cionalno varnost predsed-
nika republike dr. Franja
Tudmana, v saboru in vladi
pa so v skladu s priporoči-
lom najpomembnejšega or-
gana vrhovništva pospešili
priprave za sklenitev »pri-
jateljskih sporazumov«
med Hrvaško in Slovenijo
- od ureditve spornih ob-
mejnih vprašanj do trgo-
vinskih odnosov.
Guverner
Marylanda
v Sloveniji
LJUBLJANA, 7. junija
(Večer) - Na povabilo pred-
sednika slovenske vlade
dr. Janeza Drnovška se je
pri nas na dvodnevnem
obisku mudil guverner
ameriške zvezne države
Maryland William Donald
Schaefer. Z Marylandom
.ima Slovenija tradicional-
no dobre odnose, saj je
Schaefer prvi guverner
ameriške zvezne države, ki
je obiskal Slovenijo po
priznanju njene neodvisno-
sti. Drnovšek in Schaefer
sta ob tej priložnosti pod-
pisala tudi deklaracijo
o prijateljskem sodelo-
vanju.
Komu kulturni dom?
Komunali, Zabukošku aH pa,..
Poslanec šentjurske skupš-
čine dr. Franc Zabukošek me-
ni da šentjurska oblast zavira
zasebno pobudo na področju
kulture. Šentjurski kulturni
dom je večino leta zaprt, zato
je želel tam koncesijo za oi^a-
niziranje kulturnih prireditev
ter okrepčevalnico za obisko-
valce, za čas med odmori.
S postopanjem šentjurske
oblasti je nezadovoljen, zato je
v torek sklical tiskovno konfe-
renco.
»Ta ni naperjena proti niko-
mur osebno, pa tudi za uve-
ljavljanje moje ponudbe ne
gre,« je pojasnil Zabukošek.
Za svojo kulturno podjetniško
ponudbo se je odločil, ker ima
z organiziranjem prireditev iz-
kušnje. V začetnih pogovorih
z vodilnimi občinskimi fimk-
cionarji je naletel na različne
odmeve, zato je napisal še pis-
no vlogo. Šentjurska vlada je
poskrbela za mnenja krajevne
skupnosti ter Prosvetnega
društva, ki pa so bila nikalna.
Zabukošek si je zato želel
ogledati zapisnike sestankov
o želeni koncesiji, pri tem pa
naletel na veUke težave. Teh
mu niso hoteli pokazati.
Vsi omenjeni so namreč za-
dovoljni s sedanjim upravlja-
njem kulturnega doma, za ka-
terega že nekaj časa skrbi ob-
činska komunala. To je raz-
vidno tudi iz pisnega odgovora
predsednika vlade, Ladislava
Grdine, ter iz zapisnika poseb-
nega sestanka KS, PD ter ko-
mtmalcev, ki ga je podpisal
Oto Fungartnik. Na omenje-
nem sestanku, sredi maja, je
tudi predstavnik komunale
ugotovil (in poudaril) izredno
uporabnost dvorane, na kar
kaže, kot je menil, tudi zadnje
brucovanje. Tako v zapisniku,
ki ga je Zabukošek posredoval
novinarjem.
»Gremo v zasebno iniciati-
vo, pri nas pa kot da živimo
kje drugje,« je dejal Zabuko-
šek, ki je med novinarje pova-
bil domačo podjetnico Cvetko
Jagodic. »Podobno nasproto-
vanje sem občutila pred dve-
ma letoma tudi osebno,« je po-
vedala Jagodičeva. »S konce-
sijami razbremenimo družbo
po finančni in organizacijski
plati. Bogata šentjurska kul-
turna dediščina pa spi, saj
manjka osebne zavzetosti in
odgovornosti«. Ob tem sta
opozorila na uspešno privati-
zacijo mariborske kulturne
skupnosti ter tudi na 2»sebno
pobudo v ptujskem kinu.
V zadnjem času pa Jagodičeva
vendar čuti večjo naklonjenost
šentjurske oblasti.
V Grdinovem pisnem odgo-
voru pa sta ugotovila nejas-
nost, saj naj bi pripravil »na-
tančni program« koncesije Za-
bukošek, potrebni pa so občin-
ski razpis ter njihove smerni-
ce, odloči pa naj ministrstvo za
kulturo.
BRANE JERANKO
Pričenja se praznik rudarjev
Jutri, v petek, 11. junija, ob 19.30 se bo s srečanjem oktetov
v velenjski Glasbeni šoli uradno začel program v počastitev
dneva rudarjev.
Junija bodo pripravili srečanje jamskih reševalcev, zaključek
14. likovne akadenuje Ex-tempore, likovno razstavo šoloobvez-
nih otrok in srečanje rudarskih upokojencev. Posebej slovesno
bodo dan rudarjev obeležili v začetku julija.
US
POLETJE V CEUU - KNEŽJEM MESTU!
Celjski turistični dnevi 1993, od 17. do 25. junija
POKROVITELJ NT&RG
Št. 23 - 10. junij 1993
71
Z iBoriem nisva skregana
Janez Janša o slovenski vojski, vojaškem posreUovanJu na Balkanu, Bavčarju, Kacinu...
Janez Janša je eden redkih ministrov, ki je
»preživel« v vseh treh vladah, čeprav je tretjič na
svoje mesto šefa obrambnega ministrstva prišel
skozi šivankino uho. Zdaj ko je na mestu pred-
sednika Socialdemokratske stranke Slovenije
zamenjal dr. Jožeta Pučnika, bo tudi usoda
stranke v glavnem v njegovih rokah.
Ob nedavnem obisku v Celju, kjer je sodeloval
na okrogli mizi Mladih socialnih demokratov
o obrambni politiki Slovenije, je dal tudi eksklu-
zivni intervju za Novi tednik.
V Sloveniji precej polemiziramo o tem, za
kakšno obrambno politiko bi se odločili. Za kaj
se vi zavzemate, za oboroženo nevtralnost ali
priključitev k NATO paktu?
Nekajkrat sem bil zraven, ko je bila Slovenija
tudi s strani predstavnikov NATO pakta pohva-
ljena, da ne rine na vrat na nos v NATO, kajti
NATO je dal jasno vedeti, da v tem trenutku ne
bo širil članstva. Za to potrebuje konsenz vseh
šestnajstih članic, tega konsenza pa ni. Moje
stališče je, da bi nam članstvo v tem trenutku
močno koristilo, ker bi nam zagotovilo najvišjo
stopnjo varnosti, ki je v tem času sploh realno
možna. Vendar vstop v NATO zdaj ni realen, tudi
zaradi tega, ker bi o tem ne odločali v vladi ali na
obrambnem ministrstvu, ampak v parlamentu in
morda celo na referendumu. Obrambni sistem, ki
bi ga gradili v smeri samozadostnosti, ne pa
kompatibilnosti in primerljivosti z Zahodno
Evropo, bi bil velika nevmmost.
Za Slovenijo je trenutno najbolj problematič-
no vprašanje obrambe pred napadi iz zraka. Na
primer, pri mednarodni intervenciji na Srbijo, bi
se ta v obupu lahko odločila za povračilne ukre-
pe, ki bi zadeli tudi Slovenijo.
Tudi če bi danes prepričali poslance v držav-
nem zboru, sistema protizračne obrambe ne bi
mogli zgraditi čez noč. Ne gre samo za to, da
dobiš sredstva, ampak da ta sredstva tudi posta-
viš na ustrezna mesta, da izšolaš ljudi, itn.
Obramba pred napadi iz zraka je šibka točka
naše obrambe, pri tem razpolagamo z zelo
skromnimi sredstvi in nevarnost ni velika samo
ob morebitni mednarodni intervenciji v Srbiji.
V tem primeru imamo celo garancije za zaščito
s strani tistih, ki bi sodelovali v intervenciji, saj
bi morali poskrbeti tudi za varnost zaledja. Večji
problem bo, če te intervencije ne bo in če se bo
vojna iz Bosne postopoma širila na obrobje. Ta-
krat bi bili prepuščeni sebi in to je situacija, ki je
še najbolj nevarna.
Garancije ob morebitni intervenciji ste dobili
s strani NATO pakta?
Tudi s strani NATO pakta. V primeru inter-
vencije bi bilo tudi največ možnosti, da se ta
vojna v relativno kratkem času konča. Najslabše
je takšno stanje, kot je zdaj, ko ni nobenega
pravega koncepta reševanja te krize in ko se
spopadi nadaljujejo. In tudi nihče ne more zago-
toviti, da se ne bi razširili.
Mednarodna skupnost, še posebej ZDA, so res-
no zagrozile Srbiji, zato je Karadžič tudi podpi-
sal Vance-Ownov načrt. Potem se je vse skupaj
izjalovilo, zdaj pa so stalne članice varnostnega
sveta spet »izumile« nov načrt, ki je mnogo manj
odločen od Vance-Ownovega. Zakaj spet popuš-
čanje, ko je pritisk že začel kazati rezultate?
Za to, da bi se kaj resnega naredilo, je potreb-
no soglasje v trikotniku Moskva-Bruselj-Was-
hington. Tega soglasja ni bilo niti v enem trenut-
ku, odkar se je začela vojna. Trenutno obstajajo
tri možnosti razpleta krize. Prva je status quo,
nadaljevanje stanja, kakršno je zdaj, kar pomeni
ne samo popuščanje tistim, W so s silo osvojili
ozemlje, da ga obdržijo, ampak pomeni veliko
nevarnost za razširitev vojne v celo regijo. Naj-
prej na Hrvaško, potem pa tudi na Kosovo,
Sandžak in Makedonijo in s tem tudi na Albanijo
in morda Grčijo. Druga možnost je kombinacija
prepuščanja zadeve lastnemu toku in poskusov
po delnem uresničevanju mirovnega načrta. Pri
tem mislim na rusko pobudo, za katero je značil-
no, da so oklestili dve iniciativi, ki jih je dala
Slovenija in to prikazali kot nov mirovni načrt.
Slovenija je že pred dvema mesecema dala
pobudo za vzpostavitev varnostnih območij in za
uresničevanje mirovnega načrta na ozemlju ti-
stih strani, ki so ta mirovni načrt podpisale,
potem pa je naša delegacija ob obisku v ZDA to
pobudo dopolnila še s pobudo za kontrolo meje
med Zvezno republiko Jugoslavijo in Bosno. Te
pobude smo dali ne kot alternativo, ampak kot
prve korake k celotnemu uresničevanju Vance-
Ownovega mirovnega načrta. Ruska diplomacija
pa je prvo pobudo preoblikovala tako, da ne
predstavlja samo začetek, ampak že kar neko
trajno rešitev: da se ozemlja, ki so zdaj pod
kontrolo Muslimanov zaščitijo, da pa se Srbom
ostalo kar prepupusti, vsaj začasno. Naša pobu-
da pa je zahtevala, da se ozemlja, ki jih kontroli-
rajo Srbi in pripadajo Muslimanom, tem vrnejo.
Kar zadeva zaporo meje, smo predlagali resen
pritisk na Srbijo, potem pa kontrolo te meje
s 3 do 5 tisoč opazovalci, oziroma kontrolorji, kot
so zdaj na Donavi. Ruska pobuda predvideva
samo 500 teh opazovalcev, s katerimi pa te meje
ni mogoče učinkovito nadzirat. Ta manever je
zelo nevaren, ker bo dal legitimiteto Srbiji in
Srbom v Bosni in jim omogočil, si obdržijo, kar
so pridobili s silo.
Tretja možnost pa je vojaška intervencija.
Zaenkrat nihče ne razmišlja o čem drugem, kot
o napadih iz zraka. Ti napadi oziroma bombar-
diranje srbskih položajev bi deloma omilili raz-
merje v vojaški moči med Srbi in Muslimani.
Med našim obiskom v ZDA se je pokazalo, da
imajo Američani zelo podobne ocene kot mi, da
je razmerje med srbsko in muslimansko stranjo
v vojaški moči 9:1 in bombardiranje srbskih po-
ložajev bi to deloma omililo, vendar pa zadeve ne
bi rešilo. Pomembno bi bilo v tej smeri, da bi bila
to konkretna akcija, ki bi pokazala srbski strani,
da svet misli resno in bi morda bili bolj priprav-
ljeni resno razpravljati za pogajalsko mizo. Za
nas je najbolj nevarna prva možnost, status quo,
v katerem bi najprej popustili živci sosednji Hr-
vaški, ki zdaj preživlja bombne napade v severni
Dalmaciji. To pa dolgo časa ni mogoče trpeti,
zato bi se utegnil razmahniti nov spopad. Bliža
se tudi čas izteka podaljšanega mandata Unpro-
forja na Hrvaškem, ki se zaključi konec jimija,
najbrž pa ga bo Hrvaška še podaljšala za nekaj
mesecev, potem pa je res vprašanje, če obstaja še
kaj drugega, kot vojaška opcija. . _ .
Ali se vam vojaška intervencija zdi najbolj
realen razplet?	__
V tem trenutku za kaj takega ni možnosti. Tudi
sam sem ob obisku v ZDA spremljal ameriško
javno mnenje, ki ne pristaja na to, da ZDA same
izpeljejo takšno akcijo. Predsednik pač mora to
upoštevati. Tudi velik del administracije zahteva
soglasje Evrope, Evropa pa je razklana, ko gre za
Bosno. Vprašanje pa je, kako bodo vlade reagira-
le, pod kakšnim pritiskom javnega mnenja bodo,
če se bo nasilje v Bosni nadaljevalo.
Ko gre za odnose s Hrvaško se sliši, da ste se
s Hrvati dogovorili, da jim prepustite Trdinov
vrh, v zameno, da to področje ostane demilitari-
zirano. Ali je to res?
Nič podobnega se nismo dogovorili, tudi naše
ministrstvo ni pristojno, da bi se pogovarjalo
o mikrolokaciji meje. Mi bomo pač spoštovali
politično odločitev, ta pa še ni bila sprejeta na
nobeni ravni. Komisija za mejo še ni končala
dela in šele potem, ko ga bo, bo sprejeta neka
načelna metoda za mikrolokacijo meje. Potem se
bomo lahko pogovarjali tudi o usodi posameznih
spornih točk na meji.
Veliko se govori o tako imenovani peti koloni
v Sloveniji. Ali dejansko obstaja neka realna
nevarnost organiziranja bivših ostankov jugo-
slovanske vojske, ki bi lahko ogrožali našo naci-
onalno varnost?
V	Sloveniji so ostanki bivše varnostne službe
jugoslovanske armade (KOS) in nekaj tisoč pri-
padnikov nekdanje Jugoslovanske armade. Ven-
dar pa zagotovo ta struktura danes ne predstav-
lja večje nevarnosti, kot pa jo je predstavljala
takrat, ko so v Sloveniji imeli oborožitev in voj-
sko. Kdor to trdi, pretirava.
Vendar javno mnenje v Sloveniji ne misli čisto
tako.
Podcenjevati tega tudi ne bi smeli. Naša drža-
va ni storila dvojega. Prvič, ni sankcionirala ne-
katerih postopkov, ki so bili v nasprotju tudi
z mednarodnimi konvencijami in jih reševala
pred sodišči. Nasprotno, mnogi, ki so sodelovali
ali pa poveljevali v tistih časih, zdaj celo preje-
majo pokojnine v Sloveniji. Te pa so v nekaterih
primerih celo večje kot pa plače v Teritorialni
obrambi. Po drugi strani pa ta država niti ni
poskvišala pobrati orožja, ki so ga legalno ali
polegalno nekoč razdelili pripadnikom armade.
To je bila težka napaka, Id jo je treba čimprej
popraviti.
Kdo je kriv za to?
Zagotovo je največ odgovornosti na tistemu, ki
bi moral v zvezi s tem pripraviti zakonske reši-
tve, to je ministrstvo za notranje zadeve in potem
to tudi uresničiti. V prejšnji in sedanji vla^ sem
že nekajkrat predlagal, da se to naredi, vendar se
stvari ne premaknejo.
Milan Kučan je nedavno na pogovoru v Zrečah
izjavil, da po zamenjavi generala Slaparja priča-
kuje novo afero. Jo tudi vi?
Nobene realne podlage ni za kakšno novo afe-
ro. Sicer pa se zdaj pri nas že vsaka stvar imenu-
je afera, tako da je vprašanje, kaj si kdo pod tem
pojmom predstavlja. V Teritorialni obrambi se
po tej zamenjavi resno dela in stvari, vsaj kar
zadevajo obrambno pripravljenost, gredo na
bolje.
Zakaj ste se politično razšli z vašim prijate-
ljem Igorjem Bavčarjem?
Z Igorjem Bavčarjem sva v različnih strankah,
ki imata različne programe, kar pa ne pomeni, da
ne bi mogli tudi sodelovati v nekih drugačnih
razmerah, ob kakšnih prihodnjih volitvah. Ne
gre za konflikt, ampak za različne politično-
programske opredehtve.
Zasebno sta še prijatelja?
Gotovo je dejstvo, da nisva več v isti stranki,
vplivalo tudi na oseben odnos. Že vidiva se pre-
cej manj, še posebej zdaj, ko sem jaz v vladi, on
pa v opoziciji. Tudi nekatera moja in njegova
stališča so razhčna, vendar pa se nisva nikoli
sprla na osebni ravni.
Zakaj ste se odrekli Jelku Kacinu? Preden je
postal minister za informiranje, je bil vaš na-
mestnik, zdaj pa je vodja trženja v Adrii Cara-
van? Najbrž bi bil koristen v vašem ministrstvu?
Jelko Kacin je prišel na ministrstvo za obram-
bo na moj predlog. Ko smo se pred vojno skupaj
odločili, da bo prevzel ministrstvo za informira-
nje, ker smo pač vedeli, da je to ključna stvar in
da je za to sposoben, je bil dogovor, da pride po
opravljeni nalogi nazaj ha naše ministrstvo. Me-
sto na obrambnem minstrstvu ga je čakalo eno
leto in tudi drugega namestnika nismo imenova-
li, vendar se je potem Kacin odločil, da ne pride
nazaj, ampak da ostane na informiranju. Tudi po
volitvah ni kazal interesa, da pride za namestni-
ka ali na kakšno drugo funkcijo. Glede na to, da
je prej pač bil član vlade, bi to zanj najbrž
pomenilo degradacijo. To, da ima neko nalogo
v gospodarstvu, pa seveda ne pomeni nič slabšal-
nega. Verjetno bo pridobil izkušnje, ki mu bodo
prav prišle tudi v njegovi nadaljnji politični ka-
rieri, ta pa je gotovo pred njim.
Postali ste predsednik Socialdemokratske
stranke. V knjigi Premiki ste zapisali, da je to
stranka, ki ji v prihodnosti na slovenskem poli-
tičnem prizorišču napovedujete najboljšo per-
spektivo. Volilni rezultat tega ni po^zal.
Nisem dejal, da bo stranka zasedla zelo po-
membno politično mesto čez noč. Znane so mi
težave socialdemokracije v družbah postkomu-
nizma. Naša stranka je kljub temu, da ima
skromno število poslancev v parlamentu med
vsemi socialdemokratskimi strankami v vzhodni
Evropi med najuspešnejšimi. Na žalost so v veči-
ni diiav socialdemokratske stranke neparla-
mentame, ker pač delujejo v posebnem okolju,
ko socialdemokracija sama po sebi ni kakšna
zveneča firma in bo trajalo nekaj časa, da te
družbe dobijo normalno lastniško in socialno
strukturo. Šele potem začnejo delovati tisti me-
hanizmi, ki na tem področju dajejo posebno težo
socialdemokratskemu programu. V Sloveniji še
vedno večina družbene lastnine nima normalne
lastninske stratifikacije, tudi ne socialne in čas
socialdemokracije šele prihaja. Ne gre za mesece,
gre za leta ali morda celo desetletja.
Na naslednjih volitvah pa pričakujete boljši
volilni izid?
V	vsakem primeru.
ROBERT GORJANC
»Naš obrambni sistem zagotovo ne more temeljiti
na močnem letalstvu in mornarici, ker si tega ne
moremo privoščiti, ampak na drugih stvareh. V os-
nutku resolucije o nacionalni varnosti smo zapisali,
da bi bile tako letalske kot mornariške enote v se-
stavi kopenske vojske, ne pa kot posebna zvrst
s svojo organizacijo.«
Premik z mrtve
točke
LJUBLJANA, 9. junija
(Delo) - Zimanje ministr-
stvo in vlada sta še zmerno
optimistična pri obravna-
vanju težav v odnosih s Hr-
vaško. Menita namreč, da
so se premaknili z mrtve
točke, da je med državama
zavladalo bolj konstruktiv-
no ozračje. Vendar je pri-
čakovati, da določenih
vprašanj - zaradi posebnih
polvojnih razmer v sosed-
nji dišavi - ne bo mogoče
urediti hitro in trajno.
Šimon Peres
v Sioveniii
LJUBLJANA, 8. junija
(STA) - Na obisk v Slove-
nijo bo 16. junija pripoto-
val izraelski zunanji mini-
ster Šimon Peres. Ob tej
priložnosti bosta Slovenija
in Izrael sklenila sporazum
o sodelovanju na področju
kultvire, izobraževanja in
saianosti. Šimon Peres, ki
bo v Ljubljano pripotoval
na povabilo zimanjega mi-
nistra Lojzeta Peterleta, se
bo sestal tudi s predsedni-
kom Milanom Kučanom,
predsednikom vlade dr. Ja-
nezom Drnovškom in
obrambnim ministrom Ja-
nezom Janšo.
Učiteiji nadailuieio
s stavko
LJUBLJANA, 9. junija
(Delo) - Danes se je začela
tridnevna celodnevna stav-
ka na šolah in v dijaških
domovih po vsej Sloveniji.
V petek popoldne lahko
pričakujemo dokončno od-
ločitev, kako bo z zaključe-
vanjem ocen, opravljanjem
popravnih in zaključnih iz-
pitov za učence četrtih let-
nikov srednjih šol ter pisa-
njem spričeval. Že zdaj pa
je dogovorjeno, da stavka
ne bo prizadela letošnje ge-
neracije osmošolcev, ki bo-
do v ponedeljek oziroma
torek (odvisno od šolskega
umika) dobili zaključna
spričevala.
Občine naj bodo
močne, vplivne in
neodvisne
LJUBLJANA, 9, junija
(Republika) - Za zdaj je
v parlamentu doseženo so-
glasje, da je uresničitev lo-
kalne samouprave pred-
nostna naloga, zato je treba
zakon o lokalni samoupra-
vi sprejeti do konca leta.
Hkrati s tem zakonom naj
bi uredili sistema državne
uprave in javnih financ ter
pravosodje. Z zakonom je
treba reizmejiti državne
pristojnosti od lokalnih,
pri čemer je za nove občine
zlasti pomembno, da bodo
močne, vplivne in neodvis-
ne. To bodo dosegle, če bo-
do imele svoje vire financi-
reinja, saj se sicer ljudje za-
nje ne bodo odločali.
Za malenkost
dražje
LJUBLJANA, 7. junija
(Dnevnik) - Življenje je bilo
maja za dva odstotka draž-
je kot pred mesecem. Za to-
liko so se namreč povečale
cene življenjskih potrebš-
čin. Največji je bi skok cen
pri kulturi, razvedrilu in
oddihu, in sicer 17,7 od-
stotka. Na drugem mestu
majskih podražitev je hra-
na, ki se je podražila za
3 odstotke.
Št. 23 - 10. junij 1993
8
Vladajočim je treba
gledati pod prste
Pogovor z vsestranskim človekom - koroškim Slovencem - Ur. Feliksom J. Bistrem
Pred dnevi je obiskal Celje
dr. Feliks J. Bister. Poznamo
ga kot predstojnika ljubljan-
ske izpostave Avstrijskega in-
štituta za vzhodno in jugov-
zhodno E\Topo, člana vodstva
avstrijske Lige za človekove
pravice ter novega člana Pen
kluba Avstrije.
S svojo novo knjigo se je
predstavil kot eden najboljših
poznavalcev življenja in dela
dr. Antona Korošca, vodilnega
slovenskega politika v času
Avstro-Ogrske ter prve Jugo-
slavije. Zato sem ga povprašal
o dr. Korošcu (tudi njegova
doktorska naloga je bila na to
temo), o delu v inštitutu, koro-
ških Slovencih, človekovih
pravicah v Avstriji in Sloveniji
ter prihodnjem sosedstvu obeh
držav.
Z dr. Antonom Korošcem ste
temeljito spoznali preteklo
slovensko politiko. Kakšna je
razlika med slovenskimi poli-
tiki, ki so odhajali v dunajski
parlament, in tistimi, ki so
pozneje hodili v beograjskega?
Dr. Korošec je bil v vThu slo-
venske politike tako v času
Avstro-Ogrske kot tudi pr\'e
Jugoslavije. Torej se primerja-
va ponuja kar sama po sebi.
V začetku so bili to večino-
ma isti ljudje. Gotovo je bila
velika sprememba. Mislim, da
ni treba posebno poudarjati,
da je Dunaj tedaj predstavljal
metropolo. Že stoletja je spa-
dal med prva mesta Evrope,
lahko bi rekel krščanske Evro-
pe, saj je bil tam sedež apo-
stolskega cesarja in kralja.
Z vso tradicijo in mednarod-
nim vzdušjem, seveda. Ko so
prišli Slovenci v Beograd, so
naleteli na balkansko vas. Be-
ograd iz leta 1918 si je treba
ogledati na fotografiji - pri-
merjava z današnjim veleme-
stom ni mogoča. Moramo priz-
nati, da se je razvil šele v času
po drugi svetovni vojni. Tudi
dinastija Karadžordževičev ni
bila habsburška dinastija.
Znano mi je, da je bil Korošec
precej povezan s kraljem
Aleksandrom, ki je slovenske-
ga politika posebno cenil kot
edinega politika zahodnega ti-
pa. Hkrati ga je sovražil, kajti
Korošec je bil precej samosto-
jen ter podobno trmast kot
kralj. Med njima je bila prav
tako starostna razlika, Koro-
šec pa ni počel tistega, kar bi
kralj od njega želel. Iz njego-
vega prijateljskega kroga mi je
znano, da je bil nekoč pri kra-
lju, v zasebni avdienci, ko je
Aleksander izgubil živce: »Av-
dienca je končana!« je skočil
kralj. Korošec pa mu je odgo-
voril: »Morda za vas, zame pa
ne. Predstavljam slovenski na-
rod ter pričakujem odgovor.«
Kako pa se je razlika izraža-
la med odnosi v dunajskem ter
beograjskem parlamentu?
S tem se znanstveno nisem
ukvarjal. Turbulenca je bila
precej večja. Težave so bile za-
radi južnih navad, odnosi, za-
radi koleričnosti, zaostreni.
V dunajski skupščini se ni
streljalo, v Beogradu, leta
1928, pa se je to zgodilo. To je
ostalo, saj so pred tremi leti
ugotovili, da so nekateri po-
slanci bivše jugoslovanske
skupščine prišli na zasedanje
oboroženi.
Kako je dozorela vaša odlo-
čitev za natančnejše spozna-
vanje dr. Korošca? Zakaj prav
njega?
Njegov ponos in slovenska
narodna drža sta me očarala
že takrat, ko sem prebral
o njem prve stavke. Zanimal
me je položaj na južnem Šta-
jerskem, v kronovini Štajerski,
v drugačni relaciji, a podoben
koroškemu. Vitalnost delova-
nja politikov na Štajerskem
— ne le Koroščeva — me je kot
koroškega Slovenca bolj pri-
tegnila kot pa kranjska ureje-
nost. V tej, Koroščevi politiki,
sem spoznal več vzporednic
s Koroško.
Vaše znanstveno delo o Ko-
rošcu je le del vaše pestre
ustvarjalnosti. Delate kot
predstojnik ljubljanske izpo-
stave Avstrijskega inštituta za
vzhodno in jugovzhodno Evto-
po, pa v vodstxTi avstrijske Li-
ge za človekove pravnice. Veli-
ko dela imate, široko po-
dročje ...
Najbolj se bojim dolgčasa.
Po redni službi sem se vselej
ukvarjal tudi z drugimi dejav-
nostmi. Najbolj pa me privlači
delo za človekove pravice.
Vaše delo v ljubljanski izpo-
stavi avstrijskega inštituta je
najširši javnosti manj znano.
To opravljamo že tretje leto,
namenjeno pa je vsemu slo-
venskemu prostoru. Prva na-
loga je posredovanje tridesetih
enomesečnih raziskovalnih
štipendij v Avstriji, in to za
vsa študijska področja, za po-
diplomski študij. Pripravlja-
mo predavanja, ekskurzije
Slovencev v Avstrijo ter Av-
strijcev v Slovenijo, pa skupne
raziskovalne projekte. Organi-
ziramo tudi večje prireditve,
kot je bil mariborski avstrij-
sko-slovenski simpozij o Slo-
vencih v avstrijski zvezni de-
želi Štajerski.
Znano je, da ste tudi med
novimi člani avstrijskega Pen
kluba. V Avstriji je veliko od-
ličnih slovenskih pisateljev.
Imamo dve skupini. Prva je
na Koroškem, med njimi sta
tudi moja sošolca Florjan Li-
puš in Gustav Januš. Izhajata
iz gimnazijskega delovanja na
Plešivcu, iz malega semenišča,
kjer smo izdajali dijaški list
Kres. Naš sošolec je bil tudi
Valentin Oman, veliki koroški
slikar. Pod Lipuševim vod-
stvom smo nato sodelovali
v koroški literarni reviji Mla-.
dje, v tem okviru pa so pozneje
ustvarjali tudi številni mlajši
avtorji, ki so prišli iz celovške
slovenske gimnazije. Druga je
dunajska skupina pisateljev.
Pri tem mislim zlasti na prija-
telja Leva De telo ter njegovo
soprogo, pesnico Mileno Mer-
lak, ki je, po mojem mnenju,
ena najbolj poglobljenih slo-
venskih pesnic. To se je potr-
dilo tudi lani, v Ljubljani, ko
smo z Izseljensko matico pri-
pravili simpozij Dunaj in Slo-
venci. Ko je brala svoje pesmi,
so bile za tisto občinstvo razo-
detje, nova izpoved, nov duh.
Milena Merlak še vedno ostaja
preveč v ozadju. Tudi Lev De-
tela se vse bolj uveljavlja tudi
v Sloveniji. Na simpoziju je
imel odlično predavanje o lite-
rarnem ustarjanju Slovencev
na Dunaju. Po mojem mnenju
bi oba zaslužila Prešernovo
nagrado.
Govorila sva o koroških Slo-
vencih. Kakšen pa je njihov
trenutni položaj? Ali se stanje
premika na boljše?
Po naravi sem optimist. Na
kratko lahko povem, da koro-
ški Slovenci še nikoli po drugi
svetovni vojni niso imeli tako
dobrih pogojev kot danes. Žal
pa se veliko preveč prepirajo,
zato obstaja nevarnost, da ne
bodo našli skupne poti. Drug
drugega želijo pritisniti ob zid
oziroma se izigravajo, ker pač
nekdo meni, da je trenutno
številčno močnejši. Upajmo,
da bodo prevladale trezne gla-
ve. Z medsebojnim prereka-
njem pa manjšina nima pri-
hodnosti.
Zadnji čas vse več slišimo
tudi o Slovencih na avstrij-
skem Štajerskem, v radgon-
skem kotu.
To vprašanje je aktualiziral
položaj, ko smo pozomejši do
manjših regij. Naš mariborski
simpozij je izbral to temo za
zaključno prireditev. Sloven-
ska akademija znanosti in
umetnosti je pred tem pripra-
vila podobne simpozije za ob-
mejna področja v Italiji in na
Madžarskem, zato je manjkalo
še področje na avstrijskem
Štajerskem. Zavedali smo se,
da Slovencem na Štajerskem
ne more nihče pomagati, prvi
korak morajo storiti sami. Ze-
lo malo jih je, narodnostno pa
so neosveščeni. Potrebna je
previdnost, »hej slovenstvo«
nam ne pomaga. Osebno sem
presenečen, da aktivisti, ide-
alisti, govorijo celo o etnocidu
ali logocidu. Torej o fizičnem
uničenju slovenske manjšine
na avstrijskem Štajerskem.
Takšna radikalizacija Sloven-
cem ne pomaga. Ocena položa-
ja je mogoča brez prepirov, ču-
stev. Lahko jim damo ponud-
bo, če se je bodo poslužili, pa
je odvisno od njih samih.
Vaše najljubše področje je
dejavnost v avstrijski Ligi za
človekove pravice. Kako ste
zadovoljni s položajem?
Naša, avstrijska Liga se uk-
varja s kršenjem pravic le na
območju avstrijske repubhke,
povezani smo z Mednarodno
ligo za človekove pravice v Pa-
rizu, občasno pa še z drugimi.
Skrb za človekove pravice je
po eni plati Sizifovo delo, po
drugi pa krvavo potrebno. Mi-
roljubna in demokratična
družbena ureditev brez upo-
števanja mednarodnih listin ni
mogoča. Tudi to, kar se tiče
enakopravnosti tujcev, žensk,
zaščite človekovega dostojan-
stva, predvsem otrok - to so
nedeljive, osnovne pravice,
svoboščine. Osebno si želim,
da bi Slovenija obnovila Od-
bor za človekove pravice. Pu-
stila ga je zaspati po tistem, ko
mu je uspelo prispevati bistve-
ni delež k nastanku demokra-
tične republike Slovenije. To
je tudi zame evropski pogled,
ki ga pogrešam. Ta Odbor je
bil v nekem smislu dopisni
član Mendarodne lige v Parizu
od leta 1989. To smo izglaso-
vali, tudi z našo pomočjo, na
skupščini v Parizu. Slovenija
je ostala brez zastopstva v tem
krogu lig, ki so po vsem svetu.
Bavconov svet, ki je imel veli-
ke zasluge, je menda tudi že
delno razpuščen, zato ni niko-
gar, ki bi skrbel za alternativo.
Vsega pa le ne smemo prepu-
stiti državi. Tudi iz avstrijskih
izkušenj je znano, da še tako
zgledna pravna država dela
napake. Birokraciji in vlada-
jočim je treba gledati pod pr-
ste ter jih, včasih, tudi po pr-
stih. Preden zagrešijo kaj huj-
šega.
Kako pa osebno ocnejujete
stanje človeko\ah pravic tako
v Avstriji kot tudi v Sloveniji?
Menim, da Slovenija slovi
kot zgledna mlada demokraci-
ja. To vselej slišim tudi na tu-
jem. Gre za upravičen kompli-
ment, saj se je, na primer.
zgledno potrudila za ureditev
manjšinskega vprašanja, mar-
sikaj, kar se tiče Romov in tu-
jih delavcev, pa bo morala na-
doknaditi. V Sloveniji je treba
razviti še precej pravnega ču-
ta. V mednarodnem poročilu
izraelskega strokovnjaka je
Slovenija označena kot edina
država, ki bo zmogla pot do
popolnejše demokracije, in to
brez posebnih presenečenj. Pi-
še, da je Slovenija vajena reda
ter ljudje delavni, ker so se te-
ga učni že v stari Avstriji. Ta-
ko izraelski avtor.
Mogoče še naslov tega poro-
čila?
To je izšlo v posebni številki
dunajske revije. Trenutno, ad
hoc, ga ne morem citirati, gre
pa za pregled stanja v vzhod-
noevropskih državah, na ne-
kem mednarodnem forumu.
Stanje človekovih pravic v Av-
striji pa je podobno stanju
v zahodnih demokracijah.
V osnovi je pravna država,
kjer delujejo sodišča, žal pa
imamo, po mojem, celo preveč
blagostanja. Tako, da nam
zmanjka čuta za tiste, ki so
potisnjeni na rob. Preveč ego-
izma je že, zato je naloga takš-
ne Lige pomagati tistim v sen-
ci. Teh je v vsaki družbi do-
volj, tudi v avstrijski. Mednje
spadajo etnične skupine, torej
narodnosti, socialne in verske
skupine, tujci, begunci, azi-
lanti... V Ligi vsekakor nismo
zadovoljni z ureditvijo, ki jo je
Avstrija vpeljala pod vplivom
evropskega zidu, proti vsem
neprijetnim presenečenjem od
zunaj.
Pa še zadnje vprašanje. Slo-
venija in Avstrija imata veliko
skupne zgodovine, veliko po-
vezovalnega in razdružujoče-
ga. Kot zgodovinarju vam je to
dobro znano. Kako naj bi, po
vašem mnenju, sosednji deželi
gradili prihodnost, kako pre-
magati vse tisto, kar ju je do-
slej razdvajalo ali ju še razd-
vaja?
Premagati vse, kar je razd-
vajalo, ter delati na tem, kar
lahko združuje danes ter nas je
združevalo že v preteklosti. To
je potrebno postaviti v pravil-
no luč. Odpovedati se je treba
preozki nacionalni drži. Po pr-
vih izkušnjah na raziskoval-
nem in znanstvenem področju
široko sodelujemo. Zadeve
s skupno osvetlitvijo so videti
povsem drugače, kot če jih
vsaka stran posebej pošastno
slika kot menetekel na imagi-
narno steno. Potrebna je po-
gumna odločitev za sodelova-
nje. To je kultumo-politični
imperativ današnjega časa,
povsod težijo za tem. Tudi
znanost se ne more več zapira-
ti v nacionalne kroge, projekti
so mednarodni, ne le dvo-
stranski. Slovenija ima veliko
za dati. To sem opažal že prej,
ne le zadnja tri leta, ko sem
spremljal univerzitetno doga-
janje. Slovenija ima odlične
strokovnjake, id so marsikje že
integrirani. Treba je ustvariti
pogoje mirnega in ustvarjalne-
ga znanstvenega, kulturnega
in tudi drugega, gospodarske-
ga sodelovanja. To ni le fraza,
bilo je tudi v preteklosti, pov-
sod, kjer je bila kulturna raven
najvišja.
BRANE JERANKO
BORZNO POSREDNIŠTVO
Ali veste, da je najbolj donosna oblika varčevanja vlaganje
denarja v vrednostne papirje? Je tudi vas zamikalo, da bi
poizkusili s to obliko naložbe? V naši banki se ukvarjamo
z borznim svetovanjem in posredovanjem, z vsemi obli-
kami poslovanja preko borze in mimo borze. Nudimo vam:
*	posredovanje nakupa in pro(jaie vseh vre(jnostnih
papirjev, ki se pojavljajo v slovenskem prostoru in
se z njimi trguje
*	odkup vrednostnih papirjev (obveznice PTT Celje,
Gorenja...)
*	prodajo:
-	lastnih blagajniških zapisov LB Splošne banke
Celje d.d. od 1 do 6 mesevev
-	dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije
- »dvojček«
*	svetovanje s področja trgovanja in nalaganja
denarja v vrednostne papirje
*	hrambo in servisiranje vrednostnih papirjev
individualno upravljanje sredstev komitenta
Pokličite naše brokerje na telefon 063/26-240 ali jih obiščite
v Celju, Vodnikova ulica 2. Na razpolago so vam tudi
v prostorih Celjske mestne hranilnice in sicer ob ponedelj-
kih, sredah in petkih od 9.00 do 11.00, dobite pa jih na
telefonu 063/26-815.
NE DOVOLITE, DA VAS PREHITI ČAS, PRE-
HITITE RAJE VI NJEGA IN DONOSNO
NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE.
Št. 23 - 10. junij 1993
9
Veš črnograditelj svoj
dolg? Nimaš nič sramu?
Se čmograaiteljem res piše črno - Misli država resno - JI črnogradIteUI pomagajo?
Problem črnih gradenj na
Slovenskem je živ že nekaj de-
setletij. Tu in tam je deležen
večje medijske pozornosti. Dr-
žava se namreč občasno spom-
ni, da tako ne gre več naprej,
zato se odloči ukrepati. Urba-
nistični inšpektorji napnejo
moči, izdajajo odločbe, padeta
hiša ali dve, potem pa gre zo-
pet vse po starem. Tokrat naj
bi bilo res drugače. Čmogradi-
teljem naj bi se po 9. juliju za-
res pisalo črno.
Nova zakonodaja je čmo-
graditeljem naklonjena v toli-
ko, da jim bo pogledala skozi
prste, če bodo do 9. julija letos
vložili prošnjo za pridobitev
lokacijskega dovoljenja in pla-
čali depozit, najnižji bo
v vrednosti 150 tisoč tolarjev.
Tisti, ki bodo to storili, imajo
veliko možnosti, da bo njihova
čma gradnja legalizirana.
V nasprotnem primeru naj bi
tokrat država postala zares
stroga.
S^eč po odzivu čmogradi-
teljev na novi zakon je priča-
kovati, da ga le-ti tudi tokrat
ne bodo vzeli resno. Od pri-
bližno 30 tisoč registriranih
čmih gradenj v Sloveniji je do
sedaj vloženih le 65 vlog za
pridobitev lokacijskega dovo-
ljenja, od tega v Celju le dve.
In koliko črnih gradenj je
v Celju? Urbanistična inšpek-
torica Majda Golob jih ima
evidentiranih sto. Malo, kajne,
če je uradna ocena, da jih je
v Sloveniji 3Q tisoč. Po drugih
ocenah je čmih gradenj v Ce-
lju približno 2 tisoč. To je sli-
šati že bolj verjetno.
Da čmograditelji vsaj na
območju občine Celje niso vze-
li resno nove zakonodaje, pri-
ča tudi nekaj predrznežev, ki
te dni še veselo na čmo gradi-
jo, sosedom pred nosom, in se
tako v brk smejejo državi, ur-
banističnim inšpektorjem in
sosedom.
Kredit za piačiio
depozita
Na celjski občini so do mi-
nulega tedna prejeli le dve vlo-
gi za pridobitev lokacijskega
dovoljenja. Res pričakujejo
večji odziv šele od 1. julija da-
lje, toda če čmograditeljem ne
bodo že te dni krepko stopili
na prste urbanistični inšpek-
torji, le-ti ne bodo verjeli grož-
njam nove zakonodaje.
Vlogi, ki sta do konca maja
prispeU na celjsko občino, sta
vložila lastnik na čmo delujo-
če gostilne Klukec na Golovcu
ter zakonski par Temnik iz
Povž pri Novi cerkvi.
Zakonski par Temnik smo
obiskali in ugotovili, da je
Mirko invalid, priklenjen na
invalidski voziček, in da je
pričel na čmo graditi leta
1982, potem ko je zaman mole-
doval za dodelitev pritličnega
stanovanja. Mirko se je na-
mreč leta 1980 hudo ponesre-
čil, postal invalid, zato so
stopnice do četrtega nadstrop-
ja v stanovanjskem bloku
v Velenju zanj predstavljale
nepremagljivo oviro. Ker ni
bilo možnosti za zamenjavo
stanovanja, se je dve leti kas-
neje odločil, da si postavi hišo
na čmo, na podedovanem
zemljišču.
Zrasla je skromna, a okusno
urejena hiša, ki sta jo zakonca
dogradila leta 1990. Ves čas pa
sta imela slabo vest, ker sta
vedela, da je hiša postavljena
na čmo, na to so ju nič ka>
prijazno tu in tam opozarjali
tudi sosedje. Zato sta se že
aprila letos, ko je bila nova
zakonodaja še v pripravi, od-
pravila na celjsko občino po
informacije, kako bi bilo čmo
gradnjo mogoče legalizirati.
Ko sta kasneje, ko je bila za-
konodaja že sprejeta, izvedela,
da lahko s plačilom depozita
v višini 150 tisoč tolarjev čmo
gradnjo legalizirata, sta se ne-
mudoma odločila.
Čeprav imata hčerko sred-
nješolko, Mirko pa je od ne-
davnega invalidsko upokojen
in zato živijo zelo skromno, sta
najela dveletni bančni kredit
in tako plačala depozit. Vest je
oprana, dve leti pa bo družina
krepko zategovala pas, da bo
kre^t odplačala.
Nekaj kilometrov proč,
v Socki, pa te dni raste ogrom-
na čma gradnja - obrtnik iz
Socke nahierava v njej urediti
gostinski lokal. Dela pospeše-
no tečejo, a nihče ne ukrepa.
Ogromna čma gradnja raste
tudi nad samopostrežno ti^o-
vino na Polulah in gotovo še
kje. In nova zakonodaja je
pravzaprav tem ljudem naklo-
njena. Ce bodo namreč plačali
do že omenjenega datuma de-
pozit, bo čma gradnja po vsej
verjetnosti legalizirana.
In kje vse so čme gradnje na
Celjskem? Sploh ne samo po
oddaljenih hribovskih vasi-
cah, bogu za hrbtom, kot bi
bilo pričakovati. Kar peljite se
proti Ostrožnemu, ob glavni
cesti jUi je kar nekaj. V smeri
proti Smartnemu v Rožni doli-
ni so čme gradnje še posebej
veselo rastle, v Slatini, na pri-
mer, je cel hrib čmogradite-
Ijev. Čeprav naj bi tam stale
zidanice, za to so bila izdana
dovoljenja, je ves hrib posut
s stanovanjskimi hišami. Po-
dobnih primerov je še nekaj.
Veš, inšpeictorica,
svojo doižnost?
Stopiti čmograditeljem na
prste so že v minulih letih ime-
li možnost urbanistični in-
špektorji. Očitno pa so svoje
delo opravljali ležemo, iz pi-
sam, in bili bolj malo na tere-
nu, zato so čme gradnje veselo
rastle. Ali verjamete, da se bo
sedaj vse spremenilo? Poča-
kajmo kcikšno leto, pa bomo
videli. Sicer pa smo obiskali
tudi celjsko urbanistično in-
špektorico Majdo Golob, ki
naj bi se ukvarjala s preganja-
njem čmograditeljev.
Gospa Golob, pravite, da
imate evidentiranih sto čmih
gradenj. Koliko odločb pa ste
že izdali čmograditeljem?
»Števila odločb ne bi vedela
povedati, ker tega nikjer ni-
mamo evidentiranega.«
Vsaj približno pa verjetno
veste, kolikšno je to število?
»Tudi približno ne vem, gle-
de na to, da sama opravljam to
delo in da na tem delovnem
mestu še nisem dolgo.« (Gospa
Golobova opravlja to delo pri-
bližno leto dni, do srede aprila
pa sta bUi v Celju zaposleni
dve urbanistični inšpektorici.
V Novem tedniku je že izšel
razpis za novega urbanistične-
ga inšpektorja, kar pomeni, da
bosta v kratkem to delo oprav-
ljala zopet dva inšpektorja.)
Koliko odločb pa izdate na
mesec?
»To je zelo različno. Mi
opravljamo terenske oglede in
zbiramo podatke, tako da gre
v povprečju za deset odločb na
mesec.« (Po podatkih, ki jih
imcimo, je teh odločb na mesec
od januarja letos do konca ma-
ja v povprečju za polovico
manj, v glavnem so izdane za
čme gradnje lesenih ograj, le
tu in tam gre za na čmo zgra-
jeni prizidek in podobno.)
Ali obstaja v Celju izvajalec
odstranitve čmih gradenj?
»Do sedaj je bil to CE-KA
Celje, kako bo v prihodnje, še
ne vemo, ker se govori o kon-
cesiji za ta dela.«
Morda veste, koliko čmih
gradenj je podjetje CE-KA po-
rušilo?
»Ne, tega podatka nimam.
V zadnjem času je bUo tega
malo, ker so vsi čmograditelji
raje odstranili čme gradnje
sami, ko so dobili predračun
za rušenje.«
Ali boste do 9. julija kot ur-
banistična inšpektorica po-
spešeno delali, da bi čmogra-
ditelje spodbudili, naj ravnajo
po novem zakonu?
»Pospešeno delamo v tej
smeri že od prvega napotka po
sprejetju zakona.«
Ker je odziv čmograditeljev
na možnosti, ki jim jih daje
nova zakonodaja, zaenkrat
slab, je pričakovati, da bo po
9. juliju kar precej čmih gra-
denj, ki naj bi jih zadele sank-
cije.
»Znesek 150 tisoč tolarjev je
prav gotovo strošek, ki ga ni
nihče vštel v svoj proračim.
Mislim, da bodo to v glavnem
vsi plačali v začetku julija.«
Kaj pa se bo s čmograditelji
zgodilo po 9. juliju, če te vsote
ne bodo plačali in ne bodo vlo-
žili prošnje za pridobitev loka-
cijskega dovoljenja?
»Kot zakon predvideva, se
jim bo rušilo.«
Pa mislite, da bo res tako?
»Mislim, da je to dovolj
močno orožje proti čmim
gradnjam.«
Ali boste zakon dosledno iz-
vajali ali se bo enim mšilo,
drugim pa ne?
»Tistim, ki bodo plačali, čr-
ne gradnje gotovo ne bomo m-
šili in lahko čakajo na legali-
zacijo objekta. Ostalim se bo
precej rušilo. Glede na to, da
gre pri čmih gradnjah večino-
ma za prizidke in lope, ki jih
resnično ni škoda, mislim, da
tega ne bo problematično po-
čistiti.«
Na regijskem posvetu, ki je
bil pred nedavnim v Celju, je
glavni republiški urtbanistični
inšpektor, gospod Napmdnik,
med drugim dejal, da ne začni-
te ukrepati pri kumikih in
lopah!
»V tej smeri tudi delamo.
Najprej smo vzeli v precep čr-
nograditelje celih objektov, da
jih na ta način prisilimo k pri-
javi za moratorije. S tem dobi-
jo tudi možnosti za legalizaci-
jo objektov. Lop in podobnega
pa ni potrebno vključiti v naše
zazidalne načrte in prostorske
akte in legalizirati njihovega
obstoja.«
Rekli ste, da imate evidenti-
ranih 100 čmih gradenj. Torej
v najboljšem primem pričaku-
jete tudi samo sto vlog za pri-
dobitev lokacijskega dovo-
ljenja?
»Ti dve vlogi, ki sta že vlože-
ni, ne sodita med tiste čme
gradnje, ki bi jih imeli eviden-
tirane, zato bo teh prijav ver-
jetno še več. Poleg tega se pri-
javljajo ljudje za legalizacijo,
ne da bi predhodno plačali za
moratorij; s tem, ko se prijavi-
jo za legalizacijo, pa bo isto-
časno izveden tudi postopek
na naši inšpekciji. To je v bi-
stvu prisUa k plačilu morato-
rija^.«
Če bi recimo vseh teh sto
čmograditeljev plačalo za mo-
ratorij, ali bi bile potem čme
gradnje na Celjskem odprav-
ljene?
»Mislim, da ne, vsaj zaen-
krat še ne. Večina verjetno tu-
di ne ve, da je treba za vsak
prizidek zaprositi za lokacij-
sko dovoljenje, ker menijo, da
tam, kjer že stoji objekt, ni no-
bene škode, če zgradijo še pri-
zidek. Je pa to dejansko veriž-
na reakcija. En sosed v soseski
zgradi prizidek, potem ga
zgradi še dmgi in tako dalje.
Večina tudi ne ve, da mora za-
prositi za dovoljenja za ograje,
pesjake, pravzaprav za vsak
poseg na svojem vrtu.«
Sto črnih gradenj imate evi-
dentiranih, koliko pa mislite,
da jih je v resnici?
»To je zelo težko reči.«
Je potemtakem teh sto čmih
gradenj v glavnem kar dober
odsev dejanskega stanja?
»Ne, mislim, da jih je precej
več, samo zelo stare so že. Ob-
čina Celje bi se morala dogo-
voriti za takšno politiko, da bi
ljudi prisilila, da se odločijo za
le^lizacijo čme gradnje.«
Čmograditelji lahko v teh
dneh razmišljajo tudi tako: za-
kaj bi človek plačal tisti depo-
zit, kajti če se ni mšilo v minu-
lih letih, se tudi po 9. juliju
vsem ne bo?
Gotovo razmišljajo tako, vsi
so prepričani, da bo šlo vse po
starem. A ko bo padel prvi ob-
jekt, pa dmgi, bodo videli, da
je tokrat resno.«
Pa bodo padali? Kdo jamči
za to?
»Mi naj bi jamčili.«
Rekli ste, naj bi. Ali zares
boste?
»Mislim, da bomo resno šli
v rušenje. Tokrat.«
Kaj pa, če pridem čez pol
leta ali še kasneje in se bo iz-
kazalo, da tega niste storili?
»Ne vem. Rada pa bi še ne-
kaj dodala. Delo urbanistične
inšpekcije in vsi ukrepi, pove-
zani z njenim delom, je zelo
kompleksno in je vezano tudi
na druge upravne organe.
Ukrepanje inšpektorja ni le po
njegovi volji, ampak tudi po
volji dmgih upravnih organov,
čeprav so postopki samostojni.
Vezano je na vse prostorske
akte in na politične odločitve
občine oziroma države.«
Kdo naj bi se s problemom
čmih gradenj poleg vas še uk-
varjal?
»Cela občina bi morala raz-
misliti o tem. Ko spoznaš naše
prostorske akte, zakonodajo,
način življenja ljudi, politiko
preteklih let, tudi ugotoviš,
zakaj nastajajo čme gradnje.«
In zakaj nastajajo?
»Trije razlogi so. Dolgotraj-
no sprejemanje prostorskih
aktov, medsosedski odnosi in
šele na koncu samovolja čmo-
graditeljev.«
NATAŠA GERKEŠ
Zakonski par Temnik bi rad, kljub skromnim prihodkom, legali-
ziral svojo čmo gradnjo.
Nedaleč proč, v Socki, raste ogromna čma gradnja.
Št. 23 - 10. junij 1993
10
Tu Je naš kraj
in naša domovina!
s FrancUem Križalem o Hermanu CeUskem na Starem gradu
Celjski so že od nekdaj buri-
li duhove tako piscem kot
ljudstvu, ki kaj ve o njih, še
posebej ponosni nanje in na
modro kri ter tri zvezde v grbu
smo Celjani, ki radi odgrinja-
mo tenčico o njihovem življe-
nju, če se nam ponudi prilož-
nost. So večni izziv tudi reži-
serjem in igralcem. Tokrat
nam bodo po dolgih letih pre-
mora z igro na prostem, pod
milimi zvezdami na Starem
gradu to pripoved pomagali
oživiti celjski gledališniki, ki
so si za konec iztekajoče sezo-
ne prihranili izdaten zalogaj
in se že pred meseci resno za-
grizli vanj.
Pod režijskim vodstvom
Francija Križaja, v izvedbi do-
mačih igralcev in v sodelova-
nju s številnimi statisti bo an-
sambel namreč IT.jvmija,
v pristnem ambientu, premier-
no uprizoril Novačanovega
Hermana Celjskega. V naslov-
ni vlogi bo nastopil igralec Ja-
nez Bermež.
Občinstvo je že pogrešalo
avtentičnih predstav na pro-
stem in Herman Celjski bo to
vrzel zdaj poskusil zapolniti,
Franci Križaj?
V gledališču smo že dlje časa
razmišljali o tej uprizoritvi, ki
terja izjemno veliko priprav,
dela, seveda tudi denarja in
zdaj je pred uresničitvijo. Her-
man Celjski bo ponovno zaži-
vel. Mnogi Celjani se ga še
spomnijo iz leta 1965, ko je
celjsko gledališče, takrat še ni-
sem bil stalni režiser v Celju,
z velikim uspehom igralo enak
tekst Antona Novačana, kot ga
danes igramo mi. V naslovni
vlogi se je tedaj vtisnil v spo-
min Janez Škof, režiral je
Branko Gombač, ki je tri leta
zatem na prostem, v Mestnem
parku, postavil pred občinstvo
še Kreftove Celjske grofe. Po-
tem, razen gostujoče skupine
iz zamejstva, na gradu ni bilo
več predstave v izvedbi po-
klicne gledališke hiše. Never-
jetno je, koliko se med ljudmi
še zdaj govori o predstavi, za
katero je veUko zanimanje tu-
di drugod po Sloveniji. Sicer
pa je treba povedati, da nasta-
ja v koprodukciji s Festivalom
Ljubljana in Svetovnim slo-
vensldm kongresom.
Vaje so v veliki meri dobe-
sedno odvisne od naklonjeno-
sti zvezd. Zdaj, po delu v hiši,
na odru, že nekaj časa pridno
vadite pod Frideriko\'im stol-
pom. Takšno delo se v marsi-
čem razlikuje od siceršnjega,
je bolj naporno... ima večji
izziv...?
Nekateri člani našega an-
sambla imajo z delom na pro-
stem že nekaj izkušenj od prve
predstave, prav tako ostali de-
lavci in sodelavci, saj je tu po-
trebno veliko več vzporedne-
ga, organizacijskega in opera-
tivnega dela kot sicer. Jaz se
prvič spopadam z režijo na
prostem, če izvzamem spekta-
kel za začetek balkanskih at-
letskih iger na stadionu Kladi-
varja pred mnogimi leti. Pred
leti pa sem režiral tudi Koza-
kovo Afero na poletnih prire-
ditvah v Splitu, v Diokleci-
anovi palači.
No, nisem navajen vpitja
v megafon in tudi mislim, da
bi tak način dela slabo vplival
na razpoloženje v ansamblu.
Pač pa je potrebno vsako stvar
zato toliko prej razmisliti in
delati z igralci tudi posamič.
Tu pa je ša cela armada, okoli
šestdesetih statistov, ki terja
še poseben tretma in o kateri
moram reči, da je izjemno po-
žrtvovalna.«
Ne v tednih, v mesecih se
šteje takšno delo, ki ga bomo
imeli priložnost videti na gra-
du v še nekaj ponovitvah,
Ljubljančani pa na ljubljan-
skem gradu v okviru tamkajš-
njih poletnih prireditev. Je de-
lo zelo naporno?
Ansambel se do slednjega
igralca, sodelavca ali statista
zaveda, da smo se lotili zah-
tevnega dela, da ga želimo Ce-
ljani tudi kar najbolje opraviti
pred slovenskim občinstvom
in da si napak ali zastoja pri
delu ne smemo privoščiti. Če
se nam delo izmuzne iz začrta-
nega programa, ga ne bo več
moč ujeti in ker smo odvisni
tudi od neba, moramo k vsemu
temu prišteti še takoimenova-
no »zlato rezervo« za vaje.
Zdaj že krepko vadimo na gra-
du, kjer vselej seveda niso ide-
alne razmere za delo. Ne samo
vročina, na grad prihajajo tudi
obiskovalci, izletniki... am-
pak doslej smo se z vsemi lepo
sporazumeli. Igralce vozimo
na grad s kombijem, nekateri
pa nabirajo kondicijo za pred-
stavo kar s pešačenjem. Na-
porno je, toda tudi prijetno in
zanimivo.
Novačanov tekst o Hermanu
Celjskem se bistveno razlikuje
na primer od Kreftovih Celj-
skih grofov, ali pa od Županči-
čeve Veronike Deseniške, za
katere režijo ste leta 1971 pre-
jeli Borštnikovo nagrado. Po-
gosto vsa ta dela o Celjskih kar
preveč poenostavimo v eno sa-
mo, zato bi bilo prav, da o tem,
ki ga bomo videli letos, pove-
ste še kakšno podrobnost.
»Ta se začne že pri avtorju
samem. Vojničan po rodu, so-
dobnik modeme, ki je bil zelo
eruptivna osebnost: zdaj di-
plomat, zdaj kmet, pisatelj, tr-
govec in nestalna osebnost,
Hermana Celjskega ni napisal
kot ljubezensko romanco. De-
lo je komorno, mi pa mu bomo
dodali spektakelske momente.
V njegovem tekstu ni niti ene-
ga samega Ijubeze^kega pri-
zora med Friderikom in Vero-
niko. Torej ne gre, kot bi kdo
zmotoma pomislil, za odnos
kot pri Romeu in Juliji!«
Vsega nam ne izdajte. Vse-
eno pa nas zanima, ali bodo na
celjskem gradu razen številnih
statistov, nastopali tudi konji.
ali kakšne druge živali?
»Konjev ne bo. Bodo pa kro-
kodili v prispodobi kakšne
ženske torbice in brez dvoma
levi v prispodobi kritikov...
No, tako malo za šalo. Bodo pa
konji z glasnikom že od te so-
bote dopoldne in potem pred
vsako predstavo hodili po
Zvezdegradu (Celju) in napo-
vedovali gledališki spektakel
na Starem gradu.«
MATEJA PODJED
Trdna veriga olcoii Hermana
•	Predstava Herman Celjski je prvorojenec nedavno
ustanovljenega Sklada za kulturo občine Celje, ki ima
tudi sicer veliko zaslug za predstavo pod celjskimi zvez-
dami. Glavni pokrovitelj predstave je celjska Kovino-
tehna.
•	Na odprtem odru bo prostora za okoli 400 gledalcev.
Vstopnice po 800 tolarjev so na voljo v gledališki blagajni,
v turističnih agencijah po Sloveniji in si jih je potrebno
pravočasno zagotoviti, opozarjajo v gledališču. Več kot tri
četrtine so jih že prodali.
•	Občinstvo naprošajo, da se na grad napoti bodisi peš,
po razsvetljeni Pelikanovi poti, ali po cesti, ali pa z Izlet-
nikovimi avtobusi, ki bodo krenili vsakič pol ured pred
pričetkom predstave s parkirišča na Glaziji.
•	Oder, oziroma sceno za Hermana je postavil celjski
Remont, prizorišče bo prepredel z elektriko Elektrosignal,
bakle je prispevala Ilirija Lights, za promet in prometne
zapore bodo skrbeli pri ZŠAM, za prevoze Izletnik, ki je
tudi prvi položil svoj prispevek v Sklad za kulturo. Klopi
bodo postavili Celjski sejmi, posodili jih bodo gasilci.
•	Predstava, ki bo imela tu^ kot pač vsaka druga svoj
gledališki list z nastopajočimi in sodelavci, bo imela en
odmor in en zunanji šank na parkirišču pred glavnim
vzhodom na grad. Tudi sanitarije bodo postavili in uredili
okolico, kar se zdi pomembno zlasti zato, da bo ta infra-
struktura na gradu ostala tudi za prihodnje poletne prire-
ditve.
Kuiturni večer v Taboru
Preteklo soboto se je bogat
kulturni večer v Taboru pri
Vranskem razvil v prisrčno
družabno srečanje pevcev Ta-
bora, Kovinotehne iz Celja ter
sponzorjev.
100 let zborovskega petja
v Taboru se naglo približuje.
Marljivi kulturni delavci se na
to s^bno pripravljajo. Tako
jim je uspelo organizirati otro-
ški pevski zbor, saj se dobro
zavedajo, da je ljubezen do
petja potrebno privzgojiti
mladim in najmlajšim. Obudili
so delovanje moškega pevske-
ga zbora ter na novo formirali
mešcuii pevski zbor.
Koncert so odprli najmlajši.
Otroški pevski zbor je pod
vodstvom zborovodkinje Moj-
ce Dobnik napolnil dvorano in
srca poslušalcev z lepim, ubra-
nim petjem in mladostno pri-
srčnostjo.
Moški pevski zbor ima za
seboj najdaljšo dobo uspešne-
ga delovanja. Menjalo se je več
zborovodij, pevci pa so vse-
skozi ohranjali ljubezen do
prelepe slovenske pesmi. Na
koncertu so nastopili samo-
stojno kot moški del mešanega
zbora, ki se sestaja le prilož-
nostno, in navdušili poslušal-
stvo s prepričljivo in doživeto
interpretacijo fantovskih po-
doknic. Petje je odlikoval ple-
menit, žameten zvok, natanč-
na intonacija ter muzikalnost
zborovodje.
Vrhunec koncertnega večera
je bil nastop mešanega pev-
skega zbora Tabor, ki deluje
leto in pol tudi pod vodstvom
Milana Kasesnika. Program-
sko je zborovodja nastop reiz-
delil v dva dela. S primemo
interpretacijo je najprej podal
skladbe evropskih romantikov
vse do Orffove Odi et amo,
s katero je zbor pokazal visoko
stopnjo kulture lepega petja.
V dmgem delu pa smo prisluh-
nili domiselnim izvedbam slo-
venskih narodnih pesmi, ki so
najpomembnejši del zborov-
skega poustvarjanja.
Dogodek večera pa je bila
podelitev Gallusovih odličij
pevcem za dolgoletno aktivno
prepevanje v zborih.
Koncert je kot gost zaključil
mešani pevski zbor Kovino-
tehne iz Celja s stilno širokim
programom od* del renesanč-
nih mojstrov, slovenskih
lunetnih in narodnih pesmi do
črnskih duhovnih in skladb
zabavnega žanra in tako pro-
gramsko popestrili koncertni
večer v Taboru.
S. K.
Muzejski zobobol in nasmejani otroci
Večini torkovih in petkovih dopoldnevov v juniju bo v prostorih celjskega Muzeja novejše
zgodovine dajal pečat vesel otroški smeh in živ-žav ob lutkovnih predstavah, ki v okviru
Muzejskega zobobola gostujejo v Celju. Da so s postavitvijo stalne Slovenske zobozdravstvene
zbirke z dodatkom otroškega muzeja v Muzeju novejše zgodovine spet zadeli žebljico na glavico,
pa dokazuje tudi sproščen in vesel smeh najmlajših obiskovalcev. Foto: EDO EINSPIELER
Podobe
prostorov
Pretekli teden so v raz-
stavnih prostorih Ere v Ve-
lenju odprli razstavo foto-
grafij Podobe prostorov
nekega mesta avtorjev Bar-
bare Jakše in Staneta Jer-
šiča.
»Vsakdo nosi v sebi po-
dobo sveta. Morda je to ne-
ka iluzija prostora ne-
skončne lepote, morda sa-
nje nekega mesta, nedo-
stopnega bolečini. Nepo-
sre^o udejanjiti svojo že-
ljo skozi fotografsko kame-
ro in jo odslikati je skoraj
nemogoče. Fotografija, po-
gled skozi kamero znotraj
izreza realnosti, je odloči-
tev ustvariti sliko svetlobe,
barv in kompozicije. In kot
utrinek nekoč spoznaš, da
je ozadje projekcij tvojih
sanj svet, skrivnosten, poln
nasprotij ter navidez tako
lahko dojemljiv in otipljiv.
Nepopisljiva, neizrekljiva
čustva se izkazujejo v iska-
nju besed in kot iluzije se
rojevajo slike. Podobe pro-
stora, prostorov nekega
mesta,« sta razložila avtor-
ja nastanek svojih fotogra-
fij. Razstava v velenjski Eri
bo na ogled do konca ju-
nija.
US
Celjski nekoč in danes
Herman II. Celjski-Janez Bermež, Friderik-Bogomir
Veras, Herman mlajši-Renato Jenček, Barbara, ogrska
kraljica-Milada Kalezič, Veronika Deseniška, Friderikova
žena-Darja Reichman, Blažena, žena Hermana mlajšega-
Vesna Lubej, Enej Silvij Piccolomini-Primož Ekart, pater
Melhior-Miro Podjed, Aron Salobir-Peter Boštjančič, Jošt
Soteški-Marjan Bačko, vitez Herič-Stane Potisk, odposla-
nec kralja Tvrdka-Bruno Baranovič, Žid-Igor Sancin,
potujoči pevec-Bojan Umek, dvorjani-Drago Kastelic,
Miha Alujevič, Marjan Pušavec, ječarka-Nada Božič,
vodja bičarjev-Zvone Agrež, pa tlačani, hlapci, straže,
bošnjaki, služabniki...
Predstavo režira Franci Križaj, asistent organizator Bo-
rat Alujevič.
Za izvirno glasbo je poskrbel Gregor Strniša, za koreo-
grafijo Lojzka Žerdin, dramaturga sta Aleksandra Rekar
in Marjan Pušavec kostumografka Alenka Bartl z asi-
stentko Majdo Kolenik, scenografija Meta Hočevar in
asistentka Majda Planišček, lektor Marjan Ihišavec, lučni
mojster Rudi Posinek, tonski mojster Stanko Jost, šepe-
talka Emestina Djordjevič, vodji predstave Sava Subotič
in Zvezdana Štrakl.
Št. 23 - 10. junij 1993
11
Jeseni srednja
giashena šola
Prof. via Marčen: »Po desetletnih prizailevanjih pričakujemo
septemlira kakšnih 25 do 30 slušateljev«
»Ker v preteklosti v Celju ni
bilo mogoče nadaljevati glas-
benega izobraževanja v sred-
nješolskih programih, je \Tsta
obetavnih mladih glasbenikov
ostajala ob robu. Niso se odlo-
čili za nadaljevanje šolanja
v Ljubljani ali Mariboru, do-
ma pa niso imeli možnosti,«
pojasnjuje ravnatelj celjske
glasbene šole prof. Vid
Marčen.
Odločba Ministrstva za šol-
stvo in šport o tem, da se jeseni
lahko v Celju začne srednje-
šolsko izobraževanje solo pet-
ja in instrumentov, pa prinaša
tudi možnosti za dvig kako-
vostne ravni v amaterskih or-
kestrih in zborih, v mestu ob
Savinji pa naj bi se precej
okrepila tudi koncertna dejav-
nost, meni prof. Marčen.
Želja, da bi Celje pridobilo
srednjo glasbeno šolo, je stara
že kakšnih deset let...
Res je, imamo kakšnih 650
učencev, program in celoten
delovni načrt za tekoče šolsko
leto izdelamo že konec avgu-
sta. Za nami je izjemno plodno
leto, na tekmovanju glasbenih
šol so bUi naši dijaki izredno
uspešni, zdaj pa smo sredi in-
ternih produkcij, ko večina
naših razrednikov pripravi
s celotnim razredom koncert
za starše. Tu so še javne pro-
dukcije, ki jih za širšo javnost
pripravljajo boljši učenci, zvr-
stili pa so se že tudi recitali
učencev višjih razredov, ki so
pripravili celovečerne koncer-
te. To so učenci, ki bodo nada-
ljevali glasbeno izobraževanje
na srednji stopnji. Izpeli smo
koncert pihalnega orkestra
v Narodnem domu, ta teden pa
je bil zaključni koncert izbra-
nih učencev višjih letnikov
glasbene šole in našega har-
monikarskega orkestra. Vsak
učenec konec šolskega leta
opravlja še izpit iz instrumen-
ta, ki se ga uči, to pa pomeni
izkaznico za prestop v višji
letnik.
V začetku tedna pripravlja-
te informativni dan o jesen-
skem srednješolskem progra-
mu, namenjen učencem in nji-
hovim staršem. Kaj boste po-
vedali bodočim dijakom in
staršem?
Odločbo ministrstva za šol-
s'tvo in šport, da lahko jeseni
začnemo izvajati srednješolski
program glasbenega izobraža-
vanja, smo dobili relativno
pozno, zato moramo zdaj po
hitrem postopku bodočim di-
jakom predstaviti vsebino de-
la, program, predmetnik, učni
načrt, skratka vse, kar jih jese-
ni čaka. Ministrstvo nam je
odobrilo B smer študija, kar'
pomeni, da se bodo lahko
k nam vključili tisti dijaki, ki
bodo obiskovali popolne sred-
nje šole v Celju. V njih bodo
imeli v zadostnem obsegu vse
splošno-izobraževalne pred-
mete, pri nas pa bomo poskr-
beli za strokovne glasbene
predmete.
Vpisni roki niso zamujeni,"
saj bo vpis neodvisen od red-
nega vpisa v srednješolske
programe, kajne?
Letošnja generacija osmo-
šolcev je vse vpisne obveznosti
že opravila, za vpis v srednjo
glasbeno šolo pa smo skupaj
čakali na odločbo ministrstva.
Po informativnem dnevu, ko
bomo dijakom povedali, kaj od
njih zahtevamo in pričakuje-
mo, nas čakajo pred zaključ-
kom šolskega leta še sprejemni
izpiti.
Vpis bo verjetno omejen, ko-
liko dijakov pričakujete?
Menim, da bo prvo šolsko
leto največ dijakov iz naše
glasbene šole, kar je glede na
pozno obveščanje drugih glas-
benih šol dokaj razumljivo.
Račvinamo pa na 25 do 30 slu-
šateljev.
Z odločbo ministrstva lahko
izvajate programa solo petja
na eni in instrumentov na dru-
gi strani. Najbrž v prvem letu
le ne bo mogoč vpis za vse in-
strumente?
Dogovorili smo se, da lahko
poučujemo vse tiste instru-
mente, za katere imamo uspo-
sobljen pedagoški kader - bo-
disi svoj iz glasbene šole ali pa
zunanje sodelavce iz Ljublja-
ne, Maribora in drugod - in se-
veda tudi dijake. Za start bo-
mo jeseni poučevali flavto,
klarinet, rog, pozavno, tubo,
kitaro, violino, klavir, harmo-
niko, v primeru, da do konca
leta zagotovimo še solopevske-
ga pedagoga, pa tudi solo pet-
je. V vsakem primeru pa bomo
solo petje razpisali v nasled-
njem šolskem letu, ko se bo
pridružil še oddelek violonče-
la. Za širjenje programov je
posebnega pomena tudi nekaj
izjemno nadarjenih učencev
v 5. in 6. razredu nižje glasbe-
ne šole, ki bodo čez leto, dve,
primerni za vpis v srednješol-
ski program.
IVANA STAMEJCIČ
Tudi velenjska Glasbena šola
Frana Komna Koželjskega po
odločbi Ministrstva za šolstvo
in šport izpolnjuje pogoje za
izvajanje programa srednjega
izobraževanja glasba-solope-
vec in instrumentalist. Tako za
prihodnje šolsko leto velenj-
ska glasbena šola razpisuje
redno srednjo stopnjo za orgle,
klavir, violino, violončelo,
flavto, oboo, klarinet, fagot,
_ pozavno, tubo in tolkala.
Sprejemni izpiti iz instmmen-
ta in solfeggia bodo 14. junija
od 16. do 18. ure ter 27. avgu-
sta med 9. in 12. uro.
Revija godb na pihala
Zveza kulturnih organizacij občine Žalec je minulo soboto
v Žalcu pripravila občinsko revijo pihalnih orkestrov. Sodelo-
vali so: godba iz Zabukovice, ki jo vodi Franc Tratar (na
fotografiji), godba iz Prebolda z Milanom Posavcem, godba
rudarjev in keramikov iz Liboj z Janušem Rasijevičem in mla-
dinski pihalni orkester s Stankom Podbregarjem. Maloštevil-
nim poslušalcem so predstavili odličen program.
TONE TAVČAR
Zala na evropsicem Oskar juniorju
Film Zala, za katerega je napisala scenarij učenka 6. razreda
Osnovne šole Ob Dra\inji v Slovenskih Konjicah Maja Furman,
se je na evropskem tekmovanju za lovoriko Oskar junior
v Budimpešti uvTstil na četrto mesto.
Film, ki so ga posneli ljubljanski televizijci po razpisu za
scenarije v PIL-u, je bil izbran za najboljši slovenski film,
posnet po scenariju osnovnošolcev. Maja Furman je zanj prejela
prvega slovenskega oskarja juniorja. V filmu Zala so poleg Maje
zaigrali njeni sošolci in učitelji: Emilija Višič v vlogi učiteljice,
Marta Šelih v vlogi babice in ravnatelj Milan Brumec v vlogi
dedka.
MBP
Histerij muzinih pisem
Nocoj (v četrtek) ob 21. uri bo v atriju Prothasyjevega dvorca
v Celju premiema uprizoritev najnovejše predstave Plesnega
foruma Celje Misterij muzinih pisem.
Pod umetniškim vodstvom Gordane Stefanovič-Erjavec je
koreografijo pripravila Sava Malenšek, za sceno in kostume je
poskrbel Franc F^irg, dramaturg predstave pa je Marjan Puša-
vec. V predstavi igrajo Natalija Pilko, Aleksandra Balmazovič
in Peter Steničnik, plešejo pa Estela Žutič, Andrejka Cepuš,
Simona Mimik, Ksenija Steblovnik, Tanja Ferleš, Tina Hure-
movič, Tjaša Cepuš, Barbara Lebič, Vesna Tanko, Maja Ogorevc
in Sava Malenšek.
IS
NACEusKiH Platnih
Boemsico življenje,
Francija/Finska, 1992
Režija: Aki Kaurismaki; igrajo: Matti Pellonpaa, Evelyne
Didi, Andre Wilms in drugi
Rudolfo, begunec iz Alba-
nije - »veliki« slikar, Mar-
cel, »veliki« francoski pes-
nik, in Schaunard — »veliki«
irski skladatelj, se spozna-
jo, ko se z vsemi razpolož-
ljivimi sredstvi bojujejo
proti isti zverini, ki se ime-
nuje bankovec za pet
frankov.
Film je pripoved o njiho-
vih življenjskih zgodbah,
še posebej o njihovem raz-
merju do Mimi in Musette,
dveh podeželank, ki se
znajdeta v velemestnem vr-
vežu. Je tudi zgodba o tra-
gični ljubezni med Rudol-
fom in Mimi, polna klate-
ških iznajdljivosti, ki bla-
žijo revščino, obenem pa
tudi boemske razposajeno-
sti, ki vanjo neizbežno zo-
pet vodijo.
Navzven gre torej za me-
lodramo, v kateri se križajo
same nesrečne situacije.
vključno z zgodbo o Mimi
in Musette, dveh mladih,
v mestu izgubljenih lepoti-
cah, in s tragično ljubezni-
jo med Mimi in Rudolfom.
Toda niti v enem trenutku
ni mogoče trditi, da smo
priča tragičnim usodam,
kajti film ponuja nekaj več:
asketski jezik, trde dialoge,
ostre reze, počasna potova-
nja kamere, stilizacijo, tiši-
no in artificielne situacije
- vse to rezultira v presežek,
v katerem resno postane ci-
nično in žalostno smešno.
PRIREDITVE
mledališče
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo skupaj s Festivalom Ljub-
ljana in Svetovnim slovenskim kongresom v četrtek, 17. junija
ob 21. uri uprizorilo Hermana Celjskega, avtorja Antona Nova-
čana in v režiji Francija Križaja, v katerem bo glavno vlogo
odigral Janez Bermež. Predstava bo na Celjskem gradu, ponovi-
tve pa bodo prav tako ob 21. uri od 18. junija do 6. julija.
ISOMCERTI
V	Zadmžnem domu na Ljubečni bo jutri ob 20. uri koncert
pevskih zborov KUD Ljubečna: otroškega pevskega zbora, ki ga
vodi Anica Mernik, ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Vida
Bukovac in moškega pevskega zbora, ki ga vodi Gorazd Že-
leznik.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20. uri koncert Ženskega pevskega zbora Zdravilišča,
ki ga vodi Mihaela Pihler.
V	pubu Barfly bo v soboto ob 21. uri koncert Radeta Serbedžije
z recitalom Ne daj se Ines.
V	Savinjskem gaju v Mozirju bo v nedeljo ob 16. uri regijsko
srečanje pihalnih orkestrov celjske regije, ki ga organizira
Združenje pihalnih orkestrov celjskega območja s sedežem
v Žalcu. Sodelovalo bo devet godb na pihala.
laA.ZSTA.VE
V	avli hotela Merx bo do srede, 30. junija na ogled samostojna
razstava slik Jožeta Božička iz Kozjega, člana Likovne sekcije
Februar DPD Svoboda iz Celja.
V	knjižnici Šentjur je odprta razstava likovnih del karikaturista
in grafika-Borija Zupančiča. Na ogled bo do 20. junija.
V	avli hotela Dobrna razstavlja likovna dela slikar amater
Mohor.
V	galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici bodo v sredo, 15. junija ob
17. uri odprli razstavo Likovne delavnice za leto 1993.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava risb
in steklarskih izdelkov učencev steklarske šole. Razstava bo na
ogled do jutri, petka 11. junija.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bodo
v soboto ob 20. uri odprli razstavo slikarja Lima s Tajske. Ob
otvoritvi bo tudi nastop citrarskega dua, razstava pa bo na
ogled do 18. junija.
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do srede na ogled
razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec. Raz-
stava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V	Razstavnih prostorih upravne stavbe Era Velenje bo do konca
jimija na ogled razstava fotografij Podobe prostorov nekega
mesta Barbare Jakše in Staneta Jeršiča.
V	Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom Iz
ustvarjalnih delavnic Občinske zveze prijateljev mladine Celje,
ki bo na ogled do konca junija.
^ I M O
Celje: Union do 14.6. ob 18. in 20.30 Drakula - ameriški film, od
15.6,ob 18.30 in 20.30 Igra solz - angleški film. Mali Union do
14.6. ob 10. uri Boemsko življenje - francosko-finski film, od
15.6. ob 19. uri Riba imenovana Wanda - ameriški fUm. Metropol
10.6. ob 18.30 in 20.30 Večno mlad - ameriški film, od 11. do
14.6. ob 18.30 in 20.30 I^a solz - angleški film, od 15.6. ob 18. in
20.30 Drakula - ameriški film.
Kino Laško 12. ob 21. in 13.6. ob 20. uri Patriotske igre - ameri-
ški film.
Kino Žalec 11. in 13.6. Glengary Glen Ross - ameriški film.
Kino Dobma 12.6. ob 20. uri Napihnjenci - ameriški film.
Wis T A L O
V	Vojniku prirejajo Pozdrav poletju. Danes, v četrtek ob 19. uri,
bodo v domačem kultumem domu učenci osnovne šole Vojnik
predstavili drugi del raziskovalne naloge. Jutri, v petek bo
nočni tumir v squashu, ki ga organizira Squash club Vojnik, na
igrišču v Vojniku pa bo tudi tumir v odbojki in malem nogo-
metu. V soboto ob 15. uri si boste lahko pri Lovskem domu
ogledali streljanje na glinaste golobe in bežečo tarčo marjasca,
ob 19. uri pa bo osrednja prireditev, na kateri bo nastopal
ansambel Lojzeta Slaka, od 18. do 22. ure pa bo v Vinterjevi
ulici tudi kramarski sejem. V nedeljo ob 10. uri bo na igrišču
gasilska vaja, od 8. do 14. ure kramarski sejem in kulinarična
ponudba kmečkih gospodinj, ob 10.30 pa nastop mažoretk in
folklorne skupine.
Na trgu Atomske vasi bo v nedeljo ob 11. uri promenadni kon-
cert godbe na pihala iz Šmarij pri Jelšah.
Na dvorišču Prothasyjevega dvorca v Celju bo danes ob 21.30
najnovejša plesna predstava Plesnega fomma Celje z naslovom
Musterij muzinih pisem, v koreografiji Save Malenšek.
V	kultumem domu v Slovenskih Konjicah bo danes ob 17. uri
zaključna prireditev učencev konjiške osnovne šole, jutri,
v petek pa bo ob 19. uri revija odraslih pevskih zborov občine
Slovenske Konjice, kjer bo nastopilo osem ženskih, moških in
mešanih pevskih zborov.
V	Grižah bo v soboto Miš maš rock žur.
V	Novi cerkvi bo v nedeljo ob 16. uri celovečemi nastop Celjske
folklome skupine, ki jo vodi Vesna Klavž.
Št. 23 - 10. junij 1993
112
Velenjsko
zoperstavljanje
SUŠI
Posledice suše bodo, če
bo \Teme še držalo, hujše
kot lani, napovedujejo
v velenjski občini. Lani so
kmetje imeli še zalogo iz
preteklih let, huda suša pa
je nastopila kasneje kot
letos.
V nekaterih predelih ve-
lenjske občine so srečujejo
tudi s težavami oskrbe
s pitno vodo. Tako so samo
v maju gasilci že prepeljali
600 kubičnih metrov vode
v Lokovico, na Mali Vrh,
Vinsko Goro in Kozjak, na
Plešivcu pa so že omejili
porabo vode. V velenjski
vladi so se odločili, da bodo
ustanovili 7-člansko komi-
sijo za elementar, ki bo pri-
pravila predlog ukrepHDv za
oceno in sanacijo posledic
suše v velenjski občini. Ob-
činski sekretariat za
obrambo bo vodil aktivno-
sti za preprečevanje posle-
dic suše, pripravil bo pred-
log o ceni, načinu razvaža-
nja in kontroli vode in
predlagal tudi ustrezno so-
financiranje prevozov.
V velenjski vladi bodo
sredstva za sofinanciranje
odpravljanja posledic suše
poskusili poiskati v občin-
skem proračunu, na vsaki
seji pa bodo pripravili po-
ročilo o škodi, ki jo povzro-
ča suša.
Pomanjkanje padavin je
vzpodbudilo Velenjčane,
da bodo kmalu pričeli raz-
mišljati o idejnih projektih
ureditve namakalnih siste-
mov kmetijskih površin
v občini.
US
AIDS V svetu in pri nas
Aids ostaja kuga 20. stoletja.
Že dobrih deset let je svet ne-
močen pred boleznijo, za kate-
ro obolevajo in umirajo že
otroci še preden se rodijo. Bo-
lezen je sto odstotno smrtna in
doživljenjska, pa čeprav so do-
slej uspeli življenje obolelim
podaljšati povpečno za štiri le-
ta. O cepivu pa ne duha ne
sluha...
Tako je prejšnji torek v veli-
ki dvorani Narodnega doma
v Celju začela svoje predava-
nje o epidemološki situaciji
AIDS-a v svetu in pri nas ma-
g. Irena Klavs, ki je v Sloveniji
nedvomno ena izmed najbolj
seznanjenih s to preoblemati-
ko. Prisotnim je postregla z ce-
lo vrsto zanimivih in koristnih
podatkov, opremljenih z ra-
zličnimi vzorčnimi shemami,
tabelami ter grafoskopskimi
prikazi, iz katerih je bilo zelo
lepo razvidno, da je Slovenija
zaenkrat še v zelo ugodni, tako
imenovani zgodnji fazi te smr-
tonosne epidemije. Čeprav je
na svetu trenutno približno
2 milijona registriranih ljudi,
obolelih za Aidsom (poleg tega
pa pričakujejo, da se bo do
konca letošnjega leta število
okuženih z virusom HIV s se-
danjih 10 milijonov povečalo
na 17-40 milijonov), je bilo
v Sloveniji do 31.5.1993 regi-
striranih 27 obolelih (od tega
le dve ženski), 18 smrtnih pri-
merov, 47 moških in 9 žensk
okuženih z virusom HTV, lani
pa se je rodil tudi prvi otrok,
okužen s to boleznijo. Oboleli
in okuženi so v vseh regijah,
razen v Murski Soboti, obole-
vajo pa predvsem biseksualci,
stari od 25 do 29 let.
Medtem ko so v državah
vzhode Evrope registrirah do
konca lanskega leta 27 tisoč
bolnikov (kar je relativno zelo
ugodno število, glede na števi-
lo prebivalstva), pa je na za-
hodnem koncu Evrope bistve-
no drugače. Na severu Italije
je obolelih ter okuženih z viru-
sen preko 40 odstotkov »mar-
ginalcev«, predvsem narkoma-
nov in prostitutk. Podobna si-
tuacija je tudi v Franciji, ki po
številu obolelih in okuženih
daleč prednjači pred ostalimi
na stari celini, saj Velika Bri-
tanija, ki je na drugem mestu,
za PYancijo zaostaja kar za šti-
ri leta. Popolnoma drugačna
pa je slika v Afriki, od koder ta
bolezen tudi izvira. Tako so
v letih 1987-88 samo v Ugandi
registrirali kar 25 odstotkov
vseh žensk, starih od 20 do 24
let, obolelih za to boleznijo.
Podobno je tudi v nekaterih
delih Indije, na severu Tajske
pa so leta 1992 opraviU testi-
ranje, ki je dokazalo, da je de-
lež okuženih prostitutk kar
stoodstoten.
Žal je takšnih in podobnih
primerov po svetu nešteto, vsi
pa si bolj ali manj prizadevajo
le eno — čim prej najti uspešno
zdravilo oziroma cepivo, ki bi
to grozljivo bolezen zatrlo že
v začetni fazi. Edina že obsto-
ječa alternativa, ki nam ostaja,
pa je preventiva.
A.LEDNIK
Nagrada za čiste zobe
v torek je bila v Celju zaključna prireditev ob letošnjem, že
desetem, "tekmovanju šolarjev za čiste zobe. Za zmagovalne
razrede posameznih šol so pripravili kino predstavo, jih nagra-
dili z zavitki zobnih past, razred z najbolj čistimi zobmi pa je
prejel priznanje Stomatološke sekcije Slovenskega zdravni-
škega društva.
Foto: EDI MASNEC
»Žabe«, kljub suši v elementu
Celjski plesni orkester »Žabe« se bo junija kar petkrat pred-
stavil slovenskemu občinstvu. V IzoU bodo 11. in 12. jimija sode-
lovali na srečanju amaterskih plesnih orkestrov s pevko Alenko
Godec in solistom na trobenti, Davidom Jarhom.
Na Tomšičevem trgu v Celju bodo 18. junija ob 19. uri z Mio
Žnidarič in Alenko Godec odprli celjsM turistični teden. Na
predvečer dneva državnosti bodo igrali za ples pri celjskem
Vodnem stolpu. V Mariboru bodo 26. junija sodelovali v TV
oddaji Poglej in zadeni, dva dni kasneje pa bodo v Mariboru
igrali na otvoritvi Kovinotehninega prodajnega centra. Obakrat
bodo nastopili z Mio Žnidarič.
»Žabci« pravijo, da so razširiU svoj repertoar in da bodo
zadovoljili starejše, pa tudi manj stare poslušalce.
B.R.
ZAPISOVANJA
Od Vardara pa do
Triglava
»Od Derdapa pa do Jadrana,
(kao niska sjajnog...) .. Jugo-
slavijo, Jugoslavijo...«In tako
naprej. Skratka, pesem, ki jo
je še niti ne tako dolgo nazaj
prepevalo skoraj 23 milijonov
ljudi, ki je bila obvezen reper-
toar najrazličnejših proslav na
prostoru nekdanje Jugoslavije,
ki jo je pelo na zabavah take
ali dmgačne vrste, na veseli-
cah, na shoping poti v Trst in
od tam,na avtobusih rokome-
tašev, ko so se podajali na go-
stovanja... Skratka pesem, ki
je ne glede na realno situacijo,
ne glede na vsa nacionalna ču-
stva, ki nas hočeš nočeš ven-
darle prevevajo, postala del
nas, del naše zgodovine. Po-
dobno kot tista »Drugarice po-
sadimo cvijece...« Nede
Ukraden ali »Godine su prošle
pune muka, (ginulo se za slo-
bodom nijemo)...« Zdravka
Čoliča. Ali pa vse tiste stare
balade Gorana Bregoviča ozi-
roma Bijelog dugmeta, ki so
obvezno glasbeno »čtivo sle-
hernega avtomobila, ki so ne-
pogrešljiv del vsake malce bolj
raztegnjene poti, vsakega mal-
ce bolj dolgega potovanja.
V vsakem primeru, naj bomo
še taki nacionalisti, še tako za-
drti provincialisti ne moremo
zanikati, da teh in še vseh dru-
gih pesmi s precej pomenljivo
vsebino nismo nikoli prepeva-
li. In se ob njih še prav fino
zabavali.
Leta 1980 je bil z mesta
glavnega in odgovornega
urednika Radia Študent, ki je
v svojem večernem programu
skozi eter spustil tisto »De-
utschland, Deutschland uber
alles...« zamenjan Peter Bar-
baric. Otrokom socializma so
leta 1982 prepovedali kasnejši
punkovski hit »Sedemsto us-
njenih torbic«. O!Kultu pa
»Tovariše čigave« in »Za lju-
di«. O tem, da so člane skupine
Via ofenziva tudi policijsko
preganjali, ker so javno odi-
grali besedilno prirejeno »Lili
Marlen«, pa najbrž sploh nima
smisla izgubljati besed in tro-
šiti papirja. Takratna sloven-
ska in jugoslovanska oblast,
takratni oblastniki so takore-
koč preganjali vse, kar je diša-
lo po takoimenovanem zahod-
nem svetu, cenzurirali vse tiste
pesmi, vsa tista besedila, v ka-
terih so se tako ali drugače
prepoznali. Z drugimi beseda-
mi, dovoljevale so le tiste pe-
smi, katerih vsebina se je na-
slanjala na tradicijo NOB~ja
oziroma katerih vsebina teh
pridobitev bodisi ni žalila bo-
disi jih niti posredno niti ne-
posredno ni omenjala. Vsi sku-
paj pa smo tudi tiste prepove-
dane pesmi še vedno prepeva-
li, se ob njih zabavali, se nor-
čevali iz oblasti, ki da tega češ
ni vedela. Vendar ne; oblast je
za tovrstno početje še kako ve-
dela, ne pa tudi na vsak način
pregenjala. Dokler je bilo to
prepevanje v intimnih oziroma
zasebnih družbah, je bilo do-
voljeno, ko je tako dejanje pre-
šlo v javno sfero, je bilo seveda
zabave v trenutku konec. Če
skratka potegnemo nek skupni
imenovalec, ga poiščemo, po-
tem ugotovimo, da v bistvu
sploh ni tako zelo velika razli-
ka med tedanjo in današnjo
oblastjo, še več, da se obe ob-
našata precej podobno, oblasti
primemo. Kar je povsem nor-
malno. Bolj zaskrbljujoče je
dejstvo, da se je spremenilo
ljudstvo. Če uporabimo ta vse-
obsegajoč in tako priljubljen
termin. Takrat prepovedane
pesmi je prepevalo ljudstvo,
zaradi česar oblast ni posegala
tako radikalno kot bi sicer ozi-
roma drugače, zaradi ljudstva,
zaradi njegove moralne pod-
pore vsem tistim, ki jih je
oblast vendarle preganjala
- vsaj v osemdesetih - ta ni
ukrepala tako kot bi realno
gledano lahko. Danes je situ-
acija drugačna. Šele danes
lahko zares govorimo o tako-
imenovanih sodbah ljudstva,
šele danes prihaja do svoje
prave realizacije tisto razvpito
geslo. »Vimenu ljudstva!«
Ko so študentje nekdanje
FSPN oziroma današnja FDV
prepevali stare jugoslovanske
uspešnice, se ob njih zabavali,
oblast niti trenila ni z očesom.
Oglasilo se je ljudstvo, oglasili
so se ljudje, oglasili so se posa-
mezniki in ne le začeli opozar-
jati oziroma se kakorkoli zgra-
žati in sploh, sodbo so vzeli
v svoje roke in začeli obraču-
navati, kar je resnici na ljubo
tisto najbolj zaskrbljujoče.
Zakaj? Hja, a ni najvišji cilj
sleherne totalitarne države,
slehernega totalitarizma, na-
videzni umik oblasti oziroma
navidezno predajanje moči in
sredstev oblasti ljudstvu. Da
to samo obračunava med sabo.
Piše: Tadej Čater
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 9. 6. 1993
Janjin fantazijski svet
Prva samostojna razstava štirinajstletne umetnice z Dobrne
Janja Vogrin je na prvi pogled čisto
navaden, nekoliko sramežljiv in nič kaj
zgovoren deklič štirinajstih let. Vendar
pa čopič v Janjini roki in barve na njeni
paleti v hipu oživijo in spregovorijo
o vsem tistem, kar Janja skromno zamol-
či. Delček obsežnega opusa predvsem
fantazijskih slik in akvarelov so postavili
na ogled v avli Zdravilišča Dobrna.
Simpatična temnolaska je učenka
osmega razreda osnovne šole Dobrna.
Njeno izjemno zanimanje za likovno
ustvarjanje in nedvomno velik talent je
učiteljica, sicer likovna pedagoginja,
Marijana Kolenko odkrila že v prvem
razredu. Odtlej spremlja Janjin umetni-
ški razvoj, ji svetuje in ji pomaga.
»Na Janjino nadarjenost so me kmalu
opozorile ilustracije pravljic,« pripove-
duje Kolenkova. »V tistih prvih slikcah
se namreč najbolje kažejo otrokove spo-
sobnosti in nagnjenja. Dobra slika na-
mreč vedno prihaja iz duše. Janja se je
takoj vključila v Ukovni krožek, kjer do-
biš nove ideje. Skupaj sva gradili, razul-
tat najinega dela pa je Janjina prva sa-
mostojna razstava.«
Brez nadgradnje doma pa ni nobenega
uspeha. Janja je aktivno sodelovala na
različnih kolonijah in natečajih. Letos je
sodelovala tudi na ekstemporu, kjer sta
bili njeni sliki kot edini iz vrst učencev
razstavljeni ob delih vseh sodelujočih
»resnih« umetnikov.
Tudi sicer Janja svoj prosti čas pretež-
no preživlja s čopičem v rokah. V tem
času je ustvarila kopico čudovitih izdel-
kov za turistično ponudbo Zdravilišča
Dobrna. Zidove učilnic in zbornice na
šoli krasijo številne Janjine slike, marsi-
komu pa so jih tudi že podarili. Med
njimi so tudi krasne slike na steklu.
»Najraje slikam fantazijske slike,« se
nekoliko razklepeta ljubka dolgolasa
umetica. »Rada imam močne in zelo či-
ste, natančne barve. Moja najljubša mo-
tiva sta korenine in deklice ob morju
z dolgimi skodranimi lasmi. Fantazijske
slike rišem kakšne štiri ure, akvarelov pa
naredim včasih tudi po več na dan. To je
enostavneje in gre kar hitro. Pomembno
je samo, da sem prave volje, potem pa gre
kar samo od sebe.«
Svojo ljubezen želi Janja uresničevati
tudi v poidicnem življenju. Zelo uspešno
je že opravila sprejemne izpite na Sred-
nji šoli za oblikovaje, smer grafični obli-
kovalec, kjer je od petdesetih možnih do-
segla dvainštirideset točk (v povprečju so
njeni vrstniki dosegli okrog dvajset in
manj točk).
Kaj pa vzorniki? »Pravzaprav ne poz-
nam večjih slikarjev, ki bi slikali tako
kot jaz. Sicer pa sta mi všeč recimo Van
CJogh in Piccasso.«
GRETA SENIČ
Št. 23 - 10. junij 1993
13
Kam na poletno kopanje?
To, kar Slovence razlikuje
od drugih Evropejcev, je nji-
hova posebna navezanost na
Jadransko morje. To pa se, za-
radi političnega položaja ter
praznine v denarnicah odmi-
ka, zato bomo temeljiteje
spoznavali domače kraje.
Zakaj ne? V predalpskihjx)-
krajinah Avstrije, Italije, Švi-
ce in Nemčije si lahko privoš-
čijo počitnikovanje premož-
nejši sloji prebivalstva, saj je,
za mnoge, letovanje doma pre-
drago. Ce bomo odšli kamor-
koli, nam še vedno ostajajo
privlačni popoldnevi, kot na-
lašč za kopanje.,
Po letnih kopališčih termal-
ne riviere ter tistih brez ter-
malne vode, smo povprašali
kaj so vam pripravili za letos.
In po kakšnih cenah, seveda.
CELJE: letno kopališče na
Ljubljanski cesti so odprli ko-
nec preteklega tedna. Odpiral-
ni čas bo dnevno od 9. do
18.	ure (jimija) oziroma do
19.	ure (julija in avgusta).
Dnevna vstopnica za odrasle
stane 250 SIT, za otroke (do
15. leta) pa 150 SIT. Sezonske
vstopnice za odrasle prodajajo
po 5000 SIT in za otroke po
3000. Vodo, ki jo ogrevajo
s sončno energijo, ogrejejo tu-
di do 28 stopinj. Za hrano so
poskrbeli s toplimi prigrizki
v kopališkem kiosku, izdatnej-
ša pa je ponudba bližnjega ho-
tela.
RIMSKE TOPUCE: znano
letno kopališče je zadnje čase
odprto vse leto, saj so v zim-
skim časom začeli s pokriva-
njem. Odrasli odštejejo za
dnevno vstopnico 270 SIT (po
14.30 stane 200 SIT), otroci pa
za ves dan 180 oziroma za po-
poldan 130 SIT. Upokojenci
plačajo za ves dan 220 ali za
popoldan 170 SIT. Za 10, 20
ali 30 kopanj ponujajo do 25
odstotkov popusta. V prihod-
njih dneh naj bi cene vstopnic
nekoliko povišali. Odpiralni
čas imajo od 9. do 20. ure.
Temperatura termalne vode
znaša 37 stopinj. Za dodatno
rekreacijo imajo mali nogomet
in pikado. Hrana: topli pri-
grizki in pizze. Ob sobotah bo-
do pripravljali prireditve, med
glavno sezono pa tudi teden-
sko nočno kopanje.
ATOMSKE'TOPLICE: letno
kopališče v kampu so odprli že
27. aprila, dnevno pa privabi
po blizu dvesto kopalcev. Od-
piralni čas: od 8. do 18. ure, od
sredine junija pa od 7. do
19. ure. Dnevna vstopnica sta-
ne 250 SIT, za otroke od 5. do
12. leta pa 200. Temperatura
termalne vode je od 29 do 32
stopinj. Za dodatno rekreacijo
obstaja možnost igranja na-
miznega tenisa. V kampu ima-
jo restavracijo, samopostrežno
trgovino, kiosk s sadjem, trafi-
ko ter butik s kopalnimi po-
trebščinami.
Novejša pridobitev, kopali-
ške Terme, pa so odprte od
9. do 20. ure. Ob delavnikih
stane dnevna vstopnica 500
SIT, po 17. uri pa 350. Otroške
vstopnice stanejo med tednom
300 ter po 17. uri 210 SIT. Ob
sobotah, nedeljah in praznikih
so cene višje. Tako stane dnev-
na vstopnica za odrasle 600
SIT, ter popoldanska (po
17. uri) 450. Za otroško dnevno
vstopnico je treba takrat od-
šteti 360 ter za popoldansko
250 SIT. Temperatura termal-
ne vode je 32 stopinj. V objek-
tu nudijo tudi tople jedi.
ROGAŠKA SLATINA: let-
no kopališče so odprli v začet-
ku junija. Odpiralni čas:
v glavni sezoni od 9. do 19. ure,
trenutno pa od 13. do 18. ure.
Vstopnina: odrasli 300 in otro-
ci 200 SIT. Desetdnevna
vstopnica stane za odrasle
2700 SIT, za otroke pa 1800.
Temperatura: voda je ogreva-
na (od 23 do 25 stopinj). Hra-
n^: topli prigrizki.
ZREČE: kopališče je odprto
dnevno, od 9. do 20. ure. Tem-
peratura vode v pokritem ba-
zenu znaša 33 stopinj, v odpr-
tem pa od 25 do 27. Dnevne
vstopnice za kopanje med ted-
nom stanejo za odrasle 360, za
otroke in upokojence pa 250
SIT. Ob sobotah, nedeljah in
praznikih je drcižje: za odrasle
500, za otroke in upokojence
pa 370 SIT. Polletne vstopnice,
ki veljajo od 1. junija so po
20.000 SIT. Za dodatno rekre-
acijo ponujajo namizni tenis,
v neposredni bližini pa je spre-
hajalni park. Ob odprtem ba-
zenu bodo ponujaU tople pri-'
grizke od 25. junija, v hotelski
restavraciji pa postrežejo z iz-
datnejšimi jedmi.
RADEČE: kopaUšče bodo
poskusno odprli v teh dneh,
uradno pa 15. junija. Dnevno
bo odprto od 9. do 19. ure. Ce-
na vstopnice za odrasle znaša
200 SIT, za otroke in študente
pa 150 (sezonska vstopnica za
odrasle stane 3000 SIT ter za
otroke 1500). Načrtujejo tudi
plavalne tečaje, voda pa ni po-
sebej ogrevana. V bifeju bodo
na razpolago topU prigrizki,
malice ter jedi na žaru. Za ko-
nec tedna načrtujejo tudi za-
bavne prireditve.
VELENJE: letno sezono za-
čenjajo v teh dneh, z odpiral-
nim časom od 10. do 19. ure.
Voda je ogrevana, s povprečno
temperaturo 25 stopinj. Dnev-
na vstopnica za odrasle stane
250 SIT ter za otroke (do
14. leta starosti) 150. Po 17. uri
velja enotna cena, 80 SIT. Ve-
lenjčani so pripravili ugodnost
za desetkratni vstop (otroci
1300 ter odrasU 2200 SIT),
družinska vstopnica (za 4 čla-
ne) stane 600 SIT, za sezonsko
vstopnico pa odštejejo otroci
5000 ter odrasli 6500 SIT. Za
dodatno rekreacijo si lahko
privoščite odbojko, košarko,
baUnanje in tenis, za želodec
pa tople prigrizke.
ŠOŠTANJ: kopališče je na
voljo že od konca preteklega
meseca in to dnevno od 9. do
19. ure. Ogrevana voda ima
povprečno 26 stopinj, kopanje
pa stane odrasle 250 ter otroke
150 SIT (sezonska vstopnica
za odrasle je po 6000 SIT ter za
otroke 5000). V tem tednu za-
čenjajo s plavalnimi tečaji za
vrtce. Za kopališče skrbi nov
zasebnik, ki opozarja na na-
mizni tenis ter biljard. Poskr-
bel pa je tudi za tople prigriz-
ke, pizze in jedi po naročilu.
PREBOLD: kopališče na-
meravajo odpreti v prihodnjih
dneh. Odpiralni čas bo od 9. do
18. ure. Voda ni ogrevana. Za
julij pripravljajo začetni in
nadaljevalni plavalni tečaj,
odvisno od zanimanja. Cena
dnevne vstopnice za odrasle
bo 150 ter za otroke 100 SIT,
pripravljajo pa tudi sezonske
vstopnice. Dodatna rekreaci-
ja: tenis, odbojka, balinišče,
športni ribolov v bližnjem rib-
niku, mali nogomet, rokomet
in košarka. Hrana: celovita
gostinska ponudba.
ŠMARJE PRI JELŠAH: ko-
pališče bodo odprli po 15. ju-
niju, novost pa bo otroški čo-
fotalnik. Odprto bo od 9. do
18. ure, voda pa ni ogrevana.
Pripravljajo začetne in nada-
ljevalne tečaje za otroke in
odrasle, odvisno od zanima-
nja. Za ceno vstopnic se še niso
dogovorili. Za dodatno rekre-
acijo opozarjajo na možnosti
za igranje košarke, rokometa,
nogometa, odbojke, badminto-
na ter na atletsko stezo, za Jel-
šingradom pa so teniška
igrišča.
SLOVENSKE KONJICE:
kaže, da bo konjiško letno ko-
pališče kljub vsemu odprto.
Tomo Panič nam je povedal,
da je za letos pripravil projekt
ogrevanja s toplo vodo, a je
»padel v vodo«. Prevladali naj
bi ozki politični interesi,
pravi.
VRANSKO: kopališče je od-
prto že od prvomajskega praz-
nika, ogrevajo pa ga s solarno
energijo. Temperatura vode je
od 23 do 28 stopinj. Odprto je
od 9. do 21. ure. Dnevna vstop-
nica stane (tako za otroke kot
za odrasle) 250 SIT, popoldan-
ska 150, sezonska pa 45 DEM,
v tolarski protivre^osti. Obi-
skovalci teniškega igrišča se
lahko kopajo brezplačno. Za-
sebnik, ki skrbi za kamp
z omenjenim letnim kopališ-
čem, ponuja tudi igranje teni-
sa in izposojo kolesa, zanimiva
pa je tudi njegova ponudba ja-
hanja v spremstvu vodiča ter
lovnega turizma. Med ponud-
bo hrane pa so topli prigrizki,
malice in jedi po naročilu. Ko-
nec tedna bo pripravljal tudi
zabavne prireditve.
ŠENTJUR: do zaključka re-
dakcije podatkov ni bilo mo-
goče pridobiti.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Veselje otrok v letnem kopališču Rimske Toplice.
Razcvet ali propad?
KonJIčanI še ne vedo, če se bode letos lahko kopali v svojem
bazenu
že nekaj let zapovrstjo
Konjičane ob bližajoči se ko-
palni sezoni skrbi usoda nji->
hovega bazena. Letos je še
bolj nepredvidljiva kot pre-
tekla leta.
Bazen so zgradili že pred
nekaj več kot štirimi deset-
letji. Takrat so zgradili tudi
ustrezno infrastrukturo
z garderobami, tuši, ležalni-
ki, sanitarijami... Ker pa je
zob časa naredil svoje, so ba-
zen leta 1977 obnovih. Oblo-
žili so ga s keramičnimi ploš-
čicami in zgradili filtrsko
postajo, denarja za ureditev
infrastrukture pa je zmanj-
kalo. Zaradi pomanjkanja
denarja so bazen iz leta v le-
to le za silo usposabljali
- praviloma vedno v zadnjem
trenutku.
Kako bo letos z odprtjem
bazena, še nihče ne ve. Ba-
zen, ki potrebuje temeljito
obnovo, je vključen v Šport-
no-rekreacijsM center Do-
brava, ki pa za deloveinje ba-
zena nima sredstev. Poleg te-
ga je v občini sedaj aktualen
predlog, da bi zgradili cevo-
vod iz Radane vasi in tako
vanj pripeljali toplo vodo,
s tem podaljšali kopalno se-
zono in sploh obogatili po-
nudbo. Toda tega seveda ne
bodo mogli narediti še letos.
Še zlasti, ker morajo svoje
k predlogu povedati še po-
slanci občinske skupščine ob
sprejemanju proračuna, kar
pa jim zaradi nesklepčnosti
skupščine seveda ne uspe.
Večino Konjičanov tako
usoda bazena resno skrbi in
prav nič jim niso všeč besede
nekaterih, češ, saj imate ba-
zen v Zrečah. To sicer drži,
a potrebna sta oba. Danes,
ko ni več čistih potokov, kjer
bi se še lahko kopali, in v de-
narnicah ne denarja za po-
čitnice ob morju, še toliko
bolj.
J. H.
Gorenje prodaja sanje
Podjetje Gorenje Turizem se
skuša vse bolj uveljaviti na
širšem slovenskem tržišču. Do
konca leta bodo zgradili mrežo
20 informacijskih centrov
v Sloveniji, hkrati pa bodo
s pomočjo razširjene mreže
agentov prodajali storitve tudi
na domu, so pretekli teden na-
povedali na novinarski kofe-
renci v hčerinskem podjetju
Turizem.
V podjetju želijo poskrbeti
predvsem za oddih ljudi, manj
za izlete, skušajo pa uveljav-
ljati tudi bolj kreativen odnos
do turističnih amažmajev, da
bi si turisti lahko sami krojili
svoj dopust. Tako v Gorenju
Turizem ponujajo slovenska
zdravilišča, obmorske kraje,
vse bolj iskana pa je tudi ce-
linska ponudba.
»Osnovni cilj naše turistične
agnecije ni prodaja Španije ali
Italije, v Slovenijo želimo pri-
peljati tudi tujce, kar nam
omogoča razvejana mreža Go-
renja,« je pripovedoval direk-
tor Gtorenja Turizem Janez
Pušnik. »Iskati poskušamo ka-
pacitete, ki jih druge agencije
ne tržijo. Naša tržna ponudba
je segmentirana, poskušali bo-
mo ponujati slovenska narav-
na zdravilišča predvsem ti-
stim, ki te usluge potrebujejo.
Poleg tega se želimo pojavljati
kot serviser za pripravo turi-
stičnih aranžmajev za delavce,
ki v svojih podjetjih nimajo
več ustreznih služb za organi-
zacijo dopustov.«
V Gorenju Turizem ponuja-
jo ugodne plačilne pogoje, saj
je vse turistične amažmaje
možno odplačevati na obroke,
uvedli pa so tudi popolnoma
nov sistem obrestovanega
avansiranja. To pomeni, da
lahko ljudje varčujejo za do-
pust vse leto, avans pred na-
stopom dopusta se jim obraču-
nava po velikem r, ostanek
dolga pa se jim po dopustu
obračuna kot kredit z obrest-
mi, ki so nižje od bančnih.
V podjetju imajo zelo ambici-
ozne načrte, lani so ustvarili
25 tisoč nočitev in milijon
mark prometa. V naslednjih
letih računajo, da bodo iz leta
v leto prodali za četrtino več
storitev, kar pomeni tudi veča-
nje števila zaposlenih v po-
djetju. »Trudimo se, da ve^o
dobimo povratne informacije,
kako so gostje zadovoljni
z aranžmajem. Končno je pro-
daja turističnih amažmajev
prodaja sanj,« je Janez Pušnik
zaključil novinarsko konfe-
renco.
URŠKA SELIŠNIK
Nemške
vzgojiteljice
v Celju
v celjskih vrtcih je pred
kratkim gostovalo pet
vzgojiteljic iz partnerskega
mesta Grevenbroich.
Spremljala jih je šest-
članska občinska delegaci-
ja mesta, ki se pretežno uk-
varja s problematiko mla-
dih. Gostje so vrnili obisk
celjskim vzgojiteljicam, ki
so lani septembra teden dni
gostovale v grevenbrcaških
vrtcih.
Med tridnevnim obi-
skom so si ogledali razvoj-
ne oddelke celjskih vrtcev.
Center interesnih dejavno-
sti, osnovno šolo Frana Ro-
ša, šolo s prilagojenim pro-
gramom, Zavod za delovno
usposabljanje Mihe Pintar-
ja na Dobrni in begunski
center v Ribarjevi ulici.
Gb
Čas za sajenje zelja
v žalski občini so kmetje že pričeli sejati zelje, ki ga bodo
jeseni odprodali kisamam. V tej občini ga letno pridelajo pri-
bližno tisoč ton. Trobiševi iz Gotovelj bodo s posebnim strojem
posadili zelje na približno 25 arih, pričakujejo pa preko 50 ton
pridelka.
T.TAVČAR
Št. 23 - 10. junij 1993
14
Jurklošter naj bo spet občina
Jurklošter je s svojimi dva-
inštiridesetimi kvadratnimi
kilometri površine največja
krajevna skupnost v občini
Laško, obenem pa je to tudi
krajevna skupnost z najmanj-
šim številom (832) prebival-
cev. Jurklošter spada med naj-
manj razvite kraje v Sloveniji
in s tem demografsko močno
ogrožene. Ljudje še vedno od-
hajajo z domačij, tisti, ki so že
odšli, pa tudi nimajo nobenega
pravega razloga, da bi se vrni-
li. Edini trenutni svetel žarek,
ki napoveduje zasuk na bolje,
je obljubljena gradnja repu-
bliške ceste Mišji dol-Jurklo-
šter v dolžini 1.800 metrov.
Prejšnji teden je bil na Mini-
strstvu za ceste v Ljubljani se-
stanek, ki so se ga udeležili
tudi predstavniki občine La-
ško in krajevne skupnosti Jur-
klošter. Obljubili so jim, da
bodo omenjeno cesto pričeli
graditi jeseni, saj so iz republi-
škega sklada za razvoj demo-
grafsko ogroženih območij za-
gotovili 30 milijonov tolarjev
sredstev. Ta denar naj bi za-
doščal za polovico investicije,
za drugo polovico pa naj bi
poskrbel zaenkrat še neznani
izvajalec del v obliki posojila.
Javni razpis za gradnjo ceste
bo objavljen julija ali avgusta.
Od ceste Mišji dol-Jurklo-
šter si ljudje v tem delu laške
občine veliko obetajo. Vsakda-
nja pot na delo bo s tem veliko
lažja in hitrejša ob dejstvu, da
v kraju ni nobenega inudu-
strijskega obrata ali obrtne
delavnice, razen Gk)zdnega go-
spodarstva (Preske Laško), ki
trenutno zaposluje deset ljudi.
Večina ljudi se torej vozi na
delo v druge kraje oziroma ob-
čine. Največ pa si v Jurkloštru
obetajo od turizma, saj je to
eden redkih slovenskih krajev,
ki premore bogastvo neokrnje-
ne narave in ki gostu lahko
ponudi vrsto znamenitosti, od
kulturnozgodovinskih in sa-
kralnih do etnografskih. Staro
in znamenito jurkloštersko
kartuzijo že danes obiskujejo
mnogi domači in zlasti tuji tu-
risti iz Italije, Nemčije, Avstri-
je, Francije in od drugod. Ko si
jo ogledajo, gredo dalje, ker
jim kraj nima ponuditi nič
takšnega, kar bi jih zadržalo.
Kot so pokazale dosedanje
razprave, so ljudje v Jurklo-
štru za nadaljnji razvoj v sme-
ri kmečkega turizma ogreti in
se zato nameravajo vključiti
tudi v najnovejši občinski pro-
jekt razvoja turizma na pode-
želju.
Si je pa turistični razvoj tež-
ko predstavljati ob nasplošno
slabo razviti infrastrukturi.
V "Jurkloštru so še nekateri
predeli, kjer so v vsakem malo
daljšem sušnem obdobju brez
vode. Izgradnja vodovodov je
zato ena prednostnih nalog
v kraju. Tudi brez telefonov
v turizmu ne gre. Razvoj tele-
fonije je obstal v letu 1986, ko
so si izborili 25 telefonskih
številk. V krajevni skupnosti
pa je 260 gospodinjstev in na
telefonski priključek prijav-
ljenih 120 naročnikov. Izračim
za telefonski priključek je po-
kazal, da bi bilo v Jurklošdtru
treba zanj odšteti 11 tisoč
mark v tolarski protivredno-
sti, kar je za okoli 7 tisoč mark
več, kot na primer v Laškem.
To razliko naj bi pokrili iz
sredstev republiškega sklada
za demografsko ogrožena ob-
močja, kjer pa se pri denarju
ves čas zatika, četudi je jur-
klošterska telefonija že dolgo
na programskem spisku. In še
takrat, ko bi lahko krajani kaj
sami naredili in k sodelovanju
ter pomoči pritegnili občino,
se zatika. Vsa dolina od Jur-
kloštra do Rimskih Toplic je
namreč pod spomeniškim var-
stvom, to pa krajani občutijo
predvsem kot oviro pri načrto-
vanju razvoja in uresničevanju
konlcretnih zamisli za oživlja-
nje naravne in kulturne dediš-
čine v prid turizma in kakovo-
sti življenja.
»Tisti, ki se trudimo, da bi
Jurklošter napredoval, se vse
bolj sprašujemo, kakšna je
sploh vloga fimkcionarjev
v krajevnih skupnostih, ko pa
nas nihče ne posluša,« je dejal
Edo Gračner, predsednik sve-
ta KS Jurklošter, ko smo ga
obiskali, in nadaljeval: »Ker ni
nobenih premikov na bolje,
ampak gre celo iz leta v leto na
slabše, se v Jurkloštru vse bolj
zavzemamo, da bi postali spet
občina. Jurklošter je bil na-
mreč do leta 1957 občina.
Manj denarja, kot ga imamo
zdaj, ga itak ne moremo imeti.
Za vzdrževanje 92 kilometrov
krajevnih cest dobimo borih
27 tisočakov mesečno, podob-
no je s komunalo in drugim. Če
bo šlo tako naprej, bo kraj izu-
mrl, saj ljudje še kar odhajajo
z domačij, na novo pa se nase-
ljujejo le vikendaši. Vsako leto
so v Jurkloštru po trije do štir-
je ljudje manj. Kar 60 odstot-
kov naših prebivalcev je starih
nad šestdeset let, pa si ob tem
dejstvu želimo, da bi se v kraj
spet vrnila po letu 1974 uki-
njena osemletka. Vsako leto
doslej smo imeli junija, v času
praznovanja krajevnega praz-
nika, kaj novega pokazati, le-
tos nimamo nič, ker v občin-
skem proračunu ni denarja, ki
bi ga krajani lahko oplemeni-
tili s prostovoljnim delom in
podobnimi akcijami. Edina
proračunska investicija, ki se
nam obeta, je posodobitev ce-
ste Trupej-Mišji dol. Naš praz-
nik je sicer 9. junija, a bomo
letos praznovali 26., skupaj
z našimi gasilci, ki letos praz-
nujejo 60-letnico delovanja.«
MARJELA AGREŽ
Od leve stojijo Ivan Stojan mL, Leon Mulej, Jani Glavač, Martin Divjak, Roman Goleš in Roman
Pušnik, spredaj mentor Ivan Stojan, Janko Kores, Marjan Žmaher in Franc Majoranc.
Sv. Florjan za
Prožinske gasilce
Gasilci v Prožinski vasi na
robu celjske občine ne poznajo
počitka, saj trenirajo dva do
trikrat na teden, ob koncu ted-
na pa se redno udeležujejo šte-
vilnih tekmovanj širom po
Sloveniji.
»Želimo se čimbolje pripra-
viti za nastop na gasilski olim-
piadi, ki bo od 10. do 17. julija
v Berlinu,« je takšno aktivnost
pojasnil mentor Prožinskih
gasilcev Ivan Stojan, sicer
predsednik društva.
»Velik uspeh smo dosegli na
tekmovanju v Gorici pri Dreti,
kjer smo med 26 desetinami
osvojili 1. mesto in pokal
Sv. Florjana. Rezultat je bil
dosežen v disciplini in po pro-
gramu CTIF, ki bo tudi na
olimpiadi. Zdaj dosegamo
takšne čase, ki bi na prejšnji
olimpiadi zadostovali za osvo-
jitev zlatega odličja oziroma
uvrstitev okoli 10. mesta. V so-
boto, 12. junija bomo nastopili
v Šaleku, 19. jimija pa še v Lo-
ki pri Mengšu. Od 30. junija do
4. julija bodo še skupne pri-
prave na Rogli.«
S pripravami so Prožinski
gasilci začeli že decembra, ko
so največ vadili v telovadnici.
»Na olimpiado gremo iz majh-
nega kraja in domačinov, ki
z nami živijo, ne želimo razo-
čarati,« je povedal Ivan Sto-
jan, ki se bo olimpiade udeležil
vsaj kot opazovalec.
T.VRABL
Med štirinajstimi desetinami
reprezentance Slovenije na
gasilski olimpiadi bodo z na-
šega območja ob GD Prožin-
ska vas še Skofja vas in Slo-
venske Konjice (nastop med
člani) ter Dobrna (mladinci).
Bogati upokojenski dnevi
Vojniško Društvo upokojen-
cev je v nedeljo zaključilo svo-
je prireditve v Tednu starejše-
ga občana v občini Celje. Na
zaključni prireditvi so se sre-
čali številni upokojenci, zaba-
vala pa sta jih njihov zbor pod
vodstvom Toneta Volaska ter
upokojenski instnunentalni
trio Jožeta Sevška, Staneta Ti-
lingerja in Pepija Krofliča.
S pomočjo domačih podjetij in
obrtnikov so pripravili še bo-
gat srečelov.
Že od petka je bila na ogled
tudi razstava upokojenskih
ročnih del ter kulinarike, s ka-
tero so začeli praznovanje voj-
niškega krajevnega praznika.
Ob odprtju so poskrbeli za za-
bavo tudi mladi harmonikarji
pod vodstvom Staneta Mikule.
Na razstavi, ki je med krajani
vzbudila veliko zanimanja, so
prikazali, kako upokojenci ve-
zejo, pletejo in kvačkajo. Med
kulinaričnimi izdelki je poseb-
no pozornost vzbudil bio-koti-
ček Fanike Gologranc, pa sku-
pinski kmečki kotiček ter šte-
vilne druge dobrote iz kuhinj
vojniških upokojencev.
V okviru letošnjega Tedna
starejšega občana je njihova
strelska sekcija sodelovala tu-
di na občinskem upokojen-
skem tekmovanju, v kegljanju
so se pomerili s sosedi z Lju-
bečne, kot vsako leto pa so pri-
pravili tudi srečanje upoko-
jencev, starejših od osemdeset
let.	BRANE JERANKO
Srečanje starejših na Brezah
Krajevna organizacija Rde-
čega križa Breze je minulo ne-
deljo pripravila srečanje sta-
rejših krajanov.
Zbrala se je polovica od
vseh krajanov te krajevne
skupnosti, starejših od 75 let
oziroma tistih, ki bodo to sta-
rost dosegli še letos. Učenci
podružnične osnovne šole na
Brezah so pripravili kratek
kulturni program, sodeloval
pa je tudi mešani pevski zbor
iz Brez, ki ga vodi Franci Ka-
pel. Kapel je kasneje poskrbel
tudi za zabavo s frajtonarico.
Zanimivo je tudi to, da na Bre-
zah trenutno živi najstarejša
občanka občine Laško Julij a-
na Zapušek, ki je letos aprila
dopolnila 98 let. Na srečanje je
sicer ni bilo, ob priliki pa jo
bodo na domu obiskali pred-
stavniki Rdečega križa.
MOJCA MAROT
Zvon na Golteh
v nedeljo se je na Golteh
zbralo več sto ljudi, da bi sku-
paj proslavili blagoslov zvona,
ki bo poslej zvenel v kapelici
Kristusa dobrega pastirja
v Moravi pri Mozirski koči.
Kapelico gradijo domačini,
Mozirjani in Šmihelčani, po-
svetitev pa bo 8. avgusta. V tej
kapelici bodo poslej tudi maše.
Zvon je v nedeljo blagoslovil
častni kanonik Andrej Žagar,
sredstva za nakup zvona pa so
prispevali v Urarstvu Au-
brecht v Mozirju.
Slika, ki ni v ponos
Ko so v Stanetovi ulici delavci Komunalnega podjetja postavili kontejner, v katerega so
zmetali stare cunje in ostanke čiščenja praznega stanovanja, so ga mimoidoči v hipu izpraznili.
Očitno je šlo za uporabne stvari in nekateri so se ob sliki zgrozili in vprašali, če je res bilo
potrebno postaviti kontejner v središču mesta in če morda uporabne stvari le ni bilo mogoče
drugače spraviti in jih dodeliti pomoči potrebnim ljudem.
Foto: E.M.
Solčavski
praznik
v Solčavi se pripravljajo na
obeležitev 40. obletnice dela
krajevnega turističnega dru-
štva. Osrednja prireditev bo
v soboto, 12. junija, s pričet-
kom ob 13. uri. Prizadevni tu-
ristični delavci v Solčavi bodo
prikazali domače običaje,
predstavili domače muzikante
in pevce, pripravili razstavo
ročnih del in lovsko raj^stavo,
prikazali pa bodo tudi vide-
okasete s posnetki Solčave
z okolico ter krajevne običaje.
Popravka
v intervju s škofom dr-
. Grmičem, objavljenem
v prejšnji številki NT pod
naslovom »Krščanske
stranke enostavno ni«, se
nam je prikradla napaka.
Ko je škof odgovarjal na
vprašanje o svojih sreča-
njih s papeži, smo zapisali,
da se je ^je časa pogovar-
jal s papežem Janezom
XXIII. Pravilno bi moralo
pisati, s papežem Janezom
Pavlom II. Za neljubo na-
pako se opravičujemo.
V prispevku z naslovom
General pred bitko je po-
motoma izpadel del stavka,
zaradi česar je pomen bi-
stveno spremenjen. Zapi-
sali smo takole. Ko se je
pričela agresija na Sloveni-
jo, je» Kolšek poveljeval
5. vojaškemu območju,
dan, dva po tistem pa je
moral to dolžnost prepusti-
ti nasledniku, generalu An-
driji Rašeti, ki je v vojaških
vrhovih sedanje tako ime-
novane Zvezne republike
Jugoslavije. K temu bi mo-
rale biti dodane še besede:
podoben kaliber kot je se-
daj Kolšek. Jasno je na-
mreč, da Rašeta ni v voja-
ških vrhovih sedanje Zvez-
ne republike Jugoslavije.
Na iVIrzlo lamo in po Beli krajini
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, 19. junija, na
planinsko jamarsko pot. Pot bo vodila od Vranje do Mrzle jame.
Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na
Glaziji.
Od petka, 25., do nedelje, 27. junija, pa vabijo Po belokranj-
skih partizanskih poteh, in to s kolesi. Ljubitelji kolesarstva se
boste zbrali v petek, 25. junija, ob 5.25 na železniški postaji
v Celju, od koder boste krenili proti Beli krajini.
M. M
Št. 23 - 10. junij 1993
15
Za izobražene deiavce
v Celju je bila minuli četrtek druga
letna seja skupščine Sklada za izobra-
ževanje delavcev pri obrtnikih.
Osnovna ugotovitev prisotnih je bi-
la, da sklad dobro deluje, da pa bo
potrebno še veliko narediti za vzpod-
bujanje delavcev in obrtnikov, da se
bodo odločili za izobraževanje, še po-
sebno, ker številni delavci možnosti, ki
jih nudi sklad, niti ne poznajo.
Sklad za izobraževanje delavcev pri
obrtnikih občine Celje je bil ustanov-
ljen po dolgotrajnih zapletih pred le-
tom dni. O zapletih pri njegovem izlo-
čanju iz regijskega sklada s sedežem
v Žalcu je na seji skupščine spregovo-
ril predsednik izvršilnega odbora
sklada Marjan Zagožen. Predsednica
skupščine sklada Fanika Pavič pa je
podrobneje spregovorila o delu sklada.
Poudarila je, da je sklad dobro delal
in da so uspešno rešili vse prošnje.
Seminarja računalništva se je udeleži-
lo 20 delavcev, tečajev varstva pri delu
in drugih tečajev preko 100, seminarja
za tuje jezike je obiskovalo 24 slušate-
ljev, raznih ekskurzij pa se je udeležilo
blizu 100 delavcev. Na srečanju delav-
cev v času celjskega sejma je bilo 127
delavcev. »Trenutno je čutiti manjše
zanimanje delavcev za dopolnilno izo-
braževanje,« je poudarila. Tudi ostaU
udeleženci skupščine so se strinjali, da
je ena najodgovornejših nalog sklada
v bodoče spodbujanje delodajalcev in
delavcev, naj spregledajo, da vsako
novo pridobljeno znanje delavca je in
bo tudi v bodoče koristilo razvoju
obratovalnice in s tem posredno vpli-
valo na socialno varnost delavca in
delodajalca.
MBP
Razstava, bralne značke, koncert
v Savinovem salonu v Žal-
cu so minulo sredo odprli
razstavo likovnih del učen-
cev osnovnih šol žalske obči-
ne. Sodeluje šest osnovnih
šol, in sicer Griže, Petrovče,
Polzela, Šempeter, Vransko
in Žalec.
Obiskovalci si lahko ogle-
dajo 77 del, ki jih je ustvarilo
preko 120 mladih likovni-
kov. Dela bodo na ogled do
16. junija. Razstavo je ob od-
prtju ocenil akademski sli-
kar Lojze Zavolovšek iz Mo-
zirja, ki je bil presenečen
nad vsem, kar so ustvarili
šolarji skupaj s svojimi pe-
dagogi.
V Domu n. slovenskega ta-
bora pa so v sredo učencem
žalske osnovne šole podelili
letošnje bralne značke. Na
prireditvi za razredno stop-
njo je sodelovala ilustrator-
ka Mojca Cerjak, šolarji na
predmetni stopnji pa so v go-
ste povabUi potopisca Boru-
ta Koruna. Na podelitvi
bralnih značk se je z zanimi-
vo zabavno igrico predstavi-
la še dramska skupina žalske
osnovne šole.
Za kulturni utrip so žalski
šolarji poskrbeli tudi v četr-
tek zvečer. V domu II. slo-
venskega tabora so organizi-
rali tradicionalni koncert, na
katerem so se obiskovalcem
v nabito polni dvorani pred-
stavili trije pevski zbori iz
žalske osnovne šole ter otro-
ški pevski zbor iz Gotovelj.
Zbore vodita zborovodkinji
Zdenka Markovič ter Anja
Legvart.	IB
Nova
avtobusna
postala
v Mozirju
Ob obvoznici v Mozirju
so prejšnji teden asfaltirali
zadnje metre dovozne ce-
ste. Vlogo za tehnični prev-
zem so že odposlali, tako
da bo nova postaja, ki bo
zmanjšala promet v središ-
ču Mozirja, verjetno kmalu
odprta.
T.TAVČAR
Za nova delovna mesta
Trgovsko proizvodno po-
djetje Banex v Slovenskih Ko-
njicah zaposluje 11 ljudi, če bo
vse po sreči, pa bo dela še za
deset ljudi.
Podjetje je leta 1989 ustano-
vil Andrej Ban. Pričel je s pro-
gramom za varčevanje z vodo,
sedaj pa je Banex usmerjen
v sredstva za čiščenje v gospo-
dinjstvu. S preko 300 artikli,
med njimi je samo ščetk 50
vrst, oskrbujejo 700 trgovin
v Sloveniji, z izvozom pa po-
krivajo 70 odstotkov uvoza.
Sodelujejo s proizvodnimi fir-
mami Haug Biirsten, Engel in
Coronet, za katere izdelujejo
polizdelke, dogovarjajo pa se
tudi, da bi na njihovih strojih
izdelovali nekatere artikle iz
njihovega programa. Od tega
je tudi odvisno nadaljnje za-
poslovanje v Banexu. Prostor
imajo, saj so kupili 800 kva-
dratnih metrov hale propadle-
ga IMP ISO. » In to s kreditom
Ljubljanske banke. Splošne
banke Celje,« poudarja Andrej
Ban zaradi govoric, ki se
v krajih, kakršne so Slovenske
Konjice, rade razširijo.
Na fotografiji: delavke pri
konfekcioniranju krp za čiš-
čenje.
MBP
Turisti tudi
v Šaleški dolini
Velenjčani so začeli ponov-
no intenzivneje razmišljati
o turističnem razvoju Šaleške
doline. Prva pogoja za razmi-
šljanje sta čista voda v prihod-
njem letu in čist zrak v letu
1996, kakor je zastavljena
ekološka sanacija doline.
Po mnenju članov velenjske
vlade in odbora za turizem pri
Območni gospodarski zbornici
Velenje je potrebno o turizmu
razmišljati že sedaj, predvsem
morajo pripraviti podroben
program turističnega razvoja
z vsemi možnostmi, datumi in
izvajalci, k sodelovanju pa je
treba vključiti vse turistične
subjekte. Tako bodo v velenj-
ski občini po sklepu vlade ob-
javili razpis za izdelavo pro-
frama turističnega razvoja
aleške doline, pripravili bodo
tudi gradivo za skupščinsko
zasedanje, za začetek pa so
podprli vse aktivnosti za izde-
lavo spominkov iz Šaleške do-
line.
Okvirno naj bi bil nosilec
razvoja turizma odbor za turi-
zem pri območni gospodarski
zbornici. Tudi v velenjski vla-
di se na področju turizma obe-
tajo spremembe, izvršnik
Srečko Meh je napovedal reor-
ganizacijo vlade tako, da bodo
vanjo vključili tudi člana, ki
bo skrbel za področje turizma.
US
v
Izvršni svet Skupščine občine
Šentjur pri Celju
objavlja v skladu z Odredbo o pogojih in načinu
oddaje del, ki se financirajo iz proračuna Republike
Slovenije (Ur. list RS št. 24/92)
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV KONCESIJE ZA
UPRAVLJANJE JAVNEGA DELA
TRŽNICE
1.	Naročnik: Občina Šentjur
2.	Predmet razpisa: Oddaja javnega dela prostora na
tržnici v upravljanje.
3.	Lokacija objekta: Ljubljanska cesta, Šentjur
4.	Vsebina razpisa: Ponudnik bo sprejel javni prostor
na tržnici v Šentjurju v upravljanje. Po dogovoru z naroč-
nikom bo ta prostor primerno opremil. Skrbel bo za red
in izpolnjeval obveznosti in določbe iz odloka o tržnem
redu.
5.	Prevzem v upravljanje prostora se bo izvršil takoj po
dokončanju del v kompleksu tržnice, predvidoma konec
meseca julija.
6.	Prostor se daje v upravljanje za dobo 10 let z mož-
nostjo podaljšanja.
7.	Kriteriji za izbor najboljšega ponudnika so:
-	celovitost ponudbe
-	reference s področja opravljanja del širšega družbe-
nega pomena
-	ponujena cena
-	podatki o številu in strukturi zaposlenih
-	zasnova programa načina dela
-	priznana sposobnost za izvedbo vzdrževalnih del
8.	Ponudba mora biti izdelana na način, ki ga določa
10. člen Odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za
oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna RS
(ur. list RS, št. 24/92).
9.	Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno
manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpolož-
ljiva finančna sredstva.
10.	Zasnovo predvidenih prodajnih mest lahko intere-
senti dvignejo na podlagi priloženega pooblastila v Se-
kretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora na občini
Šentjur.
11.	Interesenti morajo poslati svoje ponudbe v roku 15
dni od objave v Ur. listu na naslov Občina Šentjur,
Mestni trg 10, Šentjur z oznako NE ODPIRAJ - JAVNI
RAZPIS TRŽNICA.
12.	Odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 28. junija ob 12.
uri v sejni sobi IS. Ponudniki bodo o izidu razpisa
obveščeni v 15 dneh od sprejema odločitve o izbiri.
IIL osnovna šola Celje
Vodnikova 4, Celje
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja biologije in gospodinjstva
za določen čas s polnim delovnim časom in pričetkom
delaš 1. 10. 1993.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju
z zakonom določenih pogojev v 8 dneh po objavi raz-
pisa.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
LJUDSKA BANKA
d.d. Celje
ENOTA v CEUU
VABI K SODELOVANJU:
1.	internega revizorja
2.	icreditnega referenta (ponovm razpis)
3.	referenta za sredstva in
iiinidnost
4.	pripravniita z vls0i(0 ali višjo
pravno ali ei(onomsi(o izobrazbo
za 1. Obvezna visoka izobrazba ekonomske
smeri, revizorska šola je zaželjena,
za 2.-3. Zaželjena bančna praksa.
Za vsa delovna mesta je zaželjeno aktivno znanje
vsaj enega svetovnega jezika ter poznavanje dela
z računalnikom.
Prijave s kratkim življenjepisom pričakujemo
v osmih dneh po objavi na naslov:
Ljudska banka d.d. Celje, Trg V. kongresa 7,
63000 Celje.
Št. 23 - 10. junij 1993
16
Teniški roker
ŠtevUka ena ceUskega tenisa MIha Furlan pred
nadaljevanjem ekipnega llgaškega prvenstva - V eni reki
lopar, v drugI kitara
Po zadnjih uspehih državne
reprezentance na evropskem
prvenstvu in Davisovem poka-
lu so tudi domača tekmovanja
vedno bolj obiskana, maj in
junij pa sta rezervirana za
ekipna prvenstva. No\'i prvak
bo znan šele po končnici, o ob-
stanku med najboljšo osmeri-
co pa bo odločal nedeljski der-
bi med Domžalami in Celjem.
»Možnosti so 50:50, toda
v vsakem primeru bo »gusto«.
Boljši smo v igrah posamezni-
kov, ki jih tudi na treningih
več igramo in nekako zane-
marjamo dvojice,« nedeljski
derbi za obstanek napoveduje
19-letni Miha Furlan, ki je že
skoraj leto dni celjski lopar
številka ena in tudi igra naj-
težje dvoboje, na slovenski le-
stvici pa je na 7. mestu.
V tenisu so velika ekipna
tekmovanja redkost. Kako jih
doživljate?
Tudi ekipna tekmovanja
imajo svoj čar in se lahko pri-
merjajo tudi denimo z nogo-
metom. Potrebna je skladnost,
homogenost, drugače ni uspe-
ha, čeprav ekipni dvoboj pove-
čini sestavljajo »singli«. V naši
ekipi ni nesoglasij, porazi
v vseh štirih srečanjih pa so
predvsem posledica težkega
žreba in nazadnje tudi po-
manjkanja sreče proti Slo-
vanu.
Sezona traja vse leto in času
primerne so tudi podlage. Ka-
tera je po okusu prvega celj-
skega reketa?
Pozimi sem dobro igral na
dvoranskih turnirjih in sem bil
s prvim delom sezone zadovo-
ljen. Najraje vendarle igram
na pesku; deloma zaradi pod-
lage, ki je pri nas najbolj pogo-
ste, deloma tudi zaradi narav-
nega okolja. Največji teniški
užitki so ob igranju se na pro-
stem.
V	Celju so že štirje registri-
rani klubi. Zanimanje za tenis
je potemtakem najbrž kar ve-
liko?
V	celoti vzeto igra tenis ved-
no več ljudi, toda tekmovalne-
ga le redki. V našem klubu je
osnovni problem v organizira-
nosti in praktično smo brez
trenerja. A da ne bo pomote:
tudi drugod po Sloveniji polo-
žaj ni nič boljši, kar pa je za
nas seveda slaba tolažba.
Slovenski teniški vrh
s 7. mestom ni tako oddaljen.
Ali je uvrstitev v reprezentan-
co še realna?
V	preteklosti sem imel dosti
teniških načrtov: nekaj sem jih
uresničil, nekaj ne. Kako bo
v prihodnje? Predvsem se bom
posvetil študiju fizike in kemi-
je, v Ljubljani bom probal tudi
trenirati in se počasi preumse-
riti v trenerske vode.
Odhod na študij v Ljubljano
naj bi bil menda povezan tudi
s prestopom k Olimpiji?
Ah, to so govorice. Nemogo-
če je čez teden živeti in študi-
rati v Ljubljani ter trenirati
v Celju. Po drugi strani pa...
Nekaj bo tudi odvisno od izida
nedeljskega dvoboja. Če izgu-
bimo in izpademo v drugo ligo,
res lahko pride do prestopa
k Olimpiji.
Ob tenisu prosti čas zapol-
njuje še kitara. Kdaj bo prvi
koncert teniškega rokerja?
Ko bom zbral svojo skupino.
Kitaro sem kot samouk začel
igrati pred dvema letoma, še
vedno sem one man band in
sestavljam skupino. Če sem se
zgledoval po Vilandru? Bil je
odličen igralec in je tudi po-
skušal s kitaro. Nikoli ga ni-
sem slišal igrati.
ŽELJKO ZULE
Zadovoilni ekstremisti
Nedeljski Pentatlon Zgornja
Savinjska dolina je minil
v znamenju vrhunskih šport-
nikov, ki so se na 105 kilome-
trov dolgi progi s 1120 metri
višinske razlike pomerili v pe-
tih ekstremnih disciplinah.
Tekmovali so z dirkalnimi
(na sliki pred štartom) in gor-
skimi kolesi, kajaki, v gorskem
teku in z jadralnimi padali.
Pentatlon Zgornja Savinjska
dolina je bil letos že tretjič,
organizatorjem pa je prvič
uspelo izj^ljati vse discipline,
saj jim pri letenju z jadralnimi
padali ni nagajal veter. Med 26
ekipami se je najbolje odrezalo
petčlansko zastopstvo moštvo
Energie power full s časom pet
ur in 35 minut. Drugouvrščeni
Sportour je zaostal za sedem
minut več, najbolj razburljiv
pa je bil boj za tretje mesto, ko
je jadralec ekipe Alpina za pol
minute prehitel tekmovalca iz
avstrijskega moštva Red Buli
Team. Nastopajoči so organi-
zatorje prireditve, podjetje
Epsi iz Nazarij, pohvalili za
odlično organizacijo, v katero
je bilo vključenih 150 ljudi, ki
so skrbeli za varnost, pravilne
poti in zaščito tekmovalcev.
' URŠKA SELIŠNIK
Foto: M. SEVERIN
Celjani ponovno v Blelu
četrto leto zapored so se člani pohodne sekcije pri
Planinskem društvu Celje udeležili najdaljšega maratona
v Bielu v Švici, ki ima štiri etape, najdaljša pa je 100 km.
Letos je sodelovalo 40 Celjanov, ki so se jim pridružili še
pohodniki iz Kranja, Domžal, Maribora, Žalca in od dru-
god. 25 pohodnikov je prehodilo ali preteklo 100 km, eden
58 in 14 pohodnikov najkrajšo, 36 km progo. Najboljši
štirje iz celjske ekipe na 100 km so bili: Milan Zupane
(Mislinja) 8 ur in 24 minut, Dušan Marguč (Slov. Konjice)
8,34, Marjan Lipičnik (Velenje) 8,41 in Dušan Pešec
(Celje) 9,50.
Sodelovala je tudi ekipa TO, ki pa je imela veliko smolo.
Dosegla je sicer drugi najboljši čas, vendar so jo diskvali-
ficirali, ker je eden izmed tekmovalcev pobegnil. Letos se
je pohoda udeležilo 2080 pohodnikov, kar je manj kot
prejšnja leta.
TV
ŠI^TNI
koledar
Soliota, 12.6._
Nogomet
Radeče: Papimičar-ČBel-
trans, Maribor: Kovineir-Hme-
zad (25. kolo III. SNL, obe 17).
Tenis
Celje: Celje-Medvode (5. ko-
lo moške STL); Velenje: Vele-
nje-Celje (5. kolo ženske STL,
obe 9).
Nedelja, 13.6.
Judo
Slovenska Bistrica: polfina-
le Inter-lige (Sankaku, Leib-
nitz, Kartnen; od 11. ure).
Nogomet
Šmartno ob Paki: Era
Šmartno-Korotan, Domžale:
Domžale-Dravinja (29. kolo
II. SNL, obe 16.30).
Odbolka
Celje: 3. turnir v baech-vol-
leyu; od 10. ure na letnem ko-
pališču.
Rokomet
Celje: Slovenija-Madžarska
(3. kolo kvalifikacij za moško
EP, 16).
Tenis
Domžale: Domžale-Celje
(6. kolo moške STL); Celje: Ce-
Ije-Domžale, Lenart: Lenart-
Velenje (6. kolo ženske STL,
vse 9).
NA KRATKO
Urankar na SP
Na SP v dviganju uteži bo
jeseni v Avstraliji nastopil tu-
di Marko Urankar, ki se je vr-
nil v celjski klub, denar za pot
pa bodo zbrali zdomci. Njegov
cilj je, da bi kot prvi Slovenec
v sunku dvignil 200 kg, v okvi-
ru priprav pa je minuli konec
tedna nastopil na turnirju A-J
v Avstriji. Med šestimi ekipa-
mi so bili naši četrti, daleč naj-
več zaslug za zmagi proti Šta-
jerski in Hrvaški pa ima prav
Urankar, ki je v olimpijskem
biatlonu dvignil 305 kg
(135+170).
Na evropskem prvenstvu
skupine C v atletiki bodo v so-
boto in nedeljo v Beljaku (Av-
strija, Ciper, Grčija, Hrvaška,
Slovenija, Turčija) nastopili
tudi trije celjski atleti: Kocu-
van v teku na 200 metrov in na
nizkih ovirah, Cankar v skoku
v daljavo in Straškova v metu
kopja.
V nadaljevanju mladinskega
prvenstva v baseballu je ekipa
Celja premagala Vikinge z 9:1
in Golovec s 5:2, ter si že v na-
slednjem kolu lahko zagotovi
naslov.
Zmagovalke 12. finala ko-
šarkarskega festivala za mlaj-
še pionirke so osnovnošolke iz
Rogaške Slatine: Drofenik,
Mitrovič, Šturbej, Šverko,
Škreblin, Anderlič, Jutriša,
Vukovič (izbrana za najboljšo
igralko finala). Petek, Kle-
menčič, Horvat in Kralj.
Končan je spomladanski del
prvenstva Celja v balinanju.
Vrstni red: Kovinotehna, Par-
tizan Štore 8, Žična 6, Cetis 4,
Petrol, Komunala 2.
Na državnem prvenstvu
v šahu za upokojence je v Slo-
venj Gradcu zmagala domača
ekipa, Žalčani (Urisek, Štor-
man. Skok) pa so zaostali le za
točko.
RANCSRAMA
Nogomet
Slovenska liga
33. kolo: Steklar-Olimpija
1:1 (0:1); prvaki so pod Prašni-
karjevim vodstvom z golom
Horvata izgubili šele drugo
točko; Rudar-Potrošnik 2:1
(1:0); strelca: Mešanovič, Ka-
rič; Naklo-Publikum 4:0 (3:0).
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: Olimpija 50, Mura, Mari-
bor 46, Ljubljana 40, Naklo
38, Kompas, Studio D 36, Ko-
per 35, Rudar (V) 33, Mavrica
31, Publikum 30, Gorica 29,
Izola, Zagorje 28, Potrošnik
27, Steklar 22, Železničar 20,
Nafta 17.
11. slovenska liga
28. kolo: Rudar (T)-Era
Šmartno 0:1 (0:1); strelec: Ma-
lus; Dravinja-Jadran 0:4 (0:2).
Vrstni red: Primorje 44, Ja-
dran 43, Avtobum 39, Rudar
(T) 33, Triglav 32, Medvode,
Vevče 28, Tumišče, Era
Šmartno, Domžale 27, Koro-
tan 24, Tabor, Dravinja, Dra-
vograd 22, Ilirija 17, Napredek
13.
ni. slovenska liga
24. kolo: Hmezad-Pohorje
4:0 (0:0); strelci: Hodžar 2,
Koren, Marinček; Pobrežje-
Papimičar 1:1 (0:1); strelec:
Guček. Vrstni red: Beltrans
35, Impol 31, Kovinar (M) 27,
Slovenj Gradec 26, Ižakovci
25, Papimičar, Pobrežje, Po-
horje 24, Hmezad 23, Rogašov-
ci, Kimgota^21, Aluminij 20,
Rače 19, Lipa 16.
Rokomet
Alpe-Jadran
Umag — finalni turnir: Pivo-
varna Laško-Rudar 34:26
(18:11); strelci: Franc 8, Čater
7, Jeršič, Leve 6, Pungartnik 4,
Šerbec 2, Šafarič 1; Pivovarna
Laško-Istraturist 16.16 (10:8);
strelci: Šerbec, Jeršič 4, Pun-
gartnik 3, Čater, Leve 2, Šafa-
rič 1; Pivovarna Laško-Bruck
32:15 (16:9) - odigrano vnpa-
rej. Končni vrstni red: Pivo-
varna Laško (84:55) 5, Istratu-
rist (74:67) 5, Bruck 2, Rudra
0.
II. slovenska liga
ženske — vzhod, končni vrst-
ni red: Drava 27, Sevnica 23,
Bakovci 22, Žalec 18, Branik
16, Nov mesto 14, Velenje 12,
Senovo 7, Brežice 3.
Vaterpolo
Slovenska liga
Bela skupina - 2. kolo: Mari-
bor-Neptun preloženo; 3. kolo:
Triglav ml-Neptun 13:9 (0:3,
5:1, 5:4, 3:1); strelci: Glavan 4,
Zupane 2, Planinšek, Šumeč-
nik, Hrastnik 1. Vrstni red:
Triglav ml. 4, Kranj 2, Neptim,
Maribor 0.
Squash
Pokal Slovenile
Mengeš: moški — 1. kolo: Voj-
nik-Velenje III 5:2; četrtfinale:
Vojnik-Fittop 0:5, Velenje-
Hrast II 5:2; polfinale: Vele-
nje-Hrast 0:5; za 3. mesto: Ve-
lenje-Fittop 5:0 bb. Postavi:
Velenje: Vihar, Knez, Ravšek;
Vojnik: Gubenšek, Zupane.
Ženske -1. kolo: Vojnik-Fit-
top 0:5, Velenje-Squashland
1:5; za S.mmesto: Velenje-
Vojnik 5:3. Postavi: Velenje:
Vihar, Tamše, Turk; Vojnik:
Lunežnik, Plajhner, Korošec.
Streljanje_
Prvenstvo Žalca
Braslovče - vojaška puška: 1.
Čehovin 177, 2. Kotnik (oba
Žal), 172, 3. Kralj (Br) 160, 4.
Mohorko (Pol) 157, 5. Poteko
(Žal) 155; ekipno: 1. Žalec (Če-
hovin, Kotnik, Mastnak) 493,
2. Polzela 424, 3. Šlander 388,
4. Braslovče 326, 5. Liboje 244.
Stotlnja zgrešila nagrade
Med stotin jo kuponov 34. kola stavnice
Golding loto ni bilo pravilne napovedi, zato
bo v naslednjem kolu nagradni sklad spet
večji: že 25 tisoč tolarjev.
Pravilna napoved 34. kola: Naklo-Publi-
kum 1, Steklar-OUmpija O, Rudar (V)-Po-
1.	Rokomet (m): Slovenija-Madžarska	1	O	2
2.	Nogomet: Era Šmartno - Korotan	1	O	2
3.	Nogomet: Domžale - Dravinja	1	O	2
4.	Nogomet: Papimičar-Beltrans	1	O	2
5.	Tenis (m): Domžale-Celje	1	2
Ime in priimek:
Naslov:_
trošnik 1, Dravinja-Jadran 2, Rudar (T)-Era
Šmartno-Triglav 2.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
12. junija, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tediiik. Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
Št. 23 - 10. junij 1993
17
Rokomet za celjsko dušo
»Cele, Cele, Cele, poje cela hala. Cele, Cele, Cele, zmaga nam Je šala,'' Je po finalni tekmi odmevalo v gostišču Mlinarjev Janez
Celjski rokometaši so suve-
reno kar se le da ubranili na-
slov državnih prvakov, saj so
v povratni tekmi finala konč-
nice prvenstva v dvorani Go-
lovec s fenomenalno igro »iz-
nakazili« hrpeljskega Andor
Jadrana. Zmage z 19 goli ra-
zlike (33:14) ni pričakoval nih-
če, še manj morda atraktivno
igro, ki je »rešila« tekmo, saj je
razplet glede zmagovalca lah-
ko predvidel vsakdo že pred
iztekom prvih tridesetih
minut.
V povprečju manj kot 23 let
staro ekipo tako še nismo vi-
deli igrati, čeprav je selektor
Tone Tiselj še med srečanjem
menil drugače. Najbrž je mislil
na nekatere njihove igre v bolj
izenačenih tekmah, finale je le
bil na nek način izven konku-
rence. Josip Šojat, rokometni
čarovnik iz Senja in »učenec«
maga Vlada Štenzla, je v tej
sezoni zgradil granitno
obrambo, v najpomembnejši
tekmi sezone pa igralce spret-
no spustil z verig, kar so lačni
mladi levi komaj čakali. »Uh,
kako smo nespretno dobili če-
trti gol, lahko bi ostali pri treh
v prvem polčasu!«, je za neka-
tere kar smešno zvenelo raz-
mišljanje fanatičnega Šojata,
a misel je ostala pravzaprav
neizbrisna.
Če so se na tribunah dvora-
ne Golovec, medtem ko so na
igrišču padali evrogoli Jeršiča,
Pungartnika, Tomšiča in osta-
lih, s pevsko predstavo izkaza-
li Celjski grofje, je na začetku
slavja v gostišču na Teharjah
odmevala pesem iz ust »pivo-
varjev« ob spremljavi pihalne
godbe. Večino šampanjca^ ki
so ga pUi iz pokala, je končalo
na tleh in na srajci sekretarja
Vlada Privška, saj je bil pred-
sednik izvršnega odbora kluba
Andrej Šušterič le preveč raz-
posajen. Za trenutek je na-
mreč lahko pozabil na pogod-
be, ki jih je bilo potrebno po-
daljšati z igralci (Leve je že
podpisal, Serbec še okleva),
ter na tiste, ki bodo pKxlpisane
v kratkem z novimi okrepi-
tvami.
O tem je modrovalo najbrž
kar vseh 150 navzočih. O po-
vratniku Silviju Ivandiji, ki je
s tržaškim Principeom osvojil
italijansko prvenstvo ter pokal
in je že pr^ tedni zaprosil za
slovensko državljanstvo, pa
Splitčanu Tončiju Periboni,
vratarju evropskega prvaka
Zagreba, ki mu je pogodba po-
tekla, a mu sedanji klub dol-
guje še precej cvenka, kar je
njegova navada v takih prime-
rih, tako da s prestopom (tudi
Matoševičevim) ne bo nič.
Mimogrede, se spominjate
kvalifikacijske tekme za EP
med Slovenijo in Litvo 7. mar-
ca v Hrpeljah, ko je gostujoča
vrata zaklenil izvrstni Savo-
nis? Morda bo kmalu v Celju.
Rečan Alvaro Načinovič naj bi
bil še en zidak Šojatove
obrambne stene. Število tujcev
bi bilo s tem izpolnjeno, a se
ob ugodni rešitvi Ivandijeve
prošnje obeta še en Hrvat, naj-
brž šele pozimi. Gledali naj bi
za zunanjim igralcem. Kot ka-
že ne bo nič s Frankovičem, ki
je z metom žoge v out tako
ugodno za Celjane zaključil
zadnji napad Zameta v pokalu
prvakov na Reki. Zdaj je na
tarči Medveščakovec BUič.
Tone Tumšek je žarel od ve-
selja. Verjel je v fante, ki jih je
edini tolažil po porazu v Hrpe-
ljah. Za zaupanje so se mu
večkratno oddolžili. Za prvo
mesto v ligi so si razdelili
12.000 DEM, za potrditev na-
slova še dodatnih osem tisoč.
Čeprav so vedeli, da jih tri dni
zatem čaka še finalni tumir
Alpe-Jadran, na katerem so
prišli še do mednarodne lovo-
rike, so (smo) nepozabno zma-
go proslavljali še dolgo v dan.
Bo tak tudi ponedeljek, dan po
reprezentančni tekmi z Mad-
žarsko? ^^^ ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
P.Laško-Jadran 33:14 (14:4);
gledalcev 2500, sodnika Jeglič
(Lj) in Jug (Ce). P.Laško: Stra-
šek, Šafarič, Begovič, Šerbec
2, Ocvirk 2, Franc 2, Jeršič 8,
Čater 2, Pungartnik 7, Tomšič
6, Leve 3, Anžič; Jadran: Va-
lenčič, Blanuša 3, Miklavec,
Ražem 4, Čermelj, Sardoč 1,
Makuc, Jovičič, Šiškovič 4, Li-
ka vec 1, Mičovič 1, Nedoh.
Poraz za 50.000 OEM
Celjski športni praznik se je
na polni Skalni kleti začel s fi-
nalom 40. nogometnega poka-
la Publikum-Olimpija 1:2
(0:1), s katerim so Celjani
kljub porazu potrdili uvrstitev
v pokal pokalnih zmagovalcev
(žreb bo 16. julija).
Za pravo nogometno vzduš-
je so že pred tekmo poskrbeli
navijači obeh ekip, ljubljanski
pa so na štadion prišli v moč-
nem spremstvu policistov. Do-
mača enajsterica je ob oboje-
stransko odprti in napadalni
igri zamudila nekaj sijajnih
priložnosti (eno najlepših Bo-
jan Romih - na sliki), za zmago
v pokalu pa niso imeli posebne
premije, marveč si bodo za
uvrstitev v evropsko tekmova-
nje razdelili 50.000 mark.
Publikum-Olimpija 1:2
(0:1); gledalcev 2000, sodnik
Jamšek (Mb); O:l-Topič (42),
0:2-Djuranovič (51), 1:2-Beši-
revič (62). Publikum: Koželj,
Turk, D.Romih (B.Romih),
Žilnik, Blatnik, Pire, Štacar,
Pranjič, Beširevič, Pevnik,
Goršek; Olimpija: Simeuno-
vič, Protega, Hudarin, Milino-
vič (Podgajski) Hadžialagič,
Vrabac, Djuranovič, Žibert,
Benedejčič (Želko), Ubavič,
Topič.
Foto: EDI MASNEC
Tujci poil koši
Končan prvi del prestopnega roka za košarkarje
v nedeljo se je končal prvi
del prestopnega roka za košar-
karje, novi pravilnik pa je za
800 odstotkov povečal od-
škodnine. Prestop povprečne-
ga košarkarja SKL brez izpis-
nice zdaj velja med 20. in
50.000 markami, zato so neka-
tere napovedane spremembe
zamenjali prihodi tujih
igralcev.
Trojna igra
Starovasnilca
Mladi reprezentant Mitja
Starovasnik ima s Celjem še
enoletno pogodbo (odškodnina
za prestop je menda 25.000
mark), zaradi nekaterih neiz-
polnjenih obveznosti pa je vlo-
žil zahtevek za izpisnico. Sta-
rovasnik je nato predpogodbo
podpisal s Pivovarno Laško,
zadnje dni prestopnega roka
pa še za Miklavž in zdaj bo
o njegovi usodi odločala KZS.
Comet s tujcem
Cometu sta se ponujala
Govc in Buntič, po podaljša-
nju pogodb z vsemi domačimi
košarkarji pa so se naposled
odločili za Slobodana Beniča
(207, 26 let), ki je s Čelikom
igral v YU ligi, zadnjo sezono
pa prebil pri B ligašu Kosovu
Polju. Ženska ekipa je močnej-
ša za Mojco Šporar, Natalijo
Novak (obe Ivec) in Barbaro
Polutnik (Metka), v Maribor
pa se je vrnila Kretičeva.
Jurkovlč k Ciboni?
Rogaška ni doživela nobe-
nih sprememb, ki so tesno po-
gojene tudi s pridobitvijo dr-
žavljanstva za Novakoviča in
Jurkoviča. Za slednjega se
močno zanima celo Cibona,
v avgustovskem prestopnem
roku pa je možen spet prihod
iz Mostarja. V igri je še ne 20-
letni center, ki mu je bil Jur-
kovič celo rezerva.
Petranovič ostal
Polzelani so s pomočjo Ko-
vinotehne zadržali Veljka Pe-
tranoviča, okrepili pa so se na
branilskih položajih. Novinca
sta Jurij Stavrov (Kokra; 192,
25) in Sašo Govc (Prebold;
188, 26), ki naj bi do avgusta
svoje poslovne interese uskla-
dil s košarkarskimi in na Pol-
zeli treniral tako kot vsi ostali.
Savinjčane zapušča samo Va-
siljevič (Prebold), ki sprošča
mesto za dodatnega tujca,
Cencelj pa je zamudil prestop-
ni rok in začel s treningi.
Druga liga: močni
Laščani
Med štirimi drugoligaši
s Celjskega se je najbolj okre-
pila Pivovarna Laško, čeprav
je Starovasnik sporen. Iz Me-
talca Valjevo sta prišla center
Žarko Vujovič (206, 30), ki je
s Slobodo Dito že igral v YU
ligi, in krilni center Zlatan
PreUč (202, 30).
Prebold je zapustil Govc
v zamenjavo za Ukrajinca Vla-
dimirja Vasiljeviča (Polzela;
204, 29), Elektra in Inpos osta-
jata pri starih močeh, dodatne
okrepitve pa so napovedane za
jesenski prestopni rok.
Koliko za prestop?
Lani je Petranovič za pol se-
zone na Polzeli dobil 30.000
mark in tako tudi drugim zvi-
šal cene, ki pa so se v zadnjih
tednih umirile. Tujci so zdaj
(brez odškodnin) dobili v pov-
prečju med 15 in 20 tisoč
DEM; odvisno pač od vsebin
pogodb in dodatnih nagrad
v primeru uspehov...
ŽELJKO ZULE
V spomin
Poide Cokiič
Ko so minulo sredo no-
gometaši Publikuma po-
skušali drugič v zgodovini
celjskega nogometa osvoji-
ti slovenski pokal, se tega
srečanja skupaj z drugimi
povabljenimi gosti in bivši-
mi soigralci ni udeležil
eden zmagovite generacije
Kladivarja iz leta 1964,
plavolasi Polde Cokiič. No-
gometno žogo je zamenjal
boj s hudo boleznijo, ki se
je v petek končal.
Celjski nogomet je z 58-
letnim Cokličem izgubil ti-
pičnega predstavnika ge-
neracije, ki je takoj po voj-
ni v težkih pogojih posku-
šala prodreti v slovenski
nogometni prostor. Polde
Cokiič je bil otrok indu-
strijsko-športnega Gaberja
in po prvih stikih s telo-
vadnim društvom okrepil
pionirske vrste Kladivarja
na legendami Glaziji. Sku-
paj z bratom in najbolj
znanim celjskim nogomet-
nim rodom se je preko iz-
vrstne mladinske ekipe, ki
je bila med najboljšimi
v republiki, prebil v prvo
moštvo in z njim do pokala
in 11. zvezne lige.
Polde je bil eden mnogih,
ki so ljubili nogomet. Zanj
je bil to šport in razvedrilo
ob težkem delu tapetnika.
Miren, odločen in športni
branilec je bil vzor števil-
nim mladim igralcem. Ni-
koli izključen ali opomi-
njan je bil tudi ljubljenec
številnih gledalcev. Po
uspešni športni poti je s to-
vrstno aktivnostjo nadalje-
val v sindikalnem športu in
srečanjih s svojimi prijate-
lji v Gaberju. Tem bo ostal
v trajnem spominu, kajti
s Poldetom Cokličem izgi-
nja delček celjskega ama-
terskega povojnega šport-
nega življenja.
JOŽE KUZMA
Št. 23 - 10. junij 1993
18
•	v ponedeljek, zadnjega
maja dopoldne, so zapro-
sili za intervencijo, ker
naj bi na Šlandrovem tr-
gu nekdo nekoga kresnil.
Potem se je izvedelo, da
sta se Uroš P. in Jože T.
sprla, Jože pa se je med
prepirom odločil za »di-
rekt«, ki ga bo stal sodni-
ka za prekrške.
•	V ponedeljek zvečer je
Franc P. prijavil, da ga je
sosed Branko P. napadel
na dvorišču. Vzrok spora
sta bila njuna otroka, ki
sta se tega dne prav tako
zravsala. Ker sta bila oba
očeta prepričana, da ima-
ta najbolj zlata otroka na
tem svetu, je bil konflikt
neizbežen.
•	Celjan Ivan K. je v po-
nedeljek zvečer zaprosil
za policijsko posredova-
nje, ker naj bi ga v lokalu
FYiderik neznanec poteg-
nil za rokav in mu ga od-
trgal. Policisti so potem
ugotovili, da se je Ivan
spri z gostom Pavlom M.,
zato bosta pred sodnika
za prekrške stopila kar
oba.
•	Celjski grof Boris O. je
kot oboževalec Publiku-
ma pred sredino nogo-
metno tekmo kršil javni
red in mir. Pred vhodom
na stadion je bil tako zelo
nadležen in neubogljiv,
da so mu policisti odredi-
li streznitveno terapijo.
•	Boris iz prejšnje cvetke
in Aleksander Ž. iz Ljub-
ljane sta bila v noči na
četrtek soseda. Kako sta
se Dragons in Celjski grof
v alko treznilnici prena-
šala, nam ni znano.
•	V sredo ponoči so poli-
cisti intervenirali tudi
v nekem stanovanju, ko
so dobili telefonsko spo-
ročilo, da stanovanjska
soseščina zaradi hrupa ne
more spati. Pa so tam na-
šli skupino, ki je sprem-
ljala posnetek nogometne
tekme med Publikumom
in Olimpijo. Policisti so
bili bolj razumevajoči od
sosedov, zato so razgreto
druščino le opozorili, naj
svoje navijaške strasti
nastavi na sobno jakost.
•	V četrtek ponoči sta se
v Gradisovem samskem
domu dva stepla. Ervin je
svojega sostanovalca Ro-
berta popraskal po obra-
zu, zato bo šel k sodniku
za prekrške.
•	V soboto ponoči je Mi-
lan naskočil Marjanco in
jo pred prihodom polici-
stov popihal. Naskok bo
Milan plačal s kaznijo, ki
mu jo bo odmeril sodnik
za prekrške.
•	V nedeljo je Nuredin
namahal Fatimira. To od
Nuredina ni bilo lepo.
M. A.
Zvišana zaporna kazen za roparja
Na sodbo pnfo stopnje se Je pritožil tožilec
Senat Temeljnega sodišča Celje,
enote v Celju, je 26. februarja letos
izrekel sodbo zoper obtoženega
Franca Ošlovnika (25) s Ptuja, za-
časno stanujočega v Celju, in zoper
obtoženega Janeza Obreza (28) iz
Celja. Po tej sodbi je bil Ošlovnik
obsojen (za kazniva dejanja ropov
in za kazen iz naslova pogojnega
odpusta po sodbi Temeljnega sodiš-
ča Maribor-enota Ptuj), na skupno
oziroma enotno zaporno kazen
v trajanju treh let in osmih mesecev.
Obtoženi Obrez pa je bil za kaznivo
dejanje ropa in velike tatvine obso-
jen na štirinajst mesecev zapora.
Zgodilo se je 5. oktobra lani na
Teharski cesti v Celju, ko sta obto-
žena Franc Ošlovnik in Janez Obrez
v neregistriranem vozilu znamke
BMW oropala in okradla Ludvika
Kostanjška, pred tem, 13. septem-
bra lani, pa sta na Lilekovi ulici
v Celju prav tako oropala in okrad-
la Milana Cvikla. V obeh primerih
sta uporabila silo zoper oškodovan-
ca, Ošlovnik pa je Kostanjšku celo
zagrozil, da ga bo ubil z nožem.
Obakrat sta si obtožena Ošlovnik in
Obrez na predrzen način in z upora-
bo sile prisvojila večjo vsoto denar-
ja in ročno uro.
Na sodbo Temeljnega sodišča so
se pritožili javni tožilec TJT Celje,
oba obtoženca in njuna zagovorni-
ka. Tožilec se je v pritožbi zavzel za
zvišanje kazni, zagovornika obtože-
nih pa sta v pritožbah menila, da je
bilo dejansko stanje na sojenju ne-
popolno oziroma zmotno ugotovlje-
no ter da so bile izrečene kazni pre-
visoke. Zagovornika sta se skliceva-
la še na kršitve kazenskega zakona
in kazenskega postopka.
Višje sodišče Celje, ki je prejšnji
mesec obravnavalo omenjene pri-
tožbe, je odločilo, da se ugodi edi-
nole pritožbi javnega tožilca, sicer
pa je v celoti potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje. Tako je drugostopenj-
ski senat obtoženemu Francu
Ošlovniku zvišal posamične kazni
in izrekel enotno kazen štiri leta in
štiri mesece zapora. Obtoženemu
Janezu Obrezu pa je Višje sodišče
zvišalo kazni oziroma enotno kazen
na dve leti in pol zapora.
M. AGREŽ
miniKRIMIČI
Vlomil v lovsko kočo
Med minulim vikendom je
neznanec vlomil v lovsko kočo
lovske družme iz Zreč. Stori-
lec je prišel v notranjost skozi
odprti lini, iz kleti pa je odne-
sel cigarete, kavo in žgane pi-
jače v vrednosti okoli 20 tisoč
tolarjev.
Z nožem
v torek, 1. jimija ponoči, sta
se v stanovanjski hiši na Koc-
bekovi ulici na Ljubečni sprla
brata Aleksander in Stanislav.
Med prepirom je Aleksander
zgrabil za kuhinjski nož in
z njim poškodoval brata po ro-
ki. V bolnišnici so ugotovili, da
gre za hudo telesno poškodbo.
V dve stanovanli
v sredo, 2. junija dopoldne
je neznani storilec vlomil v dve
stanovanjski hiši v Latkovi
vasi. V obeh primerih je vlomil
skozi vhodna vrata, kjer je od-
lomil vložek ključavnice. Iz hiš
je odnesel za okoli 5 tisoč
mark deviz, video kamero, te-
levizijski sprejemnik in precej
zlatnine.
Posilstvo
Celjan M. H. je osumljen
kaznivega dejanja posil-
stva. V sredo, 2. jimija zju-
traj, naj bi izpred stano-
vanjskega bloka na Ljub-
ljanski cesti v Celju na silo
spravil v avtomobil 33-let-
no Celjanko. V kraju Veli-
ka Pirešica, kjer se je usta-
vil, naj bi žensko v avtomo-
bilu spolno zlorabil.
Napad v Velenlu
Neznani storilec je 29. maja
okoli 22. ure na parkirišču
pred rdečo dvorano v Velenju
napadel 21-letnega B. K. iz
Velenja. Najprej ga je z glavo
udaril v predel čeljusti, potem
pa je oškodovanec padel na
tla. Na tleh ležečega je storilec
udarjal s pestmi po obrazu in
glavi ter ga hudo telesno po-
škodoval.
Ukradel marke
Nekdo je 3. junija ponoči
vlomil v sobo samskega doma
na Ribarjevi ulici v Celju.
Ukradel je deset bankovcev po
sto mark in s tem Marka T.
oškodoval za okoli 71 tisoč to-
larjev.
Streljanle
v Sečovem
Policijski oddelek iz Roga-
ške Slatine je bil v noči na
3. junij obveščen, da v Sečo-
vem nekdo strelja z avtomat-
skim orožjem. Policisti so šli
na kraj in na dvorišču stano-
vanjske hiše v Spodnjem Sečo-
vem zasačili 41-letnega Vinka
H. in 24-letnega Roberta M.
Na osnovi odredbe Temeljnega
sodišča Celje so policisti po-
tem opravili hišno preiskavo
pri obeh osumljencih. Našli in
zasegli so avtomatsko puško,
dva okvirja, 97 različnih nabo-
jev, večinoma za avtomatsko
orožje in več kot 30 praznih
tulcev. Zoper oba bodo napi-
sali kazensko ovadbo in pred-
log za uvedbo postopka o pre-
kršku.
S kolom nad ženo
Minuli petek zvečer sta se
v Velenju sprla zakonca F. J. in
M. J. Med prepirom je mož
v garaži pograbil daljši kol in
z njim udaril ženo po glavi ozi-
roma obrazu. Ženska je pri
tem utrpela hude telesne po-
škodbe.
Okradenl Remont
v noči na 5. junij je neznani
storilec vlomil v čuvajnico na
Šmartinskem jezeru. V. notra-
njost objekta je prišel tako, da
je z oken odstranil deske. Iz
zaboja z orodjem je ukradel
dva vibracijska stroja, kotni
brusilni stroj, telefon in oma-
rico prve pomoči. S tem je celj-
ski Remont oškodovan za oko-
li 200 tisoč tolarjev.
Otroci naleteli na truplo
Skupina otrok, ki se je v sredo, 2. junija igrala v opušče-
nem zaklonišču v celjskem mestnem parku, je bila nemalo
presenečena in prestrašena, ko je tam zagledala moško
truplo, ki je bilo v precej razpadajočem stanju. O najdbi so
občani takoj obvestili policijsko postajo, kriminalistična
in obdukcijska preiskava pa je potrdila, da gre za truplo
22-letnega Celjana, ki je odšel od doma lani septembra.
Ugotovili so tudi, da je šlo za samomor z ustrelitvijo. Poleg
trupla so našli tudi pištolo.	a.
OBČINA ŽALEC
Sekretariat za
družbenoekonomski
razvoj In finance
ŽALEC
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
ZA DODELITEV KONCESIJE
ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE
DEJAVNOSTI
Na podlagi 13. člena Zakona o lekamiški dejavnosti (Ur.
I. RS, št. 9/92) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine
občine Žalec dne 1. junija 1993 razpisujemo
koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti
za območje občine Žalec.
Kandidati morajo izpolnjevati:
-	pogoje iz 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti
-	pogoje iz Pravilnika o pogojih za opravljanje lekami-
ške dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/92).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih predpisanih pogojih
sprejema Sekretariat za družt)enoekonomski razvoj in
finance otjčine Žalec z oznako »za lekarniške koncesije
-	ne odpiraj«.
Rok prijave je petnajst dni po objavi razpisa.
Udeležence natečaja bo pravni organ obvestil o izbiri
v 30 dneh od zaključka razpisa.
Prileta pri vlomu
Minulo nedeljo ponoči sta
dva moška vlomila v prostore
Merxovega marketa na
Ostrožnem pri Celju. Policisti
so dejanje kmalu zaznali in
objekt blokirali, nato pa prije-
li 21-letnega M.B. in 19-letne-
ga D. K., oba iz Žalca. Zmotili
so ju v času, ko sta se že pri-
pravljala, da bosta svoj plen,
v glavnem cigarete, odnesla na
varno mesto. Policisti so po-
tem še ugotovili, da imata pri-
jeta storilca na vesti še naj-
manj šest vlomov.	^
-	pogrebna služba
-	cvetličarna
-	boutique z žalno in ostalo
konfekcijo
Odprto non-stop!
POGREBNE STORITVE
STEBLOVNIK,
Parižlje 11 c,
63314 Braslovče
tel. In fax 063/ 721-667
063/721-043
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
KOPER
POSLOVNA ENOTA CELJE
Vabi k sodelovanju
urejene, komunikativne osebe z najmanj
srednješolsko izobrazbo in vozniškim izpitom
B kategorije, za opravljanje zastopniških
poslov na področju:
Celje z okolico, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
Kozje, Žalec in Laško.
Pisne vloge pošljite na sedež poslovne enote v Celju, Lava 7,
ali se zglasite na posameznih agencijah, ki pokrivajo razpisna
področja.
FINANC AS
Vrunčeva 1,
CEUE
BONUS Slov. Konjice
Šarkova 8
SLOVENSKE KONJICE
AZUR Žalec
Šlandrov trg 24
ŽALEC
ESA Laško
Valvazorjev trg 6
LAŠKO
Št. 23 - 10. junij 1993
19
PROMETNE NfZGODE
Trčil v slcalo
Na regionalni cesti v kraju
Turno pri Šentjurju se je v to-
rek, 1. junija zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
okoli 200 tisoč tolarjev.
Janko Obrez (32) iz Gorice
pri Slivnici je vozil osebni av-
tomobil po regionalni cesti iz
smeri Prevorja proti Gorici pri
Slivnici. V nepreglednem le-
vem ovinku je zapeljal s ceste
in trčil v skalo ter pri tem utr-
pel hude telesne poškodbe.
Umrl med prevozom
Na magistralni cesti izven
naselja Vinska gora, se je
v sredo, 3. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba umrla.
Andrej Lužnik (28) iz Žalca
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Velenja proti Vinski go-
ri. Ko je zapeljal na levi vozni
pas, mu je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 43-letni Franc Črep
iz Strmca pri Dobrni. Ta je
zapeljal na desno bankino,
vendar trčenja s tem ni mogel
preprečiti. Voznik Črep se je
v nezgodi tako hudo poškodo-
val, da je že med prevozom
v bolnišnico poškodbam pod-
legel.
Trčenje v Turju
Na regionalni cesti v kraju
Turje (Laško) se je v četrtek,
3. junija zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe,
gmotna škoda na vozilih pa
znaša okoli 600 tisoč tolarjev.
Boris Simšič (37) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Hrast-
nika proti Rimskim Toplicam,
v desnem nepreglednem ovin-
ku je vozilo zaneslo na drugo
stran vozišča, kjer je iz smeri
Rimskih Toplic pripeljal voz-
nik tovornjaka, 36-letni Fran-
čišek Zgonc iz Zagorja ob Sa-
vi. Vozili sta trčili, Boris Sim-
šič pa je v nezgodi utrpel hude
telesne poškodbe.
Nezgoda v Zrečah
Na Ilirski poti v Zrečah se je
v petek, 4. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri so
bili trije udeleženci hudo te-
lesno poškodovani, gmotna
škoda pa znaša 45 tisoč to-
larjev.
Raduš Rojht (25) iz Zeč je
vozil neregistrirano motorno
kolo po Ilirski poti v Zrečah.
Ko je pripeljal v bližino stano-
vanjske hiše Ilirska pot št. 3, je
v blagem ovinku padel po vo-
zišču, skupaj s sopotnikom,
27-letnim Viljemom Iršičem iz
Bezine. V tem trenutku je iz
nasprotne smeri pripeljal 17-
letni mopedist Andrej K. iz
Zreč, ki se na tleh ležečemu
Rojhtu ni mogel izogniti. Za-
peljal je preko njega in tudi
sam padel po vozišču. V nez-
godi so se vsi trije udeleženci
hudo poškodovali.
V pešca
v Tmovljah pri Celju (izven
naselja) se je minulo soboto
zvečer pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo te-
lesno poškodovana.
Anton Štimulak (48) iz Tr-
novelj je vozil osebni avto iz-
pred stanovanjske hiše Tmov-
Ije 63 a v smeri proti Celju. Ko
je zapeljal v oster levi ovinek
in potem na nasprotno stran
vozišča ter na bankino, je
s sprednjim levim delom vozi-
la trčil v pešca, 82-letnega
Alojza Ramšaka iz Tmovelj
pri Celju, ki je utrpel hude te-
lesne poškodbe.
Z avtom v pešico
Na lokalni cesti v kraju Ero-
de pri Vranskem se je v nede-
ljo, 6. junija dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila hu-
do telesno poškodovana peška.
Janez Jerman (21) iz Ljub-
ljane je vozi osebni avtomobil
po lokalni cesti skozi naselje
Brode pri Vranskem. V des-
nem nepreglednem ovinku pri
mostu čez Bolsko, ga je zane-
slo v levo, pri čemer je z levim
prednjim delom vozila trčil
v 71-letno peško Ano Pestot-
nik iz Čepelj.
Avto v Jarek
Na cesti, rezervirani za mo-
torna vozila, se je minulo so-
boto zjutraj v kraju Dramlje
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, štiri pa lažje. Na
vozilu in cestnih objektih je za
okoli 260 tisoč tolarjev škode.
Janez Gavez (20) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Tepanja proti Celju. Ko
je pripeljal čez viadukt Slati-
na, je na ravnem delu ceste
zapeljal na desni odstavni pas
in nato na travnato bankino,
kjer je trčil v železni stebriček
in nato zapeljal v obcestni ja-
rek. Pri tem je vozilo odbilo
v zrak in se je prevračalo po
travnati strmini ter se ustavilo
v jarku. V nezgodi so bili lažje
telesno poškodovani štirje
mladoletni Velenjčemi, hude
telesne poškodbe pa je utrpel
17-letni S.K. iz Velenja.
Z mopedom v skalo
Na lokalni cesti v Vinski go-
ri se je minulo nedeljo popold-
ne pripetila nezgoda, v kateri
se je hudo telesno poškodoval
voznik kolesa z motorjem.
Simon Strvamik (19) iz Ve-
lenja je vozil kolo z motorjem
po lokalni cesti iz smeri lovske
koče v Lopatniku proti Vinski
gori. V desnem nepreglednem
ovinku ga je zaneslo na levo,
kjer je trčil v skalo ter padel
po vozišču.
Nezgodni četrtelc
Po dolgotrajni suši smo bili četrtkovega popoldanskega naliva veseli, žal pa se je v prometu
spet pokazala slaba stran tovrstnih »presenečenj«. Vozniki so namreč pozabili, da sta neprilago-
jena hitrost in pritiskanje na zavore na mokrem cestišču lahko zelo nevarna. Zato se je na našem
območju tega dne pripetilo toliko prometnih nezgod, kot že dolgo ne. Na srečo so bila to le blažja
trčenja. Nezgode so se pričele vrstiti po 13. uri, do 20. ure pa so jih poUcisti zabeležili več kot
trideset. Sicer pa se je tega dne pripetilo skupno kar 49 nezgod, od tega po 14 v Velenju in Žalcu,
v Celju 11, v ostalih občinah pa po 5 in manj. Na sliki: Ena od posledic četrtkovega naliva na
magistralni cesti Celje-Ljubljana.	Foto: EDI MASNEC
Dva mrtva
v Polsicavi
Na mejnem območju
med UNZ Celje in UNZ
Maribor, v kraju Zgornja
Polskava, se je v ponede-
ljek, 7. junija nekaj po
14. uri, pripetila nezgoda,
v kateri sta dve osebi umr-
li, ena pa je bila hudo teles-
no poškodovana.
Štefan Romih (41) iz Slo-
venske Bistrice je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Maribora po stari magi-
stralni cesti proti Sloven-
ski Bistrici. V naselju
Zgornja Polskava je, naj-
verjetneje zaradi preutru-
jenosti, zapeljal na levo, in
to v trenutku, ko je iz smeri
Slovenske Bistrice pripe-
ljal voznik osebnega avto-
mobila, 44-letni Jožef Jam-
nikar iz Tepanja. Vozili sta
čelno trčili, na kraju nesre-
če pa sta umrla voznik Jo-
žef Jamnikar in njegova so-
potnica, 48-letna Julijana
Ribič iz Žič. Voznik Romih
je utrpel hude telesne po-
škodbe, sicer pa vzroke te
nezgode še raziskujejo.
M. A.
Št. 23 - 10. junij 1993
Kjer se
Slovenec pojavi,
veselje napravi
V stranki šalllvcev Novega tednika že 381 sodelavcev - Krall šalllvcev na
Madžarskem Ivan Leben-Slavc - Zbor šaljivcev 4. lullja na Kalobju pri Erjavcu
- Prevladujeta »masten^' In obešenjaški humor, vmes pa Je tudi nekaj pravih
hiserov
Pred dvema letoma so se
s šalami v Novem tedniku po-
javili ljudje, ki si jih radi izmi-
šljujejo in zapisujejo, mnogi
jih znajo tudi odlično ali manj
odlično povedati. Nismo pri-
čakovali takšnega odziva, saj
se je v sorazmerno kratkem
času naša družina šaljivcev
približala že 400 članom. Prvi
izlet za najbolj vzstrajne sode-
lavce smo pripravili lani v Izo-
lo, drugega letos na Madžar-
sko, ob Blatno jezero, v mesto
Balatonfoldvar, v hotel
Jogar.
V	Izletnikovem avtobusu je
sedelo štirideset srečnih izžre-
bancev, ki so bili na začetku
zadržani in sramežljivi kot
kmečke neveste, ali kot da ne
znajo šteti do pet. Tudi smeha
je bilo bolj za pokušino in da je
kdo pokazal zobe...
V	zadržane in nekako sra-
mežljive šaljivce (najprej sem
pomislil, da sem na napačnem
avtobusu!) je začela najprej
drezati vedno prijetno nagaji-
va, odlična vodička, San^a
Habjanič (doma iz Gaberij,
vendar ne Celjskih, ampak ti-
stih na pragu Lendave), dekle,
ki govori za skoraj dve roki
tujLh jezikov. Iz vljudnosti se
je najprej lotila našega dela
ekipe »predsednika« šaljivcev
Edija in mene (avtorja zapisa),
požela salvo smeha in led je bil
prebit. To tudi ni bilo težko,
saj je kljub nočnemu deževju
bilo zunaj že hudimano toplo.
Mikrofon je vzel v roke sam
poglavar Edi in ker je poznal
že kar precej potnic s prejšnjih
izletov, mu je bilo lažje, da je
pred mikrofon povabil tiste, ki
kaj znajo povedati, predvsem
pa nasmejati poslušalce. Tere-
ziji Košir ni bilo treba dvakrat
reči, da je prišla v prvi del av-
tobusa in začelo se je:
»Ženska gre od zobozdrav-
nika, kjer je dobila zlat zob. Pa
se je pooblačilo in stemnilo,
začelo je deževati in strela je
tolkla kot nora. Ženska porine
glavo v postavljeno seneno ko-
pico, medtem pa nekdo pride
in izkoristi priložnost. Ženska
pa je za vpila: Strela, kar reži,
kar reži, saj ti ne bo uspelo
priti do zlatega zoba!«
Tereziji se je priključil Al-
bert Regul, z 72 leti starosta
izleta, za katerega ne vemo ali
je tarnal, se hvalil ali sanjal:
»Jaz sem Albert! Albert
keksi so najbolj seksi. Žal so
danes samo še keksi. Standard
se nam upokojencem slabša:
včasih smo vsaj jahali, danes
hodimo peš, včasih so bile gaj-
žle pokončne, danes dol vi-
sijo ...«
Ob Albertu je bil Slave (Ivan
Leben), ki je vzel v roke kitaro
(klasično) in vsi smo ostrmeli.
Mož je začel peti in stresati
šale in vedeU smo, da nam na
izletu ne bo dolgčas.
Tereziji, Albertu in Slavcu
so potem sledili še nekateri
drugi, so pa bili tudi takšni, ki
so samo sedeli, se smejali ali
pa še to ne. Nekateri so tudi
spali. Največkrat harmonikar.
Malo smo si pomagali s kase-
tami, pogledali kakšen video
s prejšnjih izletov in videli
mnogo obrazov ljudi, ki so že
naši stalni potniki. Pravočas-
no se je vključevala tudi San-
dra, živi le^ikon, ki ljudi ne
mori z nepotrebnimi podatki.
ampak »cukrčki« vsakdanjika
o deželi in ljudeh, med katere
smo se za nekaj dni preselUi.
Od Balatona do
Budimpešte
Tridnevni program ni bil
napolnjen samo s šalemii, hu-
morjem in pesmijo, ampak tu-
di z ogledi mnogih zanimivo-
sti, ki jih premore Madžarska.
Predvsem zna izrabiti in pro-
dati vse svoje lepote, ki so
mnogokrat veliko skromnejše
kot naše. Vse prodajajo za fo-
rinte, samo sončnih žarkov ne.
Še nasmeh ti račimajo! In prav
je tako. Vozili smo se z ladjo
po njihovem sladkem morju
Blatnem jezeru (77 km dolgo,
torej 150 km obale, mi samo
42!) ter v njem opravili tudi
krst, ki ga je prvi prestal (oble-
čen seveda) Drago Keše iz
Slivnice. Ves dan smo bili
v Budimpešti, ki je drugi Pa-
riz, polna zelenja in dragoce-
nih lepot. Preživeli smo dva
lepa večera na čudovitem vrtu
hotela Jogar (tam, kjer bo letos
preživelo dopust veliko Slo-
vencev), se zapodili v čardo na
nekaj taktov odlične madžar-
ske glasbe ter dočakali jutro
v discu s programom (celo
stric Albert je zaplesal v soju
migetajočih luči in ruskih ple-
salk - in bilo mu je hudičevo
všeč).
Finale tridnevnega druženja
v deželi, od katere bi se morali
takoj tudi kaj pametnega na-
učiti, smo doživeli v nedeljo
dopoldne sredi 3000 hektarov
vinogradov, s katerimi razpo-
laga eden izmed treh največjih
kmetijskih kombinatov na
Madžarskem BB. Vsako leto
oberejo 25 do 30 tisoč ton
grozdja, iz katerega stisnejo 85
odstotkov belih vin, ostalo pa
črnih oz. rdečih ter šampanj-
cev, martinijev in odličnih so-
kov. Ob pokušinji šest vrst vin
in dveh vrst šampanjcev (ab-
stinenti smo pili sokove) smo
dobili tudi kralja šaljivcev 93.
Kralj šalllvcev Je
Slave
Lahko zapišemo, da je bil
Ivan Leben-Slavc pravzaprav
brez konkurence. Bil je najbolj
aktiven in to na vseh področ-
jih, zato ni čudno, da je dobU
krono za vse »kronanje«, ki je
povzročilo salve smeha. Eno-
stavno smo ga imeli radi, tega
našega Slavca (podrobneje bo
predstavljen v rubriki o muzi-
kantih). Tri nežne cvetke iz
njegovega programa:
»Prosil sem prijatelja naj mi
prinese steklenico slane vode
z morja, da bi si okopal noge,
ker je to zdravo. Pa mi je pri-
nesel samo tričetrt steklenice,
češ, da se je bal plime...
Savinjčanu je imirla žena in
gre kupiti krsto. Ker so bile
vse predrage, je poprašal po
ročajih, koliko stanejo. In ker
so bili poceni, je kupil štiri,
češ, bom pa kar te na ženo
montiral, saj je že trda...
Patentirati bom dal blago
s številkami in si bom naredil
pidžamo. Ko me bo srbelo,
bom rekel ženi, naj me pokra-
spa po številki tej in tej, pa bo
stvar rešena.«
Med najbolj duhovitimi pot-
nicami sta bili Ivanka Krajne
in Terezija Košir.
I. Krajne: »Se srečata dve
ženski in prva vpraša drugo.
če je kaj videla njenega dedca,
ki ga čaka že štiri vire. Pa ji
vprašanka odgovori, da to še
ni nič, ker ona dedca išče že
trideset let, pa ga še ni našla.«
Terezija, bolj poznana Rez-
ka Košir: »Zajci so igrali dure-
ka na Šmohorju, ^en pa je
stražil, ker če bodo prišU re-
čički jagri, še žiher enega vrže-
mo, če pridejo pa lašk jagri,
potem moramo pa bejžat...
Jager je umrl na petek in bi
ga morali pokopati na nedeljo.
Pa je šla žena na občino prosit,
da bi ga pokopal v ponedeljek,
da bi ga vsaj eno nedeljo mela
doma...
Mihec se je hvalil, da so do-
ma trije otroc in imajo vsak
svoje vilice, žlico in nožek, Ja-
nezek pa mu je odgovoril, da
to ni nič, ker so pri njih štirje
otroci in imajo vsak svojega
očeta...
Je šla mamca h dohtarju, da
jo črviči po trebuh. Dohtar jo
vpraša, kakšni so kaj vetrovi,
pa mu odgovori, da so kar hud,
saj so pri sosed že kozuc
podrl...«
Posebnega priznanja je bil
deležen tudi stric Berti za vse
podvige, ki jih je doživel med
izletom (kopanje v Blatnem je-
zeru, obisk disca, da vse ne
povemo): »V Šmarju so zame-
njevali telefonski drog. Ko so
že priklopih žico, je monter na
vrh droga pripel še velik kar-
ton. Fantje so bili radovedni,
kaj piše na njem. Nekdo je
splezal gor in prebral: Tukaj je
štange konec.«
Potem je zadnjikrat zazve-
nela pesem, zacingljali so ko-
zarci, po grlih je steklo vino,
da je bila pesem čistejša. Po
kleti je odmevala pesem tria
šaljivcev v postavi Ivan Le-
ben-Slavc, Aleš Hribemik
(harmonika) in Jože Kladov-
šek (alias Pepi Josefino), ki si
ni mogel kaj, da ne bi po tar-
nal: »Lani sem se oženil in edi-
no, kar me je motilo je, da na
papirju ni pisal rok trajanja.
Povsod to piše, samo tu ne.«
Sledilo je še vabilo za sreča-
nje na Kalobju 4. julija in sko-
zi vinograde smo se začeli vra-
čati proti domovini. Bila je ne-
delja popoldne. Vročina in
prazne ceste. Tudi šaljivci so
se utrudili. Pa Sandra. Vsi, ra-
zen šoferja Toneta.
V domovino smo se zapeljali
po makadamu v Dolgi vasi.
Sramota. Vendar smo bili vse-
eno veseli, da smo ponovno
doma.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
S Citadele, kjer je 28 metrov visok spomenik, je lep pogled na
Pešto. Sandra se na Budimpešto spozna skoraj tako kot na
svojo domačo sobo.
Kaj bežite, saj voda ni slana!
Gasilski posnetek vseh, ki smo se tri dni družili, smejali, razgledovali, opazovali in se veselili. Levo spredaj direktor hotela Jogar,
odločni gostitelj Ferenc Konnja.
Št. 23 - 10. junij 1993
20,21
ividnost pri podpisovanju ni odveč
^e zaradi gradnje avtobusnega postajališča - So Premrlove zavedli?
fH so nas po-
eoi bralci iz
pri Vojniku.
^ smo, zato
ja širitev re-
■f tned Višnjo
^rgom. Zdaj
paši zemlji še
postajališče.«
lečka družina
[odniki, ki so
so ogorčeni
, )^Tako, brez
ne dela nikjer
losni!«
Lastnica?
La Premrl go-
[blizu tri hek-
Ltiji, ki ji pri-
iektare gozda,
fcenec, žena pa
Lospodinja, ki
fc prodajo na
i. Njuna hči
carica, si že
iji kruh, sin
jskuje srednjo
B živijo.
rl je lani sep-
pisal izjavo
lega podjetja,
je izvajanje
el na svojih
ir. 202 in 200)
jdškodnini za
dokončni od-
V zapisniku
i pri tem nav-
)vačič, Marje-
in Rubin, Ma-
vsi iz Cest-
ja, ter Boris
t predstavnik
ipnosti Nova
z Premrl je
lamenom, da
ceste, saj mu
postajališča
!cno omenjal.
V omenjenem zapisniku to
zares ni nikjer omenjeno
z besedo.
»Pretekli teden, med
obračanjem sena, sem opa-
zila, da z našega travnika
odvažajo zemljo,« pove Ire-
na Premrl. Ko je povpraša-
la delavce, kaj delajo, so ji
odgovorili, da bo tam stala
utica. »Takrat sem izvede-
la, da mislijo na avtobusno
postajo. Pred tem sem dol-
go časa skušala zvedeti, kje
bo, pa ni nihče vedel.«
Zemljo so odvažali na bliž-
nje parcele.
Pristojnega je opozorila,
da je mož podpisal le za
širitev ceste. »Jaz nisem ni-
česar podpisala, pa sem so-
lastnica,« še pove. Nihče je
ni nič vprašal.
Najcenejše ceste
na svetu
Pretekli četrtek sem obi-
skal tudi gradbišče sporne-
ga avtobusnega postajališ-
ča v Vizorah, v smeri proti
Dobrni. Kakšen dan pred
tem so Premrlovi pisno
opozorili na svoje ogorče-
nje Cestno podjetje ter celj-
sko občinsko inšpekcijo.
Dosedanje postajališče je
bilo približno sto metrov
naprej.
Med vožnjo proti spor-
nemu postajališču opazim,
da peljejo na gradbišče še
en valjar. Na gradbišču je
živahno. Delavce ni ustavil
niti dež, gasilci pa jim po-
magajo še s cisterno vode.
»Ko bi vedno tako delali, bi
imeli najcenejše ceste na
svetu,« komentira Karel
Ravnak, Premrlov so-
rodnik.
Lastnik zemljišča, kmet
Mojz Premrl, stoji nemo-
čen ob svojem kolesu ter
opazuje delavce na bivšem
travniku, na bodočem av-
tobusnem postajališču.
Zraven je vodja gradbišča,
Miranu Zorzu.
»Ali nameravate to as-
faltirati še danes?« vpra-
šam Zorza.
»Ne, jutri.«
»Vam je znano, da je to
zasebna lastnina?« »Verjet-
no je.«
»Kako ste se odločili, da
boste kljub temu gradili?«
»Lastnik je podpisal iz-
javo na osnovi lokacijske
dokiunentacije, po projek-
tu,« odgovori.
»Tudi za avtobusno po-
stajališče?«
»Ne nameravam dajati
izjav. V ponedeljek imamo
v podjetju sestanek z ob-
činsko inšpektorico in se
bomo tam pogovorili. Da-
nes je že bila tukaj.« Znano
mi je, da je inšpektorica
imela pripombe, pa Zorzo
ni želel govoriti. Sicer pa,
zakaj bi bil morebitni de-
žurni krivec. Saj ima ven-
dar šefe.
Potem ko zapustim ži-
vahno gradbišče, se ogla-
sim še na občini, pri in-
špektorici.
Ali Je bil zaveden?
»Občina Celje je za ta
dela pridobila dovoljenja
lastnikov parcel. Tako tudi
izjavo gospoda Premrla, ki
se strinja s širitvijo ceste na
račim svoje parcele,« mi je
povedala Majda Golob-
Mareš.
»Avtobusna postajališča,
ki so v sklopu rekonstruk-
cije ceste, so bila predvide-
na na novi lokaciji, to pa je
bilo usklajeno s predstav-
niki krajevne skupnosti
Nova cerkev.« Zaradi Pre-
mrlovega oporekanja o pri-
stanku za avtobusno posta-
jališče, bo vsa dokumenta-
cija še enkrat pregledana,
pove. »Če meni, da je bil
zaveden, se lahko v zvezi
z lokacijskim postopkom
pritoži na občinski sekre-
tariat za urejanje prostora
in varstvo okolja.«
Omeni za ponedeljek na-
povedan sestanek v Cest-
nem podjetju, kjer bodo
znova preverili, ali je vse
skupaj dejansko v skladu
z dokumentacijo. »Zaen-
krat kaže, da dela potekajo
v skladu z zakonodajo in
projektom,« pove. »Res pa
je, da zemljišče še ni od-
kupljeno.«
Ponedeljkov sestanek
naj bi bil v zvezi z morebit-
no večjo površino, kot je
bila predvidena za avto-
busno postajališče. Inšpek-
torico nato opozorim, da bo
cestno podjetje asfaltiralo
avtobusno postajališče že
naslednji dan, v petek. Pra-
vi, da je sestanek zahtevala
čimprej, zaradi obojestran-
skih obveznosti pa pred
ponedeljkom ni mogoče.
»Cestno podjetje izvaja de-
la po projektu. Konec kon-
cev je treba razumeti, da je
takšno cestišče širšega po-
mena. Tako kot je razimieti
interes lastnika, gospoda
Premrla, ki bo, po vsej ver-
jetnosti, dobil pravilno od-
škodnino.«
Kaj preostane 'občinski
inšpekciji? »Za morebitno
ustavitev del nimam nobe-
ne pravne osnove.« Nova
zakonodaja ni predvidela
ustavitve dela, temveč ta-
kojšnjo ustavitev posegov
na čmo. »V tej zadevi pa ni
zaenkrat ničesar, kar bi bi-
lo na čmo.« Inšpektorica
pa tudi pove, da ji še rii
znano, zakaj ni navedena
parcela 202 v lokacijskem
dovoljenju, v projektu pa
je. Poslovim se. Majdi Go-
lob-Mareš dobrega namena
ni mogoče odrekati.
Konec tedna so cestni
odsek asfaltirali, avtobus-
no postajališče na Premrlo-
vi zemlji pa vendar le niso.
Med cestiščem ter banki-
nami p>ostajališča je zazija-
la praznina. Sestanek ob-
činske inšpekcije in Cest-
nega podjetja, ki naj bi bil
v ponedeljek, pa je bil pre-
stavljen na dan pozneje...
Navadna zgodba?
BRANE JERANKO
Ali je bil kmet Alojz Premrl
zaveden?
Solastnico Ireno Premrl ni
nihče nič vprašal.
Sporno avtobusno postajališče so nameravali prihodnji dan asfaltirati
dalja, polna otroštva
ispel 7. grlškl MIš-maš
tošnji Miš-Maš, ki se ga je
ij tisoč otrok s starši, je bil
st, organizatorji, ki se tru-
to, največjo otroško prire-
vsako leto pripeljali kakš-
so letos poleg vseh glasbe-
n pevcev, ki na slovenski
jajo, v goste povabili tudi
B pot do uspeha šele odpira,
pa letošnjem Miš-Mašu go-
ivali iz ljubljanskega Žival-
sko so si lahko otroci med
iali tudi kamelo, konje in
er pa so lahko sodelovali
sramežljivih, peli, plesali, se
Ijaku... Skratka, malčkom,
ležili letošnjega Miš-Maša,
ni bilo žal, saj je bil to res
glasen, sončen dan. Pa tudi
|je bil to pot mnogo bolj kot
^po meri in volji najmlajših.
N.-M. SEDLAR
Foto: E.EINSPIELER
»Mami, me čakaaaaaaaašššššš?^<
»Miška, a mi res ne boš nič naredila? Mi das en bonbon?*
^ delavnici in narisala bova eno veliko vesoljsko ladjo. Le kakšni so Marsovci?*
----- -
»A si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi bila tudi midva tako velika? Potem sploh ne bi bilo treba
plezati na drevesa...«
Št. 23 - 10. junij 1993
22
ODMEVI
Ali so dobri
ravnatelji
smola? V.
Dragi sošolec Marjan
Manček!
Z zanimanjem spremljam
v najinem časopisu Novi ted-
nik Tvoje prispevke v rubriki
»Pisma bralcev«. Priznam, da
so bili nekateri izmed njih kar
atraktivni in zanimivi. Opro-
sti, ampak v zadnjem prispev-
ku o dobrih ravnateljih in uči-
teljih pa se le ne morem po-
vsem strinjati s tabo. Zmerjaš
jih s ključavničarji, šuštarji,
krojači, da ne naštevam dalje
Tvojega besednjaka. Se še
sponmiš na leto 1965, 1966 in
šolsko leto 1967 na Šolskem
centru za blagovni promet
v Celju? Kot preprosta, siro-
mašna podeželska dečka sva
drgnila šolske klopi na Trgov-
ski šoli. Tri dni v tednu sva
bila v šoli, tri dni pa sva delala
- se učila kot trgovska vajenca
v takratni trgovini. Se še
spomniš težavnih razmer ter
težkega fizičnega dela takrat-
nih vajencev? Verjetno se še
dobro spomniš naših vzgojite-
ljev na trgovski šoli: prof.Va-
lenčičeve, prof. Jarhove, pro-
f. Erklavčeve, prof. Drobneta,
borca za severno mejo 1918,
prof. Mravijaka in upokojene-
ga gimnazijskega ravnatelja in
številnih drugih.
In za te diplomirane ekono-
miste, inženirje, dipl.fil. pra-
viš, da so zvesto poslušali hlo-
dovinarja oziroma priučenega
mesarja, ki naj bi bil aboniran
na ravnateljski stolček?
Pa ja ne misliš resno? Dolgo-
letni ravnatelj Trgovske šole
oziroma kasnejšega Šolskega
centra za blagovni promet je
bil magister ekonomije pro-
f. Ludvig Rebeušek. Verjetno
Ti je znano, da je celotno živ-
ljenje posvetil vzgoji trgovske-
ga kadra (tudi nama!) postavil
kar dve šolski poslopji, bil dol-
goletni tajnik zveze naravnih
zdravilišč Slovenije... Koli-
kor je meni znano, nikoli ni bil
član ZKS.
Za svoje življenjsko delo mu
je letos Skupščina občine Celje
podelila naziv Častnega obča-
na knežjega mesta Celje. Ob
tej sicer zapozneli priložnosti
mu zato iskreno čestitam, ver-
jetno lahko tudi v imenu šte-
vilnih generacij učencev Tr-
govske šole v Celju ter mu za-
želim še veliko plodnih let.
Obveščam tudi vse učence,
da se naš ravnatelj še vedno po
Celju vozi s »predpotopnim«
kolesom!
Dragi sošolec Marjan! Na
Trgovski šoli nas res niso učili
latinščine, ampak med ostalim
tudi trdega in poštenega odno-
sa do dela in soljudi. Enkrat
mesečno smo s svojim razred-
nikom imeli učno uro, ki smo ji
rekli - moralka. Verjetno si jo
velikokrat prešprical.
Pa brez zamere! Pa le piši še
kaj, mogoče Ti bo kdo še
verjel.
Naslov v uredništvu
Uredništvo: V pismo, ki ga je
napisal Marjan Manček, se je
prikradla napaka, za katero se
avtorju opravičujemo. Zapisa-
li smo: »Tisto o strokovnosti
po nekaterih šolah bo tudi dr-
žalo. V prid temu je nepodpi-
san članek.« Pravilno bi bilo,
če bi bila na mestu besede
»strokovnosti« beseda »stra-
hovladi«. Sicer pa napaka ne
vpliva na vsebino odgovora na
to pismo.
S tem tudi zaključujemo od-
meve na temo Ali so dobri rav-
natelji smola.
PREJELI
SMO
Mednarodni
Forum mest
v Gradcu
v sredini maja je bil v Grad-
cu v Avstriji četrti mednarod-
ni kongres za stara mestna je-
dra in stavbno kiilturo.
Mednarodni Forum mest je
institucija, ki je nastala leta
1976 kot rezultat evropskega
leta za varstvo kulturnih spo-
menikov z namenom izmenja-
ve izkušenj strokovnjakov
vzhodne in zahodne Evrope.
Forum mest ima številne člane
- posameznike, mesta in dr-
žave.
V okviru Foruma je najpo-
membnejši Informacijsko do-
kvmientacijski center, ki se uk-
varja z vprašanji v zvezi z var-
stvom, ohranjanjem in razvo-
jem historične mestne in
stavbne dediščine. Forum
mest usmerja svoje aktivnosti
predvsem v: vzdrževanje in
oblikovanje naravnega in ur-
banega okolja, prizadeva si
vzpostaviti ekološko ravno-
vesje, prizadeva si za vzdrže-
vanje, restavriranje in revita-
liziranje kvalitetnih objektov
zgodovinskega pomena arhi-
tekture in arhitekturnih ob-
močij, dokumentiranje in iz-
dajo pomembnejših publika-
cij, izmenjavo izkušenj v obli-
ki predavanj, simpozijev, kon-
gresov in študijsl^ potovanj.
Odločitev za sedež Foruma
mest v Gradcu je bila določena
v Amsterdamu.
Fonim mest nudi: svetova-
nje, posredovanje literature,
slikovnega materiala, filmov,
dia posnetkov, razstav, brez-
plačna letna poročila, kon-
gresni material.
Za koriščanje vseh aktivno-
sti je potrebno biti član Foru-
ma. Za članstvo se lahko prija-
vijo posamezniki, podjetja ali
občine.
Želja Foruma mest je, da bi
se posamezniki ali skupine
obračali nanj v raznih prime-
rih nespoštovanja kulturnih
vrednot, v primerih neustrez-
nih novogradenj v bližini kul-
turne dediščine, pri neustrez-
nih posegih v krajino.
Letošnji četrti mednarodni
kongres je bil posvečen ponov-
ni izgradnji mest po vojni in
po potresih.
Številni predavatelji iz
Nemčije, Avstrije; Nizozem-
ske, Anglije, Španije, Italije,
Sarajeva, Dubrovnika in Ar-
menije so predstavili projekte
prenove in njihove realizacije
v časovno in vsebinsko različ-
no koncipiranih prenovah. Te-
" ma kongresa je bila toliko bolj
aktualna zaradi dogodkov
v nekdanji Jugoslaviji, na pra-
gu Evrope.
Izkušnja prenove preteklih
50 let so nakazale tudi povsem
vsebinsko drugačna vpraša-
nja: prenova kot ponovna iz-
gradnja ali gradnje, prenova
kot slika mesta preteklosti
(npr. Varšava, Dresden), kot
identiteta naroda ali ponovna
izgradnja. V primeru identite-
te naroda, kako prenavljati
mesta v nekdanji Jugoslaviji?
Postavljena so bila vprašanja,
ali poleg historičnih jeder ob-
navljati tudi urbanizem, arhi-
tekturo novodobnih sosesk?
Posebna pozornost je bila
posvečena ponovni izgradnji
cerkva - kot mestu srečanj pre-
bivalcev, odnosu prebivalstva
do porušenega mesta in vlogi
prebivalca v ponovni izgrad-
nji. Izkušnje 50 let kažejo, da
je največji uspeh ponovne iz-
gradnje bil dosežen tam, kjer
so bili vključeni v prenovo in
izgradnjo prizadeti prebivalci,
lokalni obrtniki in kjer so bile
spoštovane in upoštevane nek-
danje podobe hiš, ulic, trgov in
parkov - identiteta mesta in
prebivalca.
Kongres je bil namenjen
vsem, ki se ukvarjajo s posegi
v kulturni urbani in krajinski
prostor, prisostvovali so tudi
udeleženci Ljubljane, Maribo-
ra in Ptuja, predstavniki ob-
čin, ki so članice Foruma mest.
Vsa predavanja, razprave in
medsebojni dialogi so izkazo-
vali pripravljenost medseboj-
ne izmenjave izkušenj in sode-
lovanja.
Kljub temu, da se Celje na-
haja v istem kulturnem pro-
storu kot ostali člani Fonmaa
in na pragu Evrope, kljub te-
mu, da je bilo gradivo za pri-
stop k Forumu mest posredo-
vano na občino, se nihče iz
krogov upravnih organov ni
udeležil te konference. Ali je
prostor v občini Celje res tako
nepomemben?
ALENKA
KOCUVAN-POLUTNIK,
Celje
Odšlcodnine
v postopku
denaciona-
lizacije
Zakon o denacionalizaciji
v poglavju »Odškodnina« do-
loča, da gre upravičencem, ki
jim ni mogoče vrniti v last in
posest njihovih nacionalizira-
nih nepremičnin in premičnin,
odškodnina v obveznicah od-
škodninskega sklada ali v del-
nicah, ki jih ima Republika
Slovenija.
Toda kako je to v praksi?
Zakon o denacionalizaciji je
izšel 20. novembra 1991; Za-
kon o odškodninskem skladu,
ki je prvemu dopolnilo, pa šele
26. januarja 1993, torej celih
14 mesecev pozneje. Razen te-
ga Zakon o odškodninskem
skladu dopušča, da ta sklad
prične z izvrševanjem pravno-
močnih odločb upravičencem
»najkasneje« v 18 mesecih po
uveljavitvi Zakona o lastnin-
skem preoblikovanju podjetij,
ali kakor pravi v. d. direktorja
sklada v svojem inštrukcij-
skem pismu predsednikom te-
meljnih sodišč (ali ne diši to
'čisto po nekdanji CK-jevski
praksi?) - šele od 5. junija 1994
dalje. Zaradi vsega tega zavla-
čevanja bodo upravičenci
- bivšidenacionaliziranci, kiso
svoje zahtevke za denacionali-
zacijo vložili že v letu 1991 in
v začetku 1992, čakali polni
dve in pol leti, da bo slovenski
odškodninski sklad sploh bla-
govolil njihove upravičene
zahtevke obravnavati. Kako
dolgo bo nato zavlačeval še
z izdajo vrednostnih papirjev,
ve verjetno samo zelo samoza-
vestni v. d. direktor tega skla-
da, ki kar počez ukori v svojem
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšaU tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Št. 23 - 10. junij 1993
23
omenjenem dopisu 2427 z dne
29.3.1993 temeljna sodišča in
občinske upravne organe, ki so
si drznili po sprejetju zakona
zavezati Slovenski odškodnin-
ski sklad za izvršitev odločb
o denacionalizaciji.
Upravičenci — nacionalizi-
ranci, ki smo bUi že pred 46 in
več leti razlaščeni našega pre-
moženja in ki imamo sedaj še
to nesrečo, da nam našega pre-
moženja ni mogoče vrniti v na-
ravi, smo torej prepuščeni na
milost in nemilost raznim bi-
rokratskim strukturam, ki si iz
kakršnih koli že razlogov pri-
laščajo pravico odločati kako
in kdaj bodo izvajali določila
zakona o denacionalizaciji. Ali
omenjene birokratske struktu-
re ne poznajo določil 58. člena
Zakona o denacionalizaciji, po
katerih morajo organi prve
stopnje najpozneje v enem letu
po vložitvi pravilno sestavlje-
nih zahtev izdati in vročiti
upravičencem dokončne od-
ločbe o denacionalizaciji del-
ne, pa v v skrajšanem postop-
ku celo v 60 dneh? Tudi
59. člen Zakona o denacionali-
zaciji terja, da odločbe o dena-
cionalizaciji izvršuje Sloven-
ski odškodninski sklad, ra-
zumljivo da v skladu s citira-
nim 58. členom.
Absolutno nesprejemljivo je
torej, da bi Slovenski odškod-
ninski sklad še tako dolgo kot
trdi njegov v. d. direktor za-
vlačeval z izdajo obveznic in
delnic Republike Slovenije.
DRUŠTVO
RAZLAŠČENCEV CELJE
Kopalci In
nevarnost
Menim, da sem kopalce let-
nega kopališča v Celju dolžan
obvestiti o pogojih in nevarno-
stih, v katero se podajajo.
Upam, da bo bazen v tem tre-
nutku že zaprt in bodo napake
odstranili. V nasprotnem pri-
meru za vašo varnost ne bo
dovolj poskrbljeno: ne boste
vami ne pred poškodbami kot
celo najhujšim.
Ozrite se navzgor, po lučeh.
Videli boste, da lahko zdaj,
zdaj pade na vašo ali otrokovo
glavo več kot 30 kilogramska
luč. Gre za preperele luči, zato
zadostuje za padec na nos le
rahel gib. Električna napelja-
ve za drogove in druga raz-
svetljava je napeljana po vo-
dih, ki imajo razdelilni jašek
ob robu bazena, oziroma ka-
nala za preliv vode. Jaški niso
vodotesni, pa tudi doze za raz-"
delitev kablov niso ustrezne.
Tako ni garancije, da voda ne
prodre v notranjost ter pride
do udora električne energije
v napetosti 380 voltov. V ba-
zen, poln kopalcev, recimo.
Možnost kontakta celotne na-
peljave se nam ponuja na vho-
du na moški WC, dostopen
vsakomur.
Po bazenu so razpeljani
električni kabli, ki so izolirani
samo z izolimim trakom ter so
ali zagrnjeni v zemljo ali pa
v jaških, ki so dosegljivi otro-
škim radovednežem.
Na moje opozorilo določe-
nim organom so samo skomi-
gali z rameni - nemočni so pred
ljudmi z občine in odgovorni-
mi z bazena, ki jim' je pred-
vsem za dohodek in ne za vašo
varnost. Če pa obvestite in-
špekcijo, pravijo: Jutri. Vi in
vaš otrok pa ste na kopanju
danes. Tudi uslužbenka Adri-
atica d.o.o. zgolj skomigne
z rameni, čeprav bi zavaroval-
nica morala ukrepati. Za tož-
bo za povzročeni strah, ker je
bilo ogroženo vaše življenje,
pa vas iz Celja ne bo nihče
zastopal. Zato je prav, da ugo-
tovite zaključek sami.
Tudi v samem vodstvu je ne-
zaupanje, sumničenja določe-
nih ljudi, da pač vsi kradejo,
vsakemu. Postavljam javno
vprašanje, kdo krade in kaj
krade — naj se pove javnosti ter
ne za hrbtom.
Upam, da bom prejel odgo-
vor uprave oziroma komisij
kako je z obračunom ume po-
stavke, ki je prikazana občini
v enem znesku, izplačana pa
v dmgem. Delavec je plačan
270 tolarjev na uro, prikaz pa
je mnogo večji. Zato me tudi
zanima kje je razlika, ali se je
mogoče izgubila na poti. Za
lani je bil prikazan dohodek za
50 ali 60 kopalnih dni, pa bi
povedal, da je bilo v velikem
bazenu 72 kopalnih dni, v ma-
lem bazenu pa 70. Gospodje,
kje je denar od razlike, ali gre
morda za davčno utajo?
Menim, da je zadnji čas, da
se nekdo z vsem tem pozabava,
da ne bodo neki tuji elementi
diktirali kako in kaj. Čas je
tudi za pošteno igro tistih, ki
sumijo za krajo v letnem kopa-
lišču vse in vsakogar.
Pa še to: kopalci, v okolici
Celja so še prijetni bazeni, kjer
vas pri vstopu ne bodo dvakrat
ali trikrat kontrolirali.
JORGE JIMENEZ,
Celje
Ko Stavkalo
učitelji
Spremljala sem TV omizje,
na katerem so govorili o uči-
teljskih težavah. Kot učiteljica
s 25. letno prakso sem pričako-
vala, da bom po dolgem času
slišala, da mi demokratična
država priznava, da sem dela-
la in da delam za mnogo pre-
majhno plačilo. Po oddaji sem
bila zelo razočarana, rezultat
pa je pisanje, s katerim bi si
rada olajšala dušo.
G.Puharjeva govori o »ne-
razumljivih nerealnih zahte-
vah«, namesto da bi že prej
nare^la red. Učitelji bi lahko
upravičeno govorili o nereal-
nosti njenega ministrstva, ker
ni znalo pravočasno urediti
plač v vseh družbenih dejav-
nostih. 25 let mi različni
oblastniki govorijo, da sem
v takšni službi, kjer je potreb-
no na human, strpen način re-
ševati moj OD, da ne bodo pri-
zadeti otroci. Tega mi je do-
volj, učitelji smo se morali bo-
riti za vsak dinar miloščine.
Pri pripravljanju stavk in iz-
gubljanju energije smo vedno
odnehali, ker so trkali na našo
moralno zavest in solidamost.
Zakaj moram biti vedno jaz
tista, ki sem solidarna, zame
pa v vseh teh letih ni bilo soli-
darnosti?
Doslej mi ni nikoli nihče
pravično poplačal mojega de-
la, zato sem odločena podpira-
ti stavko do konca. Tudi zato,
da bodo učitelji, ko bodo odšli
v pokoj, prejemali pokojnino
za človeka vredno življenje.
Prav tako podpiram zahteve
po krajšem delovnem času.
Delati z učenci ni isto kot stati
za strojem. Vsaka generacija
otrok je drugačna, vsako leto
se spreminjajo programi, in če
hočeš dati učencem največ, so
napori zelo hudi.
Kdo govori o denarju, ki
sem ga porabila za nakup razr
nih potrebščin, da bi otrokom
omogočila »prijazno šolo«?
Kdo govori o urah, ki sem jih
porabila za pripravo? Kdo go-
vori o pregledih izdelkov
učencev, pripravi na razne
kulturne, naravoslovne in
športne dneve, o predstavlja-
nju našega dela staršem, o go-
vorilnih urah in roditeljskih
sestankih? Kdo pripravlja pro-
slave? Za vse te dejavnosti so
potrebne temeljite priprave.
Se in še bi lahko naštevala,
vendar se mi zdi ponižujoče,
da moram na takšen način do-
kazovati svoje delo. V nobeni
družbeni dejavnosti to ni po-
trebno, le učitelji smo vedno
tisti »grešni osli«, zraven pa še
dopuščamo, da nas blatijo in
ponižujejo. Kdo še danes spo-
štuje učitelja in njegovo delo?
Je čudno, da nam od časa do
časa prekipi? Letos se je to
zgodilo ob koncu šolskega le-
ta, mogoče zato, da bi v pri-
hodnjem začeli delati v nor-
malnih pogojih. Bo to res na
škodo otrok? Ta družba za na-
še otroke naredi bolj malo,
sploh pa ima dan 24 ur, in ne le
3-4 ure, kolikor jih Janezki
preživijo z učitelji.
Ne morem mimo tega, da se
ne bi obregnila ob izvajanje
»našega« ministra Gabra. Po
25 letih dela imam 71 tisoč SIT
bruto plače, kar v neto znesku
znaša 42 tisoč 956 SIT. Name-
noma sem prikazala svojo
»tajno« plačo, saj ne prevladu-
jejo številke, s katerimi je ope-
riral g. minister. Na koncu od-
daje sem si zastavljala vpraša-
nja, ali je to res moj minister?
Kaj se je zgodilo s človekom,
ki smo mu učitelji verjeli in ga
sprejeli z odprtimi rokami? Za
koga dela? Se koga boji?
Ob izvajanju sindikalnega
predstavnika g. Tkalca se mi
zdi, da je njegov bledi nastop
pokazal, da se strinja z mnenji
sogovomikov. Živa groza, da
nas zastopa človek, ki ne zna
reči bobu bob. Nisem članica
SVIZ, vendar sem pričakovala
nastop z »dvignjeno glavo«.
Tako, olajšala sem si dušo, ju-
tri pa me čakajo četrtošolci,
s katerimi se imam najbolj
lepo.
MILENA KOCMAN,
Škof j a vas
Komentar Iz
Žalca, mesta
zelenega zlata!
Nekam čudno je ravnala In-
špekcijska služba občine Žalec
in kar čez noč nogometašem
NK Hmezad zaprla Bife in
klubski prostor v Športnem
centru v Žalcu.
Inšpekcijska služba Občine
Žalec je pred sobotno nogo-
metno tekmo med NK Hmezad
in NK Pohorje zaprla bife, ki
so ga lani sami nogometaši
z udarniškim delom zgradili
- menda brez ustreznih dovo-
ljenj. Takšnih gradenj brez
ustreznih dovoljenj je v žalski
občini mnogo.
Ali velja samo za nogometa-
še ta čuden odnos Inšpekcijske
službe občine Žalec? Zaprli ni-
so samo bifeja, ampak tudi
klubski prostor naše mladine.
Bife je služil NK Hmezad
Žalec in je bil edini vir dohod-
ka, s katerim so pokrivali stro-
ške sodnikov, delegatov, opre-
me za člansko, mladinsko, ka-
detsko in tudi dve pionirski
ekipi.
Predsednik NK Hmezad Ža-
lec, dr. Ivo Matek, nam je po-
tožil, da bo NK Hmezad pri-
moran odstopiti od nadaljnega
tekmovanja v III. Slovenski li-
gi. To bo veljalo tudi za ostale
selekcije, ki nastopajo v Me-
dobčinski nogometni zvezi
Celje.
V svojih vrstah imamo veli-
ko mladine. Gospodje v občini,
zavedajte se, da vam ne sme
biti vseeno, kaj bo počela mla-
dina, če bo NK Hmezad moral
odstopiti od nadaljnega tek-
movanja. Prepričan sem, da
nam je vsem veliko do tega, da
imamo vzgojeno in tudi delov-
no mladino, saj je v teh težkih
gospodarskih časih veliko
mladih, s katerimi imamo pro-
bleme. Mladi v Žalcu ne more-
jo imeti več zaupanja, saj so
poleg bifeja izgubili tu^ klub-
ski prostor, kjer so imeli razne
družabne igre, gledali pa so
tudi televizijo.
Vsi državljani se moramo
zavedati, da naša mladina živi
v času, za katerega je značilna
velika brezposelnost, pa tudi
velike razlike v materialni
preskrbi j enosti občanov. Zato
ni čudno, da je naša mladina
postala zelo kritična in osam-
ljena. Nima se kam obmiti za
nasvete, ki jih nujno potrebu-
je. Ostala je sama.
Zavedati se moramo, da
brez mladine, s katero skupno
živimo v naši novi slovenski
državi, ne bomo sposobni od-
praviti težke gospodarske
krize.
Za zadevo menda stoji in-
špekcijska služba Žalec. Bojim
se, da bodo odgovorni spozna-
li, da se motijo, ko bo to že
prepozno za 60-članski kolek-
tiv NK Hmezad Žalec.
Očitno bo v Žalcu imela
mladina, kot tudi vsi ostali dr-
žavljani, še veliko težav, če si
ne bomo med seboj pomagali!
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Tožil me je
borec
z mojim protestom o »Pi-
kniku na gričku - pri Petričku«
v Celju, sem prizadejal parti-
zansko čast nekega borca. Ta
njegova čast ni bila prizadeta
zaradi tragedije otrok, ki se je
odvijala v tem taborišču
ugrabljenih otrok in o katerih
sem pisal, ampak zaradi opisa
dogajanj v partizanskih gru-
pacijah, katera opisujejo in
pripovedujejo o njih borci
sami.
V dmgi polovici leta 1944 so
začeli v večje partizanske eno-
te prihajati sovjetski oficirji
bivše NKVD, ki so z inštmkta-
žo določenih ljudi utrjevali
metode uspešnega čiščenja na
podlagi revolucionarnih krite-
rijev. Take utrjevalne metode
so bile nujno potrebne, saj je
okupator na ruski fronti začel
pešati, borbena morala parti-
zanskih enot pa se je morala
politično preusmeriti na pre-
vlado komunistične oblasti.
Antifašizem so začeli izenače-
vati z komimizmom in boljše-
vizmom do te mere, da so vsi
dmgi antifašisti postali simi-
Ijivi ali nepomembni, kar ne-
kateri razlagajo še danes. Ta-
kratna vsebina himne parti-
zanskih brigad z naslovom
»Hej brigade« to grozljivo po-
trjuje, saj se je vsebina kitice
»Hej brigade hitite, razpodite,
zažgite gnezda belih podgan
(domobrancev), čmih psov
(kristjani)« strahotno uresni-
čila.
Po vojni ugrabljeni dojenčki
pomorjenih staršev so dobivali
v bolnicah prirejene doku-
mente, s katerimi so bili raz-
poslani v posvojitev različnim
krušnim staršem. Tako so bila
gnezda »belih podgan« in »čr-
nih psov« temeljito razpodena.
Taki otroci, ki so danes že
odrasli ljudje, še danes ne vedo
od kod izvirajo in kdo so jim
bili starši.
V imenu prevaranih genera-
cij moramo iskati pravo resni-
co medvojnih in povojnih do-
gajanj, katero je komunizem
svojim manj vrednim držav-
ljanom tako uspešno prikrival,
^epričan sem, da samo resni-
ca lahko naš narod po petdese-
tih letih ponovno prevzgoji,
združi in da moči za državni-
ški pohod med evropske na-
rode.
JANEZ ČRNEJ,
Celje
zahvale,
pohvale
Čebelarji iz
VojniiM na izletu
Čebelarska družina Vojnik
je 29. maja pripravila izlet za
čebelarje in ožje družinske
člane. Izlet je načrtoval in
uspešno izpeljal prizadevni
tajnik te družine gospod Franc
Kolenc.
Pred Prekorškovo gostilno
v Vojniku se je ob napovedani
7. uri zbralo vseh 62 prijavlje-
nih. Za avtobus je bilo preveč,
morala sta na pot še dva oseb-
na avtomobila. Najprej so se
ustavili na Bmiku, popili ka-
vico in si bežno ogledali leta-
lišče. Bežno zato, ker so na
njem nekaj popravljali in je
bUa razgleda ploščad zaprta,
tako da niso mogli videti ce-
lotnega letališča.
Z Bmika so odhiteli na Brdo
pri Kranju. Tam jih je že čaka-
la simpatična vodička, sicer
študentka informatike iz
Ljubljane. Ta jih je vodila naj-
prej do gradu Brdo in jih sez-
nanila z zgodovino tega proto-
kolamega objekta. Ogledali so
si ostalo posest, ribnike, hipo-
drom, vzrejališče kasačev itd.
Posest Brdo je prečudovit bi-
ser na južni strani Alp.
Seveda so se čebelarji naj-
dalj zadržali pred čebelnja-
kom, ki ga tu upravlja Kmetij-
ski inštitut. Tu jih je sprejel
dr. Janez Pokljukar in jim po-
sredoval nekaj svojih bogatih
izkušenj. Njegova glavna mi-
sel je bila, da vse splošne naj,
naj matice ni, pač pa je dobra
matica le v konkretnem čebel-
njaku, ki je prilagojena kraju
in času. Zato je priporočil če-
belarjem, naj si kar sami vzre-
jajo matice iz najboljših ple-
menjakov.
Naslednja postaja so bile
Poljče pri Begimjah, Center za
obrambno usposabljanje Mi-
nistrstva za obrambo. Uprav-
nik jih je lepo pozdravil in jim
razkazal ta zelo lepo oprem-
ljen center. Tu so jim pripravi-
li tudi obilno kosilo.
Čebelarji so pohiteli naprej
na Planino pred Golico. Po na-
črtu bi se naj odpeljali z gon-
dolo tudi na vrh. Ker pa so bili
že pozni, so si ogledali okolico
in že so se morali obmiti in
odpotovati proti Celju le
s kratkim postankom na Tro-
janah.
Z izletom so bili zelo zado-
voljni. To je najbolje potrjeva-
la tudi pesem, ki se je razlega-
la na avtobusu vse do doma.
Zahvaljujejo se gospodu Fran-
cu Kolencu za pravilno izbra-
no pot in za uspešno izpeljan
izlet.
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
Tudi Ivan Strmole iz Celja bo nosil majico NT&RC z oznako Foto life 93. Z objavo
simpatičnih plesalcev, ki očitno svoj prosti čas izkoriščajo delovno, mu pripada nagrada, ki
jo podeljujemo za fotografijo tedna. Fotolik bo ob koncu leta podelil vredno nagrado,
fotoaparat tistemu, ki se bo najbolj izkazal pri naši temi Človek in prosti čas. Še vedno nam
pošiljate slike svojih otrok, rož, tihožitja, mrtve narave, kar pa seveda ne pride v poštev za
objavo. Nekaj lepih barvnih posnetkov smo vendarle dobili, vendar bodo svoj efekt dobile
le, ko jih bomo objavili v barvni Petici.
Velja se potruditi in vendarle kakšen posnetek »pripraviti« samo za naš nagradni natečaj,
morda tudi v čmobeli tehniki. In na zadnjo stran fotografije ne pozabite pripisati vašega
naslova.
Št. 23 - 10. junij 1993
24
Srčne dame
Učenke In pevke Iz L OŠ v CeUu si
telile lastno kaseto
I>ekliški pevski zbor 1. os-
novne šole sestavlja 12 pevk,
ki so si nadele ime Srčne da-
me. Deklice so pričele inten-
zivno delati v lanskem šol-
skem letu, ko so na koncertu
spremljale Tomaža Domicelja.
Sedaj njihov repertoar obse-
ga že več pesmi domačih in
tujih avtorjev. Na začetku no-
vega šolskega leta so deklice in
njihovi starši izrazili željo, da
bi svoje delo nadaljevale.
Mentorica Konstanca Kranjc
pogojuje njihove želje pred-
vsem z uspehom. »Kadar je
uspeh, takrat ne gre nihče na-
razen. V celjskem prostoru še
nismo znane, lahko le upamo,
da nas bodo bolje spoznali,« je
na koncertu Ljubezen in upa-
nje pripovedovala mentorica,
svetovalka, predvsem pa orga-
nizatorka nastopov Srčnih
dam.
Roman Hadžiali pripravlja
za osnovnošolski zbor lastne
priredbe, piše besedila, občas-
no pa jih spremlja s kitaro.
Zborček ima zelo pester pro-
gram, od ljudskih pesmi do so-
dobne glasbe. Predvsem se
prilagajajo željam in tematiki
nastopov.
Želja Srčnih dam je, da bi
posnele svojo kaseto. »Za to na
šoli ni dovolj denarja. Tomaž
Domicelj je to predlagal, de-
klice pa so malce preveč zares
vzele njegovo idejo. Žal gre to
bolj počasi. Ideja pa obstaja
predvsem kot motiv in želja,
da bi sklenile krog. Sedaj že
pripravljamo popolnoma sa-
mostojne lastne pesmi, vendar
jih je treba posebej obdelati.
Takšna je na primer pesem
»Tu ni več sonca«, napisana za
prireditev ob 50-letnici ukra-
denih otrok,« načrtuje Kon-
stanca Kranjc.	U. S.
Foto: E. M.
Sreče človeku nikar!
Noč je. In to prav kratka,
a na srečo hladna. Za nami je
vroča nedelja, ko smo prevozi-
li prvih sto kilometrov z našo
najnovejšo družinsko pridobi-
tvijo, ki je po narodnosti Fran-
coz, se pravi 15 let stara žaba,
drugače pa izgleda kot kakšna
holivudska zvezda s kilogrami
mejkapa, da se skrije gniloba.
No, in če ne bo hujšega, se bo-
mo vsaj nekaj časa drajsali po
svetu, ki se nam je zadnje čase
skrčil na eno samo ekološko
zahirano kotlino, da se nam je
že pošteno roljalo, hoho. Pa si
bomo tole nedeljo zapomnili
tudi po tem, da je naša Buča
napolnila okroglo leto, hkrati
pa smo ob vrnitvi s potepa po-
grešali rdeč bicikl, za katerega
je Sanjska megleno prepriča-
na, da ga je zaklenila skupaj
z mojim Ferdotom, ki pa jasno
tudi o tem ni znal nič povedati.
Povem vam, kamorkoli se
ozreš, sama barabija.
In medtem, ko v sebi rotim
bogove, naj bodo vendarle
pravičnejši in naj se ne zajeba-
vajo, kot v dobi starogrške ali
rimske raposajenosti, svet do-
življa razpad jeter. Vojna, la-
kota in kuga plešejo svoj apo-
kaliptični ples, koljejo se vere
in trgajo se narodi, bedakom
pa je to že kar dolgočasna me-
dijska priložnost, da svet pre-
pričajo, kako so imenitno za-
biti. Kaj si more človek v teh
časih želeti, če ne miru, svobo-
de in zdravega okolja. Ja, bo-
ste rekli, eni bi si mogoče izta-
knili oko ali dali vsaj luknjo
zvrtati v koleno, prav gotovo
pa še bolj zapufali, da bi lahko
šli, recimo, v Miinchen na kon-
cert U2-not me. Tole lahko re-
čem, mene je v torek vleklo
v Maribor, ko so tam nastopali
Demolition group in Polska
malca, a sem se na koncu ski-
sal in Sanjski nekaj trapal
o maturi, kot da nima že poln
kufer te šole. Cerkljani bodo
svoje nove plesne korake itak
predstavili baje v celjskem
Kljubu to soboto, in jasno bom
prinesel svoj fris pokazat prav
v samo leglo štenkarjenja, pri
tem pa se bom poskušal gibati
kot fijakarski konj.
Potresi so napovedali ža-
lostne in vesele novice, ko je
rastla luna in je zmagala huda
bolezen, v bližini pa je na svet
privekalo novo življenje.
V franže so mi bezljale misli in
je samovoljno ihtelo srce. Pa
so prišli na obisk fantje iz
Motnika, cela delegacija, in so
rekli: »Kaj je zdej Mlinarjev,
kje se skrivaš?« Bil sem jih ve-
sel, ko porka madona. Potem
smo šli, en za drugim, v deželo,
kjer je plevel prerasel upanje
in je teta jokala. Binco gubi je
zdržal pet žeht, vaški nogo-
metni derbi med gasilci in lov-
ci nad trideset let pa so dobili
Florjanovi krotilci ognja
z očitnimi 11:1. Upam, da se
poraženci zdaj ne bodo preveč
znašali nad divjadjo, kot to
nekateri zafrustrirani navdu-
šenci za brcanje ledrastega
mehurja radi počnejo.
Če ima modema telekomu-
nikacija res takšna jajca, kot
se hvali, potem izkoriščam tole
priložnost, da pošljem pozdrav
v rokenrol azil MKC v Kopru,
kjer je doma DPZN. Vidimo se
po maturi ob bilokakšni uri.
Do takrat pa brez frontalnih,
prosim!
Piše Aleš Jošt
Kakovost in izvirnost
To Sta vrlini, na kateri prisega Jože Šalel Iz Velenja
Predvsem starejši ljubitelji
domače glasbe se dobro spo-
minjajo ansambla Jožeta Šale-
ja iz Velenja, ki je bil posebej
priljubljen v sedemdesetih le-
tih. Danes Jože Šalej sicer an-
sambla nima več (»je prevelik
napor in odgovornost,« potrdi
svojo odločitev), ima pa vse
potrebne instrumente, da lah-
ko nastopa sam (»za kakšnega
prijateljevega Abrahama ali
ohceti, ko vse skupaj ne traja
predolgo«).
»Petnajst let sem imel svoj
anscimbel,« je povedal ob zad-
njem obisku, ko smo pripravili
oddajo za Radio Celje. »Začel
sem leta 1965 in sem imel svo-
jo skupino vse do leta 1979, ko
sem prestopil k takrat tudi po-
pularnemu ansamblu Planika.
Leta 1983 sem odšel v Avstri-
jo, kjer sem igral pet let in
tako zaključil svojo kariero
z ansamblom Spodnještajerski
sekstet. V tujino sem šel pred-
vsem zato, da bi videl, kako je.
Pa je tako, kot pri nas, samo še
bolj moraš igrati, kajti to zah-
tevajo poslušalci. Tam moraš
biti glasbenik od glave do peta
in to meni ni težko, ker sem
v tem pK)slu vedno cel.«
Začetki glasbene kariere Jo-
žeta Šaleja torej segajo v jesen
leta 1965, ko je začel nastopati
na Ck)lteh in drugje. Leta 1969
se je udeležil ptujskega festi-
vala in tako postal znan tudi
širši slovenski javnosti. Na
Ptuju je nastopil trikrat, dva-
krat je bil na festivalu v Šte-
verjanu, večkrat na raznih
dru^ revijah po različnih
krajih Slovenije. Izdal je šest
plošč (dve doma, štiri v tujini),
napisal pa je mnogo skladb za
svoj ansambel in tudi druge.
Zdaj pomaga Hmeljarskemu
instrumentalnemu kvintetu
ter skupini v Avstriji, sodeluje
pa tudi z dobrim prijateljem
Francijem Žerdonerjem, ki je
vodja Šaleških fantov.
»Čeprav nisem več toliko
v glasbi kot nekoč, vseeno rad
vsakemu, ki me povabi, poma-
gam. Zlasti rad pomagam
mlajšim, da bi imeli lažjo pot
v svet glasbe, kot smo jo imeli
mi. V naših časih ni bilo toliko
elektronike in vsega ostalega,
kar lahko uporabiš pri nasto-
panju, mi smo bili odvisni od
sebe in svojega znanja. Sicer
pa v glasbi cenim samo kako-
vost in izvirnost.«
Ugodno je ocenil današnjo
raven slovenske domače glas-
be, saj je že veliko šolcmih
glasbenikov, rad pa se spomi-
nja začetkov pred mnogimi le-
ti, ko so delali brez vsega, bolj
na »suho«.
»Samo v Savinjski dolini so
bili pravi glasbeni mački, kot
Veseli hmeljarji v svoji naj-
boljši zasedbi, Boris Terglav,
še prej Oto Rom in morda še
kdo. To so bili pionirji domače
glasbe. Dobri pionirji in mladi
se imajo kje učiti.«
T.VRABL
Foto: E. EINSPILER
miKrostar
UGODNO: RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, POSAMEZNE KOMPONENTE!
Računalniki 386SX/33, 386DX/40, 486/33-66 MHz.
Osebni računalnik 386DX/40MHz (4MB. gibki disk 3.5'
1.44 MB. trdi disk 170 MB, ohišje mini tower, tipkovnica, moni-
tor cotor LR) od 128.700.00 SIT. Tiskalniki Samsung SP2412
A4/24 32.400.00 SIT, SP0921 A3/9 33.160.00 SIT, SP2421
A3/24 49.800 SIT.
MIKROSTAR d.o.o. Ljubljana, PE Celje, Teharska 4 (tovarna Toper),
tel. 063/21-150, fax 063/441-824 od ponedeljka do petka od 8.-16. ure.
Transportno podjetje
»Prevozništvo - Celje« p. o. Celje
Delavski svet transportnega podjetja »Prevozništvo
- Celje«
razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja
Imenovan bo kandidat, ki poleg z zakonom določenih
pogojev izpolnjuje še naslednje:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali pro-
metne smeri
-	znanje enega od svetovnih jezikov
-	ustrezne izkušnje pri vodenju podjetja
-	od kandidata pričakujemo, da bo izdelal program
poslovanja in razvoja podjetjp.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
Transportno podjetje »Prevozništvo - Celje«, Trnovelj-
ska C. 2, 63000 Celje, s pripisom »za razpisno komi-
sijo«.
Delavski svet
TAMIJA, p. o. CELJE
razpisuje dela in naloge:
direktorja podjetja
Pogoji:
-	višja strokovna izobrazba lesne, ekonomske, pravne
ali organizacijske smeri,
-	najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah
s posebnimi pooblastili in odgovomostmi v gospodar-
stvu,
-	potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti,
-	predložitev razvojnega programa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje-
ma razpisna komisija 8 dni po objavi v časopisu na
naslov: Predsednik razpisne komisije TAM! CELJE, Ko-
sova 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
Osnovna šola bratov Ju hart
Šempeter v Savinjski dolini
razpisuje za šolsko leto 1993/94 prosti delovni mesti:
učitelja matematike in tehnične
vzgoje
- za določen čas
knjižničarja z dopolnjevanjem
(poučevanje angleškega jezika) za določen čas
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz Zakona
o osnovni šoli.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8.
dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
CINKARNA CELJE
Metalurško kemična industrija
Delavski svet podjetja skladno z določbo 17. člena
Pravilnika o delovnih razmerjih in OD ter 66. člena
Statuta podjetja zaradi izteka mandata
razpisuje prosta dela s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
DIREKTORJA PE VEFLON
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba (Vil. stopnja zahtevnosti)
ekonomske ali tehniške smeri
-	znanje enega svetovn^a jezika
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na izjemno zahtevnih
delih
-	organizacijske sposobnosti in sposobnosti za team-
sko delo
-	program dela
-	državljanstvo RS.
Rok za prijavo je 15 dni.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter progranx^m
dela sprejema kadrovska siužba. Kandidati txxJo o izbiri
obveščeni v roku 8 dni po izbiri.
Št. 23 - 10. junij 1993
25
Ameriški superzvezdniki Faith No More tudi pri nas.
Faith No More
Ameriški superzvezdniki prihajale v Ljubljano
Leta 1982 so trije jezni mla-
deniči, naveličani dolgočasja
ulic San Francisca, sestavili
bend Faith No More. Njihova
glasba in filozofija sta temelji-
li na sovraštvu do hippy ben-
I dov, staršev, najbolj pa so so-
j vražili sami sebe. Dve leti so
I po kalifornijskih klubih igrali
I umazano glasbo za umazane
ljudi, njihov prvi pevec pa je
bil baje tako grd, da si do da-
! nes niliče ni zapomnil niti nje-
govega vzdevka.
Leta 1985 se bobnarju Mi-
i keu Brodinu, klaviaturistu
' Roddyju Bottumu in basistu
Billyu Gouldu, pridružita še
I kitarist Jim Martin in pevec
j Chuck Mosley. V tej pK)stavi so
' pri neodvisni založbi Mordam
Records še isto leto izdali prvi
album »We Care A Lot«, ki
sicer ni požel pretiranega
uspeha, vendar je bil le dovolj
odmeven, da so leto dni kasne-
je odšli na vseameriško turne-
jo. Tam jih je opazil lovec na
talente iz založbe Slash Re-
cords, leta 1987 je sledil dru^
album »Introduce yourself« in
pa velika ameriška turneja
s skupino Red Hot Chili Pep-
pers. Jezni mladeniči, zelo ra-.
zlični tudi po imidžu, leta 1988
s precejšnim uspehom nasko-
čijo Evropo. Januarja 1989
pride še do ene ne nepomebne
spremembe v bendu; pevca
Chucka Mosley a zamenja od-
lični Mike Patton, prej pevec
pri kalifornijskem "bendu
Eureka. Končna postava je ta-
ko narejena, še istega leta
fantje posnamejo tretji albimi
»The Real Thing«, ki se na le-
stvicah zadržuje skoraj dve le-
ti. Albvun najprej postane
»zlat«, nekoliko kasneje še
»platinast«, single »Epic« s te-
ga albimia pa prileze do pete-
ga mesta na Billboardovi »Hot
100 singles«.
Leta 1990 Faith No More
veliko nastopajo; v Ameriki
skupaj s Soimdgarden in Vo-
ivod, po Evropi z Billyjem Ido-
lom in kasneje z Robertom
Plantom. So ena izmed glav-
nih atrakcij na Reading Festi-
valu in na tximeii »Monsters of
Rock«. Konec leta jih večina
glasbenih časopisov proglasi
za rock bend leta '90. Januarja
'91 so med boljšimi na velikem
rock spektaklu »Ročk In Rio«,
septembra pa odrinejo na veli-
ko turnejo po Ameriki in Ja--
ponski, kjer navdušijo pošev-
nooke ljubitelje ostrega, ven-
dar sofisticiranega ročka.
Leta 1992 končno izide dol-
go pričakovani albvmi »Angle
Dust«, ki je še uspešnejši od
prejšnega, njihovi komadi
»Midlife Crisis«, »RV«, »A
Small Victory« in pa seveda
letošnji »Easy«, navdušujejo
tako mlade kratkohlačne me-
talce kot stare rockerje.
STANE SPEGEL
Čudežnlke druži
le glasba
Zdenko, Danilo, Gorazd in
Slave? Čudežna polja, seveda.
Člani skupine že 21 let igrajo
v nespremenjeni zasedbi, kar
spada gotovo med svetovne re-
korde. »Nismo pretirano veliki
prijatelji, vseskozi imamo
enak medsebojni odnos, to pa
je očito prava formula,« so ra-
zlagali Cudežniki. »Preprosto
živi vsak svoje življenje, edino,
kar nas druži, so načrti, pove-
zani z glasbo.«
Čudežniki trenutno preigra-
vajo svoje uspešnice na raznih
prireditvah, zasedeni so celo
poletje, občinstvo pa najraje
požvižgava Nekdo igra klavir,
skladbo, ki je tekmovala na le-
tošnjem slovenskem izboru za
Eurosong. »Drugače že inten-
zivno razmišljamo o novi ka-
seti, v začetku jeseni naj bi
ugledala luč sveta. Ogromno
materiala imamo že priprav-
ljenega, kaseta bo malce roc-
kersko obarvana. Potem pa
bomo videli, kako bo naprej.
Vsekakor smo optimisti,« so
zaključili člani skupine Ču-
dežna polja.	US
Faith No More so pravkar na
evropski turneji, ki bo 16. ju-
nija, po zaslugi ŠKUC-vih
koncertnih sekcij A.F.K. in
B.O.P.O.T., oplazila tudi naše
kraje. Prvič po »mini-vojni«
leta 1991 končno tudi pri nas
»resna« rock skupina, v ljub-
ljanski dvorani Tivoli pa bodo
ljubitelje skupine Faith No
More ogrevali obetavni Angle-
ži Cathedral.
Pop ioto
Izmed štirih pravilnih od-
govorov smo izžrebali Mari-
jane Ivanjko, Ob gozdu 9,
Celje, ki dobi pri sponzorju
oddaje, trgovini Petida Mu-
sic Mania, nagrado, vredno
2500 SIT.
Za skladbe, ki jih je tokrat
izbrala naša nagrajenka.
lahko glasujete v sredo,
16. junija, ob 17.30 na tele-
fonski številki: (063) 441-310
in 441-510.
Za pravilno napoved dobi-
te nagrado v vrednosti 2500
SIT. Kupone pošjite na na-
slov: Radio Celje, Trg
V. kongresa 3a, Celje.
Po letu in pol trajojočem od-
dihu sta mojstra tehno-popa
Neil Tennant in Chns Lowe,
bolj znana pod imenom PET
SHOP BOYS, le izdala dolgo
pričakovani single. Komad
»Can You Foi^ve Her?« se,
kot večina njunih predhodnih
singlov, že vzpenja proti vrhu
lestvic. Pred izidom sedmega
albuma dua Pet Shop Boys pa
se bo v trgovinah znašel še CD,
na katerem bo remix skladbe
»I Want To Wake Up« z albu-
ma »Acctually« in priredba
komada »What Keeps Mind-
kind Alive,« vzetega iz opere
»Threepenny« Bertholda
Brehta.
Kultna ameriška rock sku-
pina SMASHING PUMPKINS
se je tik pred izidom drugega
albuma »Siamese Dreams« po-
dala na evropsko turnejo. Ve-
čina kart za njihove nastope je
bila prodanih že v predproda-
ji, za kar je prav gotovo zaslu-
žen precejšen uspeh njihovega
debutantskega	eilbimia
»Gish«. Za uspeh le-tega pa je
v veliki meri jxjskrbel produ-
cent Butch Wig, ki je kvartetu
iz Chicaga pomagal tudi pri
drugem albumu.
Kitarista skupine GUN-
S&BOSES, Gilbya Clarkea, je
na prvih petih nastopih na
evropski turneji zamenjal Izzy
Stradlin, ki je včasih že igral
s to skupino.
Po treh letih se na angleške
odre vrača tudi IGGY POP.
Spremljala ga bo štiričlanska
ekipa širši javnosti manj zna-
nih glasbenikov. IGGY bo na-
stopil po znanih britanskih
klubih, ob preigravanju starih
hitov pa bo predstavil tudi ne-
kaj materiala z albuma, ki naj
bi izšel septembra.
Aii^lešU novo-rockerji
NED'S ATOMIC DUSTBIN in
MIKE MYERS, zvezdnik iz fil-
ma »Wayne's World«, bodo
skupaj posneli priredbo koma-
da »Saturday Night«, s kate-
rim so v začetku sedemdesetih
zasloveli teen-poperji Bay Ci-
ty Rollers.
MARV JOHNSON, eden iz-
med prvih velikih pevcev
v šestdesetih izjemno uspešne
založbe Motown, je star 54 let
umrl na praznovanju
40. obletnice delovanja skupi-
ne The Driffters.
Po dveh novih nosilcih zvo-
ka, Philipsovi digitalni kom-
paktni kaseti in Sonyjevem
mini discu, se nam obeta še
-tretja novost. Ruski znanstve-
niki so razvili nosilec zvoka,
imenovan Integrated Cybe-
rarts Card (ICA), ki ni večji od
kreditne kartice. Zapis na ICA
bo seveda v digitalni obliki,
poleg reprodukcije tovarniško
posnete glasbe pa bo omogočal
tudi snemanje. Prazen disk bo
baje cenejši od 5 dolarjev.
O prvem samostojnem pod-
vigu pevke islandskih Sugar-
cubes, BJORG, smo nekajkrat
že namigovali, v torek pa je le
izšel njen prvi sigle »Human
Behaviour«, ki napoveduje tu-
di julijski izid albuma. Produ-
ciral ga je Nelle Hooper (Soul
II Soul), glasba pa je mešanica
house ritmov, jazza in alter
ročka. Bjorg je že zbrala 11-
člansko ekipo, ki jo bo sprem-
ljala na njenih živih nastopih.
V tem bendu bo tudi 70-letni
harfist Corky Hale, ki je
spremljal tudi takšne velikane
sodobne glasbe, kot sta Billie
Holliday in Frank Sinatra.
KINGMAKER se s svojim
EP-jem »Ten Years Asleep«
pravkar poslavljajo z angle-
ških lestvic, vedno bolje pa gre
v prodajo njihov drugi album
»Sleepwalking«, saj se je ta te-
den povzpel na Top 10. Podob-
no »usodo« poznavalci napo-
vedujejo tudi komadu »Queen
Jane«, ki bo v kratkem izšel še
s petimi drugimi skladbami na
7-inčnem formatu.
ICE-T se kljub lanskemu
sporu z založbo Warner Bros
spet vrača k njej, vzrok pa je
kompilacijski album, posve-
čen Jimiju Hendrixu. Red Hot
Chili Peppers, The Cure, Pearl
Jam, The Pretenders, Seal, Pa-
ul McCartney in Steve Winwo-
od bodo za ta album na novo
priredili skladbe, ki jih je igral
Hendrix. ICE-T je med prvimi
opravil svoje delo in posnel
priredbo komada »Hev Joe«.
STANE SPEGEL
POKROViTELJ LESTViCE
CELJE
GUBČEVA 1
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	SOMEBODY TO LOVE - GEORGE MICHAEL + QUEEN	(4)
2.	CA PLANE POUR MOl - LEILA K	(5)
3.	THAT'S THE WAY LOVE GOES - JANET JACKSON	(4)
4.	TWO PRINCES - SPIN DOCTORS	(1)
5.	WHEEL OF FORTUNE - ACE OF BASE	(3)
6.	COME UNDONE - DURAN DURAN	(6)
7.	WHAT IS LOVE - HADDAWAY	(3)
8.	LIVIN'ON THE EDGE - AEROSMITH	(2)
9.	(I CANT HELP) FALLING IN LOVE - UB40	(1)
10. AINT NO LOVE - SUB SUB & MELANIE WILLIAMS	(2)
DomaČe zabavne melodije:
1.	LOLA-CHATEAU	(7)
2.	POT DOMOV - AVTOMOBILI	(4)
3.	VZEMI ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA	(3)
4.	ČAS JE ZA ROCK & ROLL - DON MENTONY BAND	(5)
5.	JESEN - ORLEK	(1)
6.	KO SO ČEŠNJE CVETELE - SOKOLI	(2)
7.	PREPOZNO JE ZA VSE - MILAN RUDAN BAND	(6)
8.	BITKA MED SPOLOMA - JAN PLESTENJAK	(2)
9.	TVOJ SVET - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(4)
10. ZAKAJ JIM DAJEŠ - ROCK MAESTRO	(1)
Narodno-zabavne melodije:
1.	RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK	(7)
2.	BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK	(4)
3.	KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA	(4)
4.	PONESI ME SAVINUA - HMEUARSKI INSTR. KVINTET	(1)
5.	AVE MARUO ZVONI - ALPSKI KVINTET	(3)
b: POROKA V MAJU - KAMNIŠKI KVINTET	(2)
7.	NASVIDENJE - ANS. FRANCA MIHELIČA	(3)
8.	POMLADNA BOLEČINA - PTUJSKI INSTR. ANS.	(2)
9.	SOLZE NA MAHU - FANTJE IZPOD ROGLE	(1)
10. FANTIČ MLAD - ANS. VINKA CVERLETA	(2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnili melodij:
I DON T WANNA FIGHT - TINA TURNER
TRIBAL DANCE - 2 UNLIMITED
Predlogi za lestvico domačili zabavnih melodij:
TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND
VENIM KOT CVET - MIKA
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI
LASTOVKA - ZORAN ZORKO
Nagrajenca: Polona Moškon, Florjan 279, Šoštanj
Hedi Ocvirk, Ljubljanska 15, Šentjur
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij
izvajalec____
lestvica domačih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica narodno-zabavnih melodij.
izvajalec_
ime in priimek:
naslov:_
Št. 23 - 10. junij 1993
126
Konec prejšnjega tedna so bili v Osrednji knjižnici v Celju osmi Roševi anevi - tradicionalno
srečanje mladih literatov — osnovnošolcev celjske regije.
Foto: E. EINSPIELER
Roševi dnevi '93
Veš, poet...
Konec prejšnjega tedna je bilo v Celju osmo, tradici-
onalno srečanje mladih literatov - osnovnošolcev celjske
občine.
Na srečanju je sodelovalo 25 literatov in prof. Milena
Blažič s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki jo najbrž
poznate, saj je lani izdala knjigo z naslovom Kreativno
pisanje, ki je postala velika uspešnica.
Medtem ko ste prejšnji teden lahko prebrali nekaj lite-
rarnih del, ki so jih ustvarili srednješolci, si lahko tokrat
ogledate dela in način razmišljanja celjskih osnovnošocev.
Preresen? Žal. Pač; glede na čas in na politične razmere...
Skratka. Preberite in ocenite. Če pa, kot vam trobim že
vse od začetka leta, pištete tudi sami ali pa (mimogrede)
imate kakšno super idejo v zvezi s tem, kako naj bi
izgledal počitniški vrtiljak: pošljiiiiiiiteeeeee! Boste?
NINA M.
Samo ena jed
Ujel je njen namig, naj pri-
sede. Mukoma je vstal, odšel
mimo miz v imenitni restavra-
ciji ter prisedel. Dolgo časa je
že minilo od takrat, kar jo je
prvič videl. Komaj jo je pre-
poznal. Vedro ga je pozdravi-
la: »Dolgo časa se že nisva vi-
dela, kako čas beži. Se spomi-
njaš, ko sva se prvič srečala.
Povabil si me na kosilo.«
Ali se je spominjal?
BUo je pred dvajsetimi le^
in tej znanki ni bil nikoli pose-
bej naklonjen. Ker mu ni bilo
do pogovora z opravljivo žen-
sko, je predlagal, da pogledata
jedilni list. Cene so bile zelo
visoke, višje kot je pričakoval,
in ker je vedel, da bo moral
plačati kosilo, ga je obšla krat-
ka slabost. Ajnpak, zelo si je
oddahnil, da za kosilo ne je več
kot samo eno stvar.
»A res?« je radovedno od-
vrnil.
»Nikoli ne jem več. Mislim,
da ljudje v teh časih jedo veli-
ko preveč. Mogoče bom majh-
no ribo. A imajo postrvi?«
Postrvi sicer ni bilo na jedil-
nem listu, a vseeno je vprašal
natakraja, če se da dobiti
majhno postrv.
»Da, pravkar smo dobili
sveže postrvi.« Natakar jo je
vprašal, če želi še kaj medtem,
ko se riba pripravlja. »Ne,« je
odgovorila, »nikoU ne jem več
kot eno jed. Razen, če imate
malo kaviarja. Nič nimam
proti kaviarju.«
PočutU se je obupanega. Ve-
del je, da si kaviarja ne more
privoščiti, ampak tega ji ni
mogel povedati. Naročil je ka-
viar zanjo, zase pa najcenejšo
jed z jedilnika, in to je bil ovčji
kotlet.
»Mislim, da je zelo nespa-
metno, da ješ meso,« je rekla.
»Ne vem, kako misliš delati po
tako težki hrani, kot so kot-
leti!«
Kaj pa pijača?
»Nikoli ne pijem za kosilo,«
je rekla.
»Niti jaz,« je kratko odvrnil.
»Razen belega vina,« je na-
daljevala, kot bi ga ne slišala;
»ta francoska vina so zelo do-
bra za prebavo.«
»Kaj želiš?« je vprašal še
vedno gostoljubno. Nasmehni-
la se je ter pokazala vrsto bleš-
čeče belih zob.
»Moj zdravnik mi ne pusti
piti nič drugega kot šampa-
njec.«
Naročil je pol steklenice ša-
panjca zanjo, zase pa vodo,
z izgovorom, da mu je zdrav-
nik prepovedal piti vino...
Pojedla je kaviar, nato po-
strv. Veselo je govorila o lite-
raturi, umetnosti in glasbi, on
pa se je spraševal kako bo, ko
bo prišel račvm. Ko je jedel
ovčji kotlet, mu je govorila,
kako bolje bi se počutil, če bi
se zgledoval po njej.
»Saj jem samo eno stvar,« se
je branil.
Ko je prišel natakar ter jo
vprašal, če želi še kaj, mu je
odvrnila: »Ne, ne. NikoU ne
jem več kot eno stvar za kosilo.
No, mogoče bi pa šparglje. No-
čem oditi iz Pariza, ne da bi
preizkusila to specialiteto.«
Počutil se je še bolj obupa-
nega, saj je vedel, kakšne so
cene špargljev.
»Ali jih ne boš poskusil?« je
vprašala.
»Ne, nikoli ne jem šparg-
ljev,« je odgovoril, pa čeprav si
jih je močno želel. Ko sta ča-
kala na šparlglje, ga je zgrabi-
la panika. Ni bilo vprašanje,
koliko denarja mu bo ostalo,
ampak, ali bo sploh imel do-
volj denarja, da bi plačal ra-
čun. Razmišljal je, kaj bo, če
ne bo imel dovolj denarja,
medtem ko je ona uživala v ve-
likih sočnih špargljih. Ko je
končala, je vprašal: »Bi kavo?«
»Da, kavo in sladoled,« je
odgovorila. »Vidiš, ti si si pre-
več napolnil želodec s težkim
mesom, jaz pa lahko pojem še
sladoled.«
Nato je prišel račun. Ugoto-
vil je, da bo le imel dovolj de-
narja. Ko sta se poslavljala, je
t rekla: »Zgleduj se po meni in
nikoli ne jej več kot le eno
stvar za kosilo!«
»Boljši bom od tebe. Danes
celo nič ne bom jedel za ve-
čerjo.«
»Šaljivec,« se je zasmejala
medtem, ko je vstopala v taksi.
Da, spominjal se je kosila
pred dvajsetimi leti. In danes,
v trenutku, ko je prisedel
k njej, je ugotovil, da je mašče-
vanje sladko. Čeprav ni bil
maščevalen mož, mu je bilo
v zadovoljstvo opazovati re-
zultat, v katerega so se vmešali
nesmrtni bogovi: danes ona
tehta 133 kilogramov.
JERNEJA KRAJNC, 8. b
IV. OŠ CELJE
Živlienje življenju ni enako
a/l ne-umne misli neke štMnaJstletnIce
Kadar oče in mama pripove-
dujeta o svoji mladosti, se mi
zdi ta čas tako močno odda-
ljen. A ko se zavem, kako hitro
tečejo leta, ugotovim, da je za
moje starše tisti čas, kot bi ga
preživljala šele včeraj.
Njimi zgodbi sta različni.
Mama prihaja s podeželja, oče
pa že od nekdaj živi v mestu.
Medtem ko je mama navajena
trdega dela, se oče spominja le
kopanja v jezeru in potepanja
po mestu. Tam, na dežeU, ni
bilo zabave. Samo delo, ki pa
je ljudi veselilo. V vsakem delu
so našli kaj kratkočasnega.
Srečneži! Moj oče pa praktič-
no ni delal ničesar. Tipičen
predstavnik svoje vrste! Pač
pa njegovi starši, ki so cele
dneve garali v tovarni. Tudi
v šoli ni bil preveč prizadeven.
Mama pa zelo uspešna. Same
petice. Čeprav je avtobus pozi-
mi odpovedal in je bilo že pol
pouka mimo, ko je prispela
v šolo. Po vsem naštetem skle-
pam, da so bih mestni otroci
v primerjavi s kmečkimi blaz-
no mehkužna in razvajena bit-
ja. Seveda ne vsi.
Danes je vse drugače. Veči-
no časa nam vzame šolaQ star-
šem pa služba. Na njivah dela-
jo stroji, ljudje, ki so delali,
niso več potrebni in gredo
v mesta. Moja mama misli, da
je bila njena mladost trda,
a vendar bogatejša kot očeto-
va. Oče se z njo seveda ne stri-
nja. V meni pa se je že zakore-
ninilo mesto in življenje
v njem. Za nič na svetu ga ne
bi zapustila. Na podeželju,
tam se med ljudmi ne počutim
domače. NikoU ne bi mogla bi-
ti del njih, tudi če bi to hotela.
Vsi me tako čudno gledajo.
Mojo obleko, pričesko... Vse
na meni in v meni.
Nimajo dobrega mnenja
o meni, kot tudi o drugih lju-
deh iz mesta ne. Zdimo se jim
zoprni in ošabni. Mogoče ima-
jo prav! Pa tudi nobene potre-
be po neokrnjeni naravi ne ču-
tim. Namesto v gozdove in
travnike se zazrem v sivo ka-
menje. In sem z njim zadovolj-
na. Če si zaželim narave, grem
pod kakšno drevo, ki jih v na-
šem mestu močno primanjku-
je, in celo uro stojim pod njim
ter buljim v krošnjo, kjer se
bohotijo posušeni in zaprašeni
Usti, ki jih je uničil plin. Potem
dobim občutek, da je to tisto
pravo in odidem domov. Ali pa
se usedem k reki, v kateri pla-
va vse mogoče, razen rib. In se
super počutim. Živim od sive-
ga, zastrupljenega cinkami-
škega zraka in se zavedam, da
brez zraka ni življenja.
Morda se sliši to noro, mor-
da mi bodo ekologi hudo za-
merili, ampak rada imam svo-
je mesto takšno, kot je, saj je
tu moj dom, tu so moji prijate-
lji, tu sem sanjala svoje otro-
ške sanje... Seveda bi bolj
zdravo živela v čistem okolju,
vendar sem takšnega že nava-
jena in svojega mesta ne bi niti
prepoznala, če bi bilo čisto.
Navada je pač železna srajca^
POLONA MASTNAK," 7. b
III. OŠ CELJE
Moj najljubši Icotičelf v naravi
Doma imamo kmetijo, ki jo
sestavljajo polja, travniki, del
gozda, dvorišče, hiša, gospo-
darsko posloplje..., zato ni-
sem nikoli v zadregi, kam bi se
skrila, saj je vsepovsod polno
kotičkov in skrivališč. A meni
je že od ranega otroštva naj-
bolj pri srcu kotiček med dve-
ma lepima in razkošnima, zelo
skupaj rastočima cipresama.
Pa ta kotiček ni samo moj. Tu
imajo prostor še drugi cipresi-
ni gostje: ptički, mačke,
mravlje.
Svojega očeta sem povpra-
šala, kaj ve o teh cipresah in
povedal mi je, da ju je posadila
leta 1943, tri leta preden je
umrla, njegova mati, moja ba-
bica. Tako bosta letos spomla-
di izpolniU petdeset let. Sedaj
sta visoki približno 15 metrov.
Pozimi sta temno zele barve in
ena ima polno plodov, ki poleti
odpadejo. Ljudje pravijo, da
sta moška in ženska rastlina.
Ko sem bila stara komaj tri
leta, sem nekoč opazovala bra-
ta in sestro, kako sta plezala
po cipresah. Čez nekaj časa
sem poskusila tudi sama in p>o-
srečilo se mi je priplezati sko-
raj do sredine. Takrat sem mo-
rala odnehati, ker me je opazi-
la mama. Potem je oče v stra-
hu, ker bi lahko pri drugih po-
izkusih padla in si kaj zlomila,
odžagal nekaj spodnjih vej. Ta
varnostni ukrep je zadostoval
za nekaj časa, kajti jaz sem
rasla, dosegala višje rastoče
veje in zopet veselo plezala po
drevesih. Od takrat me ni mo-
gel od njiju odvrniti nihče več.
Nekoč pa se je nepričakova-
no zgodilo, da sem s ciprese res
padla. Na srečo se ni zgodilo
nič hudega, le pošteno me je
opraskalo po rokah, nogah in
še celo po obrazu. Iz strahu,
kaj bodo dejali starši, nisem
nič povedala, pa so kaj kmalu
ugotovili, od kod vse praske in
buške.
Ko sem se nekega spomla-
danskega dne zopet z vso vne-
mo trudila, da bi splezala čim
višje in že skoraj dosegla vrh,
sem opazila ptička, ki si je de-
lal gnezdo. Poiskala seiyi pri-
memo vejo, se udobno name-
stila in opazovala. Prizor me je
tako prevzel, da sem vsak dan
splezala do gnezdeča in opazo-
vala, kako ptiček napreduje.
Prvi dan je bilo gnezdeča bolj
malo, drugič že več, tretjič še
več... Naslednji dan sem pre-
kinila z obiskovanjem. Ko pa
sem čez kakšen mesec ali dva
šla ponovno pogledat malo
ptičje gnezdeče, me je čakalo
lepo presenečenje; v gnezdu je
namreč že veselo čivkal mladi;
ptičji zarod.
Še sedaj se včasih zatečem
na to cipreso, če sem žalostna,
razočarana ali vesela. S seboj
nesem tudi kakšno knjigo, da
lahko berem in se odpravim
novim dogodivščinam naproti.
Včasih pa me spremlja učbe-
nik, da z njim odkrivam nez-
nano. Pogosti so trenutki, ko
samo sedim in opazujem nara-
vo. Včasih se zgodi, da se
k meni priplazi moja muca.
Malo jo pobožam in zlekne se
v moje varno in toplo naročje.
Čez čas si jo dam na hrbet,
potem pa skupaj splezava na
vama tla.
Po tleh pod cipresama je
polno odpadlih plodov in robi-
dovih trnov, kot da bi hoteli
zaščititi cipresi pred vsiljivci.
V zadnjih letih pa je vzklUo
ogronmo mladih sadik, ki kra-
sijo okolico. Kadar zvečer
opazujem temno okoUco, za-
gledam ogromno pošast, kate-
re bi se bala, če ne bi vedela,
da je to samo stara, dobra, na-
vadna cipresa.
Tega mojega najljubšega
kotička ne bi zamenjala za nič
na svetu. Med vejami cipres mi
je zelo všeč, tam sem doživela
že toliko lepih trenutkov. Tudi
tistega, ko se skriješ mami, ki
te kliče, a ker te ne vidi, se ne
oglasiš...
VERONIKA ŠLAUS, 7.r
OŠ FRANKOLOVO
Vonj po kavi
Hladen, zimski večer je. Me-
glene kapljice na oknu so se
spremenile v drobcene, svetlika-
joče kristale, obsijane od luči.
Tu, v kuhinji, pa je tako toplo.
Vonj po črni kavi mi tako prijet-
no dene. Nisem ga vajena! Le tu,
pri dedu, se ob večeru širi iz po-
nmienelega lonca. Počasi se črna
pena dviguje; zdaj, zdaj bo preli-
la lonec. Dvignem glavo in po-
gledam deda.
Zazrt je v časopis, ki leži pred
njim na mizi. Gledam ga. Njego-
vi kratko pristriženi, sivi lasje,
odkrivajo visoko čelo. Z očali
globoko na nosu prebira vrstice
in ustnice mu rahlo drhtijo. Da,
dolga pot je za njim!
Rodil se je kot osmi otrok
v revni družini, devetega leta.
Kaj vse je doživel? Kar predstav-
ljam si ga, kako je kot kratko-
hlačnik, bosih nčg z vaškimi
dečki hodil po Dreti, z rokami
segal globoko pod vodo, da bi
ujel lipana ali postrv. To je bilo
v času, ko so še iz Gornje Savinj-
ske doline po rekli spravljali les,
ga vezali v splave in ga potem po
Savinji splavljaU v Savo, vse tja
do Hrvaške in naprej.
Odraščal je v majni vasici
Bočna, ob vznožju Menine plani-
ne, s pogledom na Savinjske Al-
pe. Zato je že v mladosti vzljubil
gore. Raziskal ie že vse njihove
kotičke, ki jih ni mogoče najti na
nobeni razglednici ali karti, toda
da bi jih do potankosti spoznal,
mu njegova leta ne dopuščajo
več.
Večkrat ga vidim, kako prebi-
ra fotografije. Nekatere od njih
so od starosti že zbledele. Oči se
mu orosijo, ko se gleda, kot oficir
kraljeve vojske s svojim polkom
na vrhu Triglava. Rad pripove-
duje o tem! Večkrat se spomni
stotnika Skofona, nekje iz Metli-
ke je bil doma. Z njim sta bila
v stotniji najboljša prijatelja, to-
da od pričetka vojne, ko so pre-
dali orožje in so se skrivaj peš od
Varaždina preko Haloz vmili
domov, se nista več videla.
»Bog ve, če je še živ,« reče.
Vojna mu ni prizanesla. Oku-
pator ga je izrgal družini in ga
zaprl v zloglasni celjski zapor
Stari pisker. Vsako noč je s stra-
hom pričakoval, kaj bo. Ali bodo
prišli ponj? Nekatere je vzela
noč. Nikoli več se niso vmili.
Obisk od doma, kak.šen kos
kruha, jabolko in besede tolažbe,
so mu dajale kanček upanja. Mo-
ledovanje in prošnje žene Angele
na komandi so pripomogle, da so
ga poslali na prisilno delo v Ki-
dričevo. To so bili pričetki grad-
nje tovarne glinice in aluminija.
Delali so v slabih razmerah po
dvanajst ur na dan. Zaradi po-
manjkanja hrane in izčrpanosti
so mnogi zboleli. Konec vojne je
pričakal z družino, a ko je že
misUl, da bo v miru in svobodno
zadihal, so prišli ponj partizani,
češ, zakaj ni stopil v njihove vr-
ste, da ne vedo, kakšen je, če je
sploh zanesljiv...
Sele, ko so jih tovorih na ži-
vinske vagone, je opazil, da so
z njim večinoma vojaki nekdanje
kraljevine. Lačne, premražene in
umazane, stisnjene v vagonih, da
so se komaj premikali, je vlak od
postaje do postaje počasi pripe-
ljal na madžarko mejo. Na vago-
ne so že stopili vojaki Rdeče ar-
made, pa spet izstopili in vlak se
je počasi vračal. Ta agonija med
življenjem in smrtjo je trajala
dolgih štirinajst dni in se globo-
ko zarezala v spomin.
Pomilostitve, ki jo je prejel, ni
niti razumel, saj ni vedel, česa ga
sploh krivijo. A vseeno, bil je
svoboden in z družino.
Življenje, polno bolečine in
trpljenja, ga je naredilo za člove-
ka, ki ne razdaja čustev. Razu-
mem ga! Njegov nasmeh pa mi
pove, da me ima globko v sebi
rad.
Majhen curek kave se počasi
spušča po robu porumenelega
lonca. Ob dotiku z vročim grel-
nikom zacvrči. Ded hipoma
vstane. Zdrznem se. Gledam, ka-
ko počasi odstavi lonec. Zjutraj
bo samo še dolil mleko.
SANDRA KAČ, 8. r
OŠ FRANA ROŠA
Z NT&RC V Gardaland
V sobotni oddaji Teen-vala smo za četrti izlet v Gardaland, ki
bo zadnjo soboto v juniju, izžrebali: Luko Žerjava, Ipavčeva 50,
iz Šentjurja, Majo Witmajer iz Škapinove 1 v Celju in Pavlija
Platovška mlajšega iz Zadobrove 124/a v Škofji vasi.
t........................................
Št. 23 - 10. junij 1993
271
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
29. nadaljevanje
Vprašanj je veliko: kakšna
bo v prihodnje razvojna in
strateška socioekonomska po-
litika, v njej kmetijska politi-
ka in znotraj tega odnos do
vinogradništva in vinarstva?
Ali bo Slovenija podpirala
razvoj kakovosti in izvoz, bo-
do tem ambicijam sledili na-
potki strokovnih institucij
o izrabi prostora, ki je omeje-
na kategorija med družbenimi
dobrinami?
Kakšni bosta vinska zako-
nodaja in zakonodaja sploh, ki
bo obravnavala proizvodnjo,
trgovino in porabo alkoholnih
pijač, in kje se bo v tej druščini
znašlo vino?
Bo ostala uradna razporedi-
tev slovenskih vin taka, kot je
doslej, ali bo našla svoje legal-
no mesto v prodaji tu^ šmar-
nica, saj je ljudem treba lju-
dem omogočiti, da se lagalno
odločajo med šmarnico in ren-
skim rizlingom? Kako se bodo
razvijali odnosi med velikimi
državnimi podjetji ali sistemi
in zasebniki? Bo tudi vnaprej
tako, da zasebniki ne bodo
mogli na svoje steklenice nale-
piti zaščitne znamke sloven-
skih vin ali pa si bodo izmislili
svojo? In kako bo s trgovino:
bodo dovoljeni tudi samotoči
in bo jeseni ljubitelj mošta
v Sloveniji lahko doživel prist-
no vez med kmetom, vinogra-
dom in njegovim pridelkom
(ne le vinskim), ali pa bomo še
naprej zadrti dvoličneži in si
bo moralo življenje iskati svo-
ja pota mimo blagoslova dr-
žave?
Bodo kdaj pridelovalci vin
bolje poskrbeli za svoj pride-
lek, poln truda (ali pa to mor-
da ni?), in jim ne bo več vse-
eno, kaj se dogaja s steklenico,
ko zapusti polnilnico? Morda
pa se bodo kdaj dogovorili
s trgovino, da vrhunske pozne
trgatve ne morejo biti v izložbi
razstavljene skupaj s pralnim
praškom in sirkovo metlo ter
na soncu kot zrezek na žaru?
Morda pa bo kdaj Slovenija
v svoj turistični program uvr-
stila tako imenovane vinorod-
ne kraje, pa ne s prireditvami,
ki enkrat na leto (ponavadi je
to za Martina) naredijo vse,
kar je povezano z vinom, kot
pijansko veselico in razstavo
kiča!
Kdaj bo končno začela drža-
va ločevati vino od »drugih«
alkoholnih jjijač in kdaj se bo
tudi v šolah ustrezneje kot do-
slej pojavilo vino, namreč
v povezavi z vinsko in širšo
pivsko kulturo? Prepričan
sem, če bi bolje razvijali kul-
turo pitja vode, čajev, sploh
brezalkoholnih pijač, piva in
žganih pijač, bi bolje poznali
in razumeli tudi vinsko kul-
turo.
Ni nepomembno tudi vpra-
šanje, kako so urejeni kraji,
kjer so izrazita vinogradniška
območja, ki delujejo kot kra-
jevna identiteta. Ta identiteta
je namreč pogosto izražena
neustrezno, z velikim pomanj-
kanjem čuta za izvirnost in
estetiko.
Posebno poglavje so naše ta-
ko imenovane vinoteke. Neka-
tere so vzorno urejene, kjer je
izbira dobra in je kupcu na
voljo lep izbor, ki ga znajo ti-
sti, ki so strankam na voljo,
tudi pravilno ponuditi, se po-
govarjati z njimi in o vinu, ki
ga imajo, tudi nekaj vedo. So
pa pri nas tudi lokali, ki so si
nadeli ime vinoteka, pa imajo
slab izbor, nestrokovno ponu-
jajo tisto kar imajo. V nekate-
rih lokalih so ob restavraciji
tudi bifeji, kjer gostje kadijo,
pijejo kavo in povzročajo
hnip, ki nikakor ni v korist
vinu, ki je v istem prostoru; na
srečo pa pravi spoštovalci vina
takoj vedo, kam so prišli.
Domala za vse vinoteke pri
nas pa je značilno to, da nima-
jo na voljo ustrezne literature;
te pri nas ni na pretek, zlasti
ne v primerjavi z drugimi raz-
^vitimi vinskimi deželami.
A toliko jo je že, da bi si zaslu-
žila pozornost vsaj v takih
prostorih. Pri tem je treba reči
tudi to, da bi lahko vinarske
organizacije tudi same bolj
poskrbele vsaj za temeljne in-
formacije. Preveč se oklepajo
tega, da so s tem, ko so napol-
nile vino v steklenice, svoje
delo do javnosti, do kupca, že
pošteno opravile. Ravno naše
vinske kleti, družbene in za-
sebne, bi morale več prispevati
k širjenju vinske kulture zara-
di dveh razlogov: večje pov-
praševanje po vinu in porast
zahtev po kakovostnih in vr-
hunskih polnitvah. Vendar ne
primanjkuje le literature: na
voljo ni tudi drugih rekvizitov,
ki jih ljubitelji vin in obredja
ob vinu še kako pogrešajo na
domačem trgu: kakovostne
odpirače za steklenice, zama-
ške za šampanjske steklenice,
posode za hlajenje vina, ra-
zlične podstavke za steklenice
s starim uležanim rdečim
vinom.
Zakaj ni v takih lokalih na
voljo tudi ličnih svečnikov in
sveč, saj daje njihov plamen
najlepšo luč v kateri je mogoče
občudovati barvo vina. Zakaj
ni v takih lokalih posebnih
dnevnikov, v katere bi ljubite-
lji vina vpisovali svoja mnenja
o vinih, ^ jih pokušajo, svoje
pripombe, pohvalne in kritič-
ne? Zakaj ni v teh lokalih in-
formacijskega gradiva naših
vinogradnikov in vinarjev?
Zakaj ne moremo v vinoteki
ob steklenici odličnega ren-
skega rizlinga kupiti najpre-
prostejšega prospekta o naših
goricah, o renskem rizlingu,
njegovem poreklu in kratki
zgodovini, zakaj ni tega za
vsako sorto posebej, ali pa al-
bumov z reprodukcijami naših
vinskih krajev, pokrajin, posa-
meznih znamenitosti? Kje so
posterji, razglednice in kako-
vostni umetniški spominki, ki
bi govorili o tradiciji plemeni-
te civilizacije med našimi vi-
nogradniškimi holmi...?
Kje je vse to, na kar se
spomnimo šele takrat, ko po-
grešimo, ali pa nam ponudijo
kič ponarejene davnine... In
zakaj ni to predmet poklicne-
ga razmišljanja tistih, ki so
plačani za širjenje vinske kul-
ture in svojega pridelka, pa
nam ne ponudijo drugega, ka-
kor da ob vsakoletnem sejmu
kupijo klopotec in iz vinogra-
da prenesejo trto na Gospo-
darsko razstavišče v Ljubljani,
da tam čez nekaj dni ovene?
Na veliko vprašanj bo treba
še odgovoriti, kajti mnoga so
še iz davnine in že dolgo čaka-
jo v vrsti, druga se porajajo iz
dneva v dan in sproti, kot jih
pač piše zvedavo in vedno no-
vega željno življenje.
Kaj je vinska
icultura?
Je to način, kako vidimo in
potemtakem tako tudi pojmu-
jemo vinsko trto in vino na na-
ših tleh? So to materialne obli-
ke te pričujočnosti in tudi nje-
ne diohovne razsežnosti? Je to
način obdelovanja vinogra-
dov, pridelave vina, je to mali-
kovanje njegovega pomena in
hkrati omalovaževanje njego-
ve večtisočletne civilizacijske
vloge? Je to hkrati tudi pivska
kultura? In kaj ta zajema?
Kulturo pitja vina, žganih pi-
jač, piva, vode, sokov?
In kdo so kulturni pivci? Ti-
sti, ki pijejo drage predikate iz
buteljk, ali tisti, ki iz lončene-
ga vrča srkajo šmamico? Je
kulturni pivec tisti, ki veliko
ve o vinu, pa ni njegov ljubi-
telj, in raje pije pivo, ali tisti,
ki o vinu »ne ve veliko«, pa
s spoštovanjem ob redkih pri-
ložnostih ih z velikim uživa-
njem pokuša dober pridelek iz
domačega vinograda?
Sama vprašanja torej, ki na-
videzno odzvanjajo odgovore
iz že znanega arzenala določe-
nih stereotipov, toda vse bolj
se zdi, da ne ustrezajo več ča-
su, ki nosi v sebi nova vpraša-
nja in ni zadovoljen z ustalje-
nimi odgovori. Saj ne da bi
trdil, da so vsi doslej znani od-
govori na ta vprašanja zasta-
reli ali da celo ne držijo.
Mnogo jih je med njimi, ki
jim čas niti ne more do živega,
so kot kvintesenca našega bi-
vanja, so pa tudi taki odgovo-
ri, ki jih je treba nujno prever-
jati in analizirati glede na no-
va družboslovna spoznanja, ki
smo jih doslej premalo upošte-
vali v povezavi z vinom in vin-
sko kulturo. Najbrž tudi zara-
di tega, ker so določene službe
in družbene institucije menile,
da je vse, kar je v zvezi z vin-
sko trto, vinogradništvom in
vinarstvom, le stvar tehniških
ali naravoslovnih znanosti in
da so družboslovne preveč od-
daljene od »prave« problema-
tike »proizvodnje«, prostor-
skega načrtovanja, agrarne
politike, »mojstrstva alkimije«
v kletarstvu in navsezadnje
v marketingu, torej trženju ce-
lotnega kompleksa »božjega
daru in človekove pameti in
žuljev...«
Nadaljevanje prihodnjič
7
Aci Puncer
»Tule vidim včasih večje ko-
se. Ost moraš vreči pred glavo,
če hočeš zadeti. Taka je nava-
da,« se je opravičil Speksu, ki
ga je postrani pogledal.
Trnek, ki ga je pripravil zju-
traj, je bU dober. Primemo
ukrivljen in privezan na sedem
raznobarvnih niti sukanca, ki
so bile v Binetovem šivalnem
priboru. Poiskal je primemo
dolgo palico, ki je bila videti
kar precej ribiška in se zazrl
v travo. Medtem sta Zamp in
Gmmf pripravljala drugačno
lovno orodje. Na kos stare in
obledele veje sta z črevno stru-
no vezala nazobčano koščeno
ost in s palci otipavala ostrino.
»Od mamuta,« je pokazal
Zamp Speksu. »Rezljan spred-
nji zob. Dobro napiči.«
»Hočeš jamske kobilice ali
jamske črve?« je vprašal Bine,
ki je z Ajzo prišel iz grmovja.
Tako so pričeli ribariti.
Speks je sedel na bregu nad
tolmunom, Zamp pa je poiskal
plitkejši del in zabredel
v vodo.
Ker je potrpljenje sestavni
del vsakega ribolova, so bili
vsi skupaj nekaj časa tiho, po-
tem pa je padla tudi kakšna
beseda.
»Kje se dolina neha, če hodi-
mo navzgor?« je vprašal Speks
Grumfa.
»Na eni strani pri ledu, od
koder teče voda, na dmgi pa
na Trojanah. To je hrib, ki nas
loči od zelo grabežljivih ple-
men. Speks se je sijajno obvla-
dal in le kobilica, ki se je med-
tem že utopila, je rahlo trznila
pod nemimo palico. Albin je
legel v travo in si pokril oči.
»Zakaj se tisto imenuje Tro-
jane?« je Speks izbral najmeh-
kejšo varianto.
»Tri dni hodiš do tja.«
»Ali ni preveč?«
»Je, če misliš na hojo. Toda
vmes so plemena, kjer se
ustavljaš.«
»Zakaj?«
»Tako pač. Lačen postaneš
in ko jim rečeš, naj ti kaj dajo,
jih moraš dolgo prositi. To za-
mudi človeka.«
Zamp je napičil prvega sul-
ca in ga vrgel na breg. Kiftalu
nato je Speksu zagrizla riba,
še najbolj podobna postrvi.
Ajza je skakala od veselja in
napovedala dober lov, če bo
šlo tako naprej.
Tudi Gmmf ni počival. Nad
kupčkom suhe trave, nastrga-
nega lubja in mahu, je med
dvema kremenjakoma kresal
iskre. To je bilo zamudno delo
in minilo je dolgo časa preden
se je zakadilo. Razpihovanje je
prepustil Ajzi in utmjen legel
v travo poleg Bineta.
Zamp je prišel iz vode z mr-
zlimi nogami in kupom rib.
Tudi Speks je bil zadovoljen,
Ajza pa ie z ostrim kremena-
stim okruškom že očistila naj-
večje.
Piknik ob Savinji je uspel.
Po obilni in mastni sinočnji
večerji, so se ribe prilegle kot
ob postu.
Se bi ostali, če bi se ne poo-
• blačilo.
Grumf je naznanil, da bo
kmalu pričelo deževati in da je
bolje, če bi še prej bili v jamah.
I^e kaplje so jih ujele nekje
pri bencinski črpalki, nato so
pohiteli, a kljub vsemu, pre-
močeni prišli domov.
Do večera in še potem je lUo
kot iz škafa.
Ponoči so Speksa zbudile zle
slutnje. Prebudil je Bineta in
mu povedal, kaj se zunaj do-
gaja.
Bine, prekaljen in zaprise-
žen Celjan, je takoj dojel ne-
vamost.
»Ne pljuvaj na tla, spomni
se poplave leta devedeset,« je
ponovil opozorilo zelenih, ki
so vzgajali otroke k redu in
čistoči.
»Sliši se kmto,« je šepnil
Speks, »toda morava stran.
Savinja ob takem dežju naraš-
ča približno deset centimetrov
na uro. Časovno plovilo...«
»Vem. Greva. Vreči pustiva
Ajzi.«
»Tega ne bi smela. Vsak po-
seg v preteklost ima lahko
kasneje hude posledice. Razne
zmešnjave nastanejo. Na pri-
mer da Ajza prehitro izimii co-
pate ...«
»Nehaj,« je rekel Bine. »Saj
še ni napisan pravilnik o poto-
vanju skozi čas. Da o kodeksu
ne govoriva.
Nastavitev časa na instm-
mentu in navijanje časovne vr-
vi na vitel je steMo brez težav.
Speks je bil prepričan, da ne
bosta ne prehitevala niti kas-
nila. Stroj je bil odvit do konca
in ni bilo razloga, da bi zgrešil
svoj lastni začetek.
Tako je tudi bUo.
Na ploščadi sta pristala
mehko kot na porcelanasti šte-
vilčnici digitalne ure. Zunaj je
bila še noč.
Molče sta obsedela.
»Kaj bova storila?« je Bine
načel vprašanje, ki je že dolgo
viselo v času in prostom.
»Ne vem. Ti si bil izbran od
oblasti. Ti odloči.«
Bine se je tega dobro zave-
dal in se zato pričel potiti.
»Se ti zdi pomembno, da ni-
sva obiskala celjskih grofov?«
Speks je odkimal.
»Ves čas sva se poštenemu
praljudstvu lagala in povem ti,
da mi je čisto vseeno, če se
zlažem tudi glede grofov.
Speks. Poslušaj in pomni. Pre-
kini me, če boš imel kakšno
pripombo. Zadeva je bila
taka...
Bine je v naslednji uri razvil
sijajno hipotezo. Od omembe
vrednih grofov nista srečala
nikogar. Bili so na obhodu
svoje posesti, ali pa so se mu-
dili na lovu s Habsburžani. Da
je v gradu bilo nekaj nižjega
plemstva, služinčad in vamhi
desetine.
Friderika sta videla. Bežno.
Na eni od lin stolpa. Da ga je
sama kost in koža. Ulrika II ne
bo preživel. Na gradu je vlaž-
no in razsajata revma in pu-
tika.
Spodnji grad je za malen-
kost bolje urejen. Meščani so
nezadovoljni zaradi premajh-
nih pravic. Urbanistično pa je
mesto urejeno, ograjeno in čr-
nih gradenj ni bUo videti.
»Kako je glede zvezd?«
»Grb s tremi je kar lep. Če-
trta bi pokvarila simetrijo, da
o stroških za spremembo ne
govorimo.«
»Teharčeni imajo svojo...?
»Imajo.«
»Dobro,« se je Speks strinjal
z načrtom. »Kaj bova s knjiga-
mi? Sedem Monografij je ta-
mle zadaj.«
Bine je molče vzel sveženj in
zlezel ven. Ko se je vmil je
Speks dvignil obrv.
»Zakopal sem jih.«
Dogodki so se urejali tako,
kot sta časovna potnika pred-
videla. Speks je dobil štiri dni
plačanega dopusta in dodatek
za ločeno življenje, čeprav ni
vedel, od koga je bil medtem
ločen.
Plemenitemu Albinu V. so
na skromni svečanosti podelili
zlato odlikovanje za zasluge,
postal pa je tudi častni član
Dmštva zgodovinarjev.
Pred poslanci Province je
imel bleščeče predavanje, za
katerega se je dobro pripravil,
kajti prebral je Orožna in Gra-
fenauerja. Pred visokim zbo-
rom ni pozabil pokazati lisič-
jega krzna, ki mu ga je poklo-
nil vamh zaklada in hkrati
dvomi krznar. Nato se je lotil
občanov starega mesta Celja,
ki da venomer nekaj godrnja-
jo. Kmečki punt, ki so ga ome-
njali, naj bi ne bil posledica
prenizkih odkupnih cen, am-
pak vsesplošnega pomanjka-
nja, številnih mbežev in viso-
kih dajatev.
Dolga je pot, je poudaril, od
takratnega fevdalnega enoimn-
ja in teptanja človekovih pra-
vic, do prave večstrankarske
parlamentame demokracije
leta 2020. Ob koncu je omenil
nekaj priimkov, ki da jih je
slišal na dvom, in pazil da je
bilo vmes precej članov opozi-
cije. Od dogovorov v poslan-
skih klubih, si je namreč obe-
tal podporo pri urejanju ko-
munale.
Speks je šefu vse priznal.
Moral je. Napaka na časovnem
stroju je bila take vrste, da je
zahtevala temeljito študijo in
nov pristop.
»Mislim,« ga je pomiril šef,
da sem vsemu liiv jaz. Zdi se
mi, da mehanizma za zavira-
nje nisem navil. Kazalec za
>stop< se ni zataknil v predvi-
denem času.«
Speksa je takšna razlaga
pomirila.
»Bomo gradili nov stroj?«
»Ja. Oni iz vlade so že odo-
brili sredstva. Za petinosem-
deset odstotkov lastniškega
deleža.«
»In tale...?«
>>Tale...,« je odgovoril šef,
»je vzorec.«
Čez tri dni je sredi dopold-
neva šef pogledal skozi okno.
Mimo Centra so se vlekle m-
mene megle in smog je kar vi-
sel v zraku, kot da bi čakal na
ljudi.
Pravkar so mu sporočili, da
je vzorec časovnega stroja iz-
ginil skupaj s Speksom.
»Prav imaš fant,« je rekel
samemu sebi in potem naročil
tajnici, naj se sodelavci zbere-
jo v kantini.
Konec
PIVOVARNA LA^KO
Št. 23 - 10. junij 1993
28
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada 5.000 tolarjev
2.	nagrada 3.000 tolarjev
in 3 nagrade po 1.000 tolarjev
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, ki bodo na naslov NT&RC,
Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, z obvez-
nim pripisom NAGRADNA KRIŽAN-
KA, prispele do torka, 8. junija, do 9. ure
dopoldan. Rešitve pošiljajte ali oddajte
le na dopisnici in nanjo nalepite le ku-
pon. V naše uredništvo je minuli teden
prispelo 834 rešitev nagradne križanke iz
prejšnje številke Novega tednika.
Rešitev križanke
Vodoravno: PASTA, ODVOD, TVEZA,
RETOR, TRN, SNOBIZEM, MORSKI
PES, KOMORNIŠTVO, SLEPA CESTA,
LETONŠČINA, TITOV, EK, SVAROG,
KUPE, IVANA, DLAKA, IK, KARATE,
SERA, KWAME, ATRIJ, KLOS, LR, RA-
DIZEL, OD, SIKST, AMBA, TYNDALL,
SEME, ATI, VLASTA, 01, TEA, AJD,
ANTARES, MONGOL, ASPEN, KARL,
ETBIN, AP, KARTA, PANIKAR, AŠ,
OST, ANION, BRADATOST, AKSIOM,
RASA, MOTOCIKLIZEM, MONI,
TRAM, KI EGIDA, AISOPOS, TO, EMI-
RAT, UTE, ETANOL, DOBLAR, RAST-
KO. ARTIČE.
Nagradna misel: Kdor prepozno zase
skrbi, se dostikrat praska, ko ga ne srbi.
Izid žrebanja
1.	nagrado 5.000 tolarjev prejme: Leja
KOSTANJEVEC, Veselova 10, Celje.
2.	nagrado 3.000 tolarjev prejme: Sla-
vica ŽNIDARŠiC, Polule 68 b, Celje.
3 nagrade po l.t)00 tolarjev prejmejo:
Alenka MARN, Lipovec 5 a, 63211 Škof-
ja vas. Barbara ŽIBRET, Dobje pri Pla-
nini 2, 63224 Dobje in Simona BREZOV-
NIK, Breg pri Polzeli 61 d. Polzela.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke!
Nagrade boste v naslednjih dneh prejeli
po pošti!
Št. 23 - 10. junij 1993
29
Št. 23 - 10. junij 1993
30
»Objektivna«
razisicava
Ob letošnji MeHlanl - ratingu metlljev na
Slovenskem, ki se Je zapletla
v skrajnosti
Obisk tiskovne konference
v Ljubljani, na kateri so
predstavili rezultate ocenje-
vanja poslušanosti, gledano-
sti in branosti medijev na
Slovenskem od oktobra 1992
do marca 1993 - Mediana
1993, nas je radijce kar malo
spravil v depresijo. Publika-
cijo Mediana, ki dvakrat let-
no predstavi domače medije,
predvsem pa podatke o »ob-
činstvih« 84 medijskih enot,
smo dočakali z razočara-
njem, hkrati pa tudi z nena-
dejanim pozitivnim začude-
njem.
Vzroka za to pa ni treba
iskati zgolj in samo v dej-
stvu, da so bili rezultati
o poslušanosti Radia Celje
slabši kot šest mesecev po-
prej, temveč tudi v tem, da
gre za določene netočnosti in
pomanjkljivosti pri obliko-
vanju vzorca in izvedbi razi-
skave.
Pri raziskavi je bila kot os-
nova uporabljena že obstoje-
ča razvrstitev občin v osem
regij, pri čemer pa so združi-
li še obe osrednji in obe seve-
rovzhodni regiji in tako do-
bili samo šest regij. Naši po-
slušalci so tako precej ne-
srečno padli na območje kar
treh regij, kar se je nedvom-
no poznalo tudi pri rezulta-
tih. Ko smo analizirali sta-
rostno strukturo naših po-
slušalcev, pa smo se znova
začudili, tokrat pozitivno,
saj smo ugotovili, da so se
v pičlih šestih mesecih zgo-
dili kar precejšnji premiki.
Če so nas še t)ktobra poslu-
šali predvsem tisti, ki so sta-
ri od 10 do 14 let, od 25 do 29
let in od 60 do 75 let, smo
zdaj na splošno veselje ugo-
tovili, da nas od aprila na-
prej precej izenačeno poslu-
šajo vse starostne skupine.
Nasploh so bili rezultati
tudi glede izobrazbene
strukture precej boljši kot
pred pol leta. Sedaj nas
v glavnem poslušajo tisti
z višjo izobrazbo, drastično
pa se je znižal odstotek tistih
z nepopolno izobrazbo, ki so
bili v glavnem naši poslušal-
ci preteklega pol leta. Ravno
tako smo se razveselili pre-
senetljivega dejstva, da so
naši poslušalci zdaj tisti
z višjo kupno močjo, medtem
ko so pred pol leta prevlado-
vali tisti z nizko kupno moč-
jo. Seveda pa tudi priznava-
mo, da smo pri nekaterih
stvareh prišli na slabše.
Ker smo nekoliko podvo-
mili o tako hitrih spremem-
bah glede poslušanosti Ra-
dia Celje, smo se na tiskovni
konferenci Mediane prejšnji
četrtek oglasili z mnogimi
pripombami, na katere pa
nam v mnogih primerih niso
znali prepričljivo odgovoriti.
Seveda nismo bili edini.
Kljub pomanljkljivostim bo-
mo z Mediano še naprej so-
delovali, saj so nam obljubi-
li, da bodo pri prihodnjih ra-
ziskavah upoštevali tudi na-
ša mnenja in predloge.
revizijarumenega ce
Knežje gnezdeče
Celje - mesto pod svobodnim
soncem (kadar ni dežja) ali
tranzitna vas med centralo in
štajersko prestolnico?
Nekdanji vaterpolist in ta-
lentirani podjetnik J. L. Fox si
v svoji cinični maniri seveda
privošči: »Celje je ena velika
vas...« Ali pa nadebudne mu-
ce iz pivskega raja, ki zbadajo,
»da je pravzaprav predmestje
Laškega.« In tako naprej, vse
do zveste Milice in poezije
s knežjim pridihom.
Barometer Rumenega CE je
neusmiljeno dokazal, da je To
mesto kljub vsemu mesto. Si-
cer majhno in na trenutke sim-
patično. Prav zato se rado zgo-
di, da mnogi meščani podleže-
jo prebavnim motnjam malo-
meščanstva. Kar seveda ni
športno, saj apatična reakcija
z najbolj vitalnimi vršički spo-
razumevanja (in dojemanja)
škoduje vzdušju med vogali.
Torej, problem (če je in o tem
bi se dalo diskutirati) ni v be-
tonu, asfaltu, pisanih fasadah
in debilnih semaforjih, ki utri-
pajo z obličjem mestne plasti-
ke, ampak je osnovni »keč«
v vretenčarjih, sesalcih in se-
veda plazilcih, ki delajo, se
prehranjujejo, spijo, vstajajo,
kavsajo in gledajo televizijo.
In živijo v mestu, z njim ali pa
z jasno distanco lebdijo nad
vsem tem.
Celje je najbolj trmasto slo-
vensko mesto. Ima pa to smo-
lo, da so ga vseskozi vodili lju-
dje, ki so po koncu mandata
leteli čez Trojane ali iz te sme-
ri prileteli, bodisi kot zvesti
lokalni eksekutorji ali kot de-
gradiranci na kazenski oddih.
Tako je prvim mesto služilo za
samopromocijo, drugim pa za
terapijo in nabiranje moči.
Današnji oblastniki so nekaj
srednjega. Kot da bi si radi
postavili spomenik, pa ne naj-
dejo prave lokacije. Ali pa si
mečejo polena, kakšne barve
naj bi bila rumena?In zakaj ni
sonca v družbeno-političnem
zboru? Težke dileme, ki spro-
žajo obstrukcije in nervozno
dopisovanje v Pismih bralcev.
Legendami župan Roječ bo
nekoč napisal knjigo »Zaigraj
še enkrat. Demos« (Play it
again, daddy) in v njej ne bo
pozabil »na revitalizacijo
športne vneme v prerojenih
razmerah socialdemokratske-
ga navijanja«: rokometaši, no-
gometaši, hokejisti in kolekti-
visti v manj znanih športnih
panogah naj bi bili živ dokaz.
da je Evropa optična prevara.
In da se mesto - s pomočjo »ne-
mestnih«sponzorjev -pojavlja
v svetovnih enciklopedijah (v
tistih pač, ki beležijo tudi kva-
lifikacije ali prvo kolo, vsaj
zaenkrat).
Znameniti J.L. Fox je v svoji
nikdar objavljeni knjigi (z de-
lovnim naslovom: Klorirane
duše) dobesedno izpljunil:
»...Celje je zopmo, kadar ga
tlačim s pretesnimi čevlji. In
naravnost božansko, ko se se-
zujem. Noge mi smrdljivo za-
cvetijo in zaželim si, da bi bil
pokopan v Cinkarni...« Tam,
kjer je pokopanih že precej
upov.
Trmasto mesto je to, kraj, ki
kljubuje samemu sebi in vsem,
ki ga ogrožajo. Žal pa so to
največkrat prav njegovi prebi-
valci, šele potem sezonski uče-
njaki, tumusni »špičakarji« in
podobna svojat z ustavno pra-
vico do neznosne lahkosti
(pre)bivanja.
Piše Bojan Kranjc
Biti v iajfu tudi
ob nedeijali
Tudi to je eno izmed služ-
benih pravil na Radiu Celje
oziroma na splošno pri pri-
zadevnih novinarskih hiš.
Da bi bili v lajfu in hkrati
v službi najmlajših in njiho-
vih staršev, pa tudi malo sta-
rejših mlajših, smo novinar-
sko pošteno pokrili že sedmi,
tradicionalni	Miš-maš
v Grižah.
Griški žur je bil minulo
nedeljo. Bilo je enkratno, pa
vroče in zabavno, pa pravo
kamelo so imeli, pa žalski
župan je spet pekel palačin-
ke, pa organizatorji so dali
vse od sebe, pa še Radio Ce-
lje je imel tam kar dve po-
sadki: dopoldansko Nado
Kumer in tehnika Bojana Pi-
ška, in popoldansko Natašo
Gerkeš in tehnika Mitjo Ta-
tareviča. To je to, če se gre-
mo lajf. Tudi ob nedeljah.
Dopoldansko lajfovsko
ekipo Radia Celje v družbi
Tomaža Domicelja je posnel
Edo Einspieler.
UM
RADIJSKI SPORED
od 10. do 16. junija
RADIO CELJE
četrtek, 10.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,6.30
Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za
zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred-
stavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-
tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 11.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.30 Pre-
mor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),
13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Rumeni CE (Bojan Krajne), 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 12.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.45
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 11.30 Premor za
humor, 12.00 Novice, 12.10Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.00
Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 13.6.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo-
skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novrce, 13.05
čestitke in pozdravi.
Por>edeljek, 14.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes.
9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 11.30
Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba
(Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 15.6.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00
Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Sreda, 16.6.: 5.40 Jutranji program. 6.00 Poročilo OKC Celje.
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS). 7.20 Tečajnrca, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes. 9.15
S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.00
Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot. 15.00
Novice. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 17.00 Kronika,
osmrtnice. 17.30 Pop loto. 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Celjski sejem
d. o. o.
Vsem uporabnikom športnih objektov sporočamo, da
smo zaprli _ SAVNO 7. junija
-	BAZEN 4. junija
-	KEGLJIŠČE pa bomo zaprli 14. junija 93
Igranje tenisa je omogočeno na peščenih in dvoranskih igriščih vsak dan
od 8. do 23. ure. Dvorana »A« je odprta vsak dan od 8. do 22. ure.
Gostinski objekti »Trimček« in bife »Loparček« pa
vsak dan od 8. do 22. ure.
AVTO SEJEM rabljenih avtomobilov vsak torek od 12. do 19. ure,
vsako soboto od 7. do 13. ure. Vse informacije in rezervacije po
VABLJENI!_telefonu 33-233 int. 214, 225, 232.
Celjski sejem d.o.o. - 63000 Celje, Dečkova h tel.: 063/33-233, fax: 063/33-098
TUDI NA TEHARJAH
OD 9. JUNIJA NAPREJ:
TRGOVSKO PODJETJE
Dobojska 16, CEUE
Nova prodajalna z
AVTOMAtERIALOM
MOTORNIMI KOLESI
KOLESI
in še z marsičem.
Št. 23 - 10. junij 1993
31
dežurstva trgovin
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti. Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štmčko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štmčka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11.	ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7.	do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15.ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
damost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15.	ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidamost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
Ijanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12.	ure. Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8.do'
22. ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19.ure,	ob nedeljah od 8. do
lj..ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22.iu-e, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20.ure.	0d7.30do 15. ure je ob
sobotah odprta tudi Mercator-
jeva trgovina na Hudinji, ku-
pujete pa lahko tudi v trgov-
skem podjetju Ponudba na
Dobojski cesti v Celju in sicer
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
8.	do 12. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debm in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14.vu-e in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure.
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16.	in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob n^e-
Ijah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure. Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tm v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadmge Petrovče.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Era - Nežka na Cankar-
jevi 2 in sicer ob sobotah od
7. do 19. ure. Ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Odprta je tudi
samopostrežna trgovina KK
Ptuj na velenjski tržnici, ki je
ob sobotah odprta od 7. do 14.,
ob nedeljah pa od 8. do 11. lu-e.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežuma Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Šmarje pri Jelšaii
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žume naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska Vcis od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do 11. ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldjmskih ordinacijah,
prav teko imajo organizirano
nepre£njeno 24-umo dežur-
stvo. DežvuTia ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primem življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
Ijmti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gomji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežuma
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežuma služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ROJSTVA
Celje
V minulih štirinajstih dneh
je bilo v celjski porodnišnici
rojenih 18 dečkov in 20 deklic.
mm
Celje
Poročilo se je 23 parov, od
teh: Danijel ŠAJN in Suzana
ROJC oba iz Celja, Bogdan
STANIČ in Lidija MATJAŠIČ
oba iz Celja, Darko VIDMAR
in Annabelle NACHBERGER
oba iz Celja, Aleksander
BRUS in Nataša VERBIČ oba
iz Celja, Franc JONKE in
Blanka TEMPLAK oba iz Ce-
lja, Robert ŽOLNIR iz Gorice
pri Šmartnem in Marjetica
BREŽNIK iz Jezerc pri Šmart-
nem, Matej PIRMANŠEK iz
Velenja in MeUta VOLAVŠEK
iz Gk)rice pri Šmartnem, Bojan
ROJC in Darinka NOVAK oba
iz Žalca, Peter PETELINŠEK
in Jana PLEVČAK oba iz Ce-
lja Vladimir JURŠE in Majda
FISER oba iz Polžanske gorce
ter Rudolf ŠKORNIK in Kar-
men ZUPANC oba iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Jože HUZ-
JAK in Simona ŠINKO iz Ro-
gaške Slatine, Dušan SVE-
TELŠEK iz Belega potoka pri
Lembergu in Helena KRUSlČ
iz Tlak, Marko VIDOVIČ iz
Čače vasi in Andreja GRIL iz
Zagaja pod Bočem, Peter ŽU-
RAJ in Križan vrha in Melita
BOŽIČNIK iz Trebč, Bogdan
MESARIČ iz Studenic in Dra-
gica JAGODIČ iz Lemberga
pri Šmarju, Silvo VOGA iz
Prožinske vasi in Zdenka
ŽAVSKI iz Babne brde, Rafael
JOŠT iz Podpeči pri Šentvidu
in Lidija CENTRIH iz Zagorja
ter Branko TEPEŠ in Zdenka
DOMADENIK iz Gomje vasi.
Šentjur pri Celju
Poročili so se trije pari, od
teh: Jože TKAVC iz Dobovca
pri Ponikvi Ln Damjana OTO-
REPEC iz Dobovca pri Ponik-
vi ter Bojan DOBNIK in Stan-
ka DROBNAK oba iz Ostrož-
nega pri Ponikvi.
Velenje
Poročili so se: Milan VO-
DO VNČNIK in Irena NAPOT-
NIK oba iz Pake pri Velenju,
Janez SEVŠEK in Anita ŠUM-
LJAK oba iz Velenja, Andrej
MOGORIČ iz Solkana in An-
dreja PUNGARTNIK iz Vele-
nja, Bojan LUKEK in Jana
HUDOURNIK oba iz Velenja
ter Jurij KOŽELNIK in Simo-
na BERLOŽNIK oba iz Fior-
ina.
Žalec
Poročila sta se Viljem
TURNŠEK in Nevenka
SKORNŠEK oba iz Podvina
pri Polzeli.
SMRTI
Celje
Umrli so: Radifa KRUPIČ,
63 let iz Sanskega Mosta, Jože
SOVIČ, 65 let iz Celja, Domi-
nik GRADIČ, 53 let iz Gorice
pri Slivnici, Andrej BEVC, 88
let iz Celja, Ivan MULEJ, 59
let iz Prožinske vasi, Terezija
ŽNIDARŠIČ, 81 let iz Orešja
nad Sevnico, Franc ZAGORC,
67 let iz Loke pri Zidanem mo-
stu, Emilij COLNARIČ, 55 let
iz Rogaške Slatine, Marjana
KREMENŠEK, 86 let iz Celja,
Marjana PEKIČ, 65 let iz Ce-
lja, Herta DOVŠEK, 70 let iz
Celja, Avguština JAZBEC, 72
let iz Celja, Janez RAJNIŠ, 86
let iz Celja, Karolina VOLAV-
ŠEK, 85 let iz Hrastnika, Jera
STERNAD, 75 let iz Sevnice,
Angela VINDER, 70 let iz Žal-
ca, Frančiška KROFLIČ, 77 let
iz Celja, Alojz KAČ, 79 let iz
Arje vasi, Marija CIGALE, 88
let iz Šmartnega ob Dreti, Ma-
rija KOVŠE, 82 let iz Zreč, Ja-
nez KOVČE, 81 let iz Tabora,
Veronika VREČIČ, 56 let iz
Žalca, Ljudmila SIRK, 65 let
iz Tovstega, Srečko SLAP-
NIK, 44 let iz Celja, Elizabeta
FERLEŽ, 80 let iz Šentjurja,
Jože OJSTERŠEK, 60 let iz
Laškega, Stanislav PAN-
GERL, 62 let iz Ljubečne, Ja-
nez IRŠIČ, 79 let iz Stranice,
Uršula BREMEC, 83 let iz Ce-
lja, Rok ŽLENDER, 83 let iz
Sopote, Slavko HRŽICA, 64
let Celja, Silvestra KOS, 57
let iz Braslovč, Hilda LEČ-
NIK, 74 let iz Celja, Jožef
ORLČNIK, 81 let iz Celja,
Ivanka ŠKOBERNE, 54 let iz
Laz pri Drami j ah in Franc
ČREP, 43 let iz Strmeča nad
Dobmo.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Vincenc JOST, 66
let iz Orehovca, Franc KRU-
ŠLIN, 74 let iz Bodreža, Fran-
čiška ŠALE, 83 let iz Breclje-
va, Marija KOVAČIČ, 84 let iz
Kamne gorce, Jožef PAVLO-
VIČ, 47 let iz Dekmance, Tere-
zija SIMONŠEK, 88 let iz Pod-
srede in Marija ŠTUMBER-
GER, 75 let iz Zadrž.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Anton BRUMEC,
70 let iz Dolge gore, Jožef
GORJANC, 84 let iz Boletine,
Janez VODIŠEK, 74 let iz
Podloga.
Velenje
Umrli so: Jožef ŠKRBOT, 70
let iz Šoštanja, Jožefa POHAR,
77 let iz Šmartnega ob Paki,
Silvester TAMŠE, 66 let iz Šo-
štanja in Jožef VODEB, 66 let
iz Gorice pri Slivnici.
Žalec
Umrli so: Anton FARČNIK,
54 let iz Stopnika, Franc PLA-
SKAn, 50 let iz Sp. Roj, Anton
JANČIČ, 62 let iz Šentmperta
in Franc ANTLOGA, 80 let iz
Žalca.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežuma služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežuretvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primem odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
13. junija bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Od jutri, petka, 11. junija dalje bo dežural dr. vet. med. Jože
Pangerl, telefon 741-041.
Infornru^ o prostih delovnih mestih objav^nih na Repubiiškeni zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje, dne
31.05.1993.
Pojasnila o pogojih za sidenitev delovnega razmerja dobijo l(andidati pri organizacijah aii delodajalcih.
Št. 23 - 10. junij 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
še največ štirinajst dni, pa
se bodo počitnice začele prav
za vse, tudi za tiste, ki se jim
šolsko leto kar nekako noče
zaključiti... Pa o dopustni-
ško-počitniškem času ne raz-
mišljajo samo šolarji, tudi na-
ša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik z današnjim
dnem začenja pripravljati
modne nasvete za sproščene
počitniške dni.
Prav nič ne bo narobe, če se
boste v obleki, krilu ali hlačah
z vzorcem bogatega in razkoš-
nega karibskega cvetja pojavi-
li na mestnih ulicah ali v služ-
bi, s tistimi dopustniško-po-
čitniškimi nasveti mislimo
predvsem na serijo modnih
nasvetov, ki se bodo na stra-
neh Novega tednika pojavljali
od prihodnj^a tedna naprej.
Vlasta Cah-Zerovnik namreč
pripravlja nanizanko o kopal-
ni modi - novostih v ženskih in
moških kopalkah, modnih do-
datkih za plažo, predvsem pa
o izbiri kopalk za vse tiste, ki
se ne morejo ponašati s posta-
vo za 5. 2a konec pa še
enkrat opozorilo,
naj se nagrajenki
mesecamaj a - Lučka
Belak, Kajuhova 9,
iz Celja, ki bo preje-
la unikaten, ročno
pleten pulover ozi-
roma bluzo, in So-
nja Drobne, Gornja
vas 26a iz Šmarja
pri Jelšah, ki bo pre-
jela unikatno, ročno
poslikano ovratno
ruto oziroma šal
- v naše uredništvo
oglasita v drugi po-
lovici meseca.
TTrckHnič+^rr*
Hit motiv - icaribsifo cvetje!
na« oblačila so deležna obču-
dovanja predvsem zaradi raz-
košnih vzorcev, sestavljenih iz
posameznih cvetov oziroma
ponavljajočih se cvetnih kom-
pozicij na beli, črni ali zeleni
osnovi. Močno nas spominjajo
na videz »flower-power« iz se-
demdesetih let, to pa je prav-
zaprav tudi osnovni namen le-
tošnje mode. Če se boste odlo-
čile malce pobrskati po trgovi-
nah in z nekoliko sreče odkrile
kakšno lepo eksotično cvetlič-
no taknino, si nikar ne delajte
prehudih skrbi še s krojem
- kar se da preprost naj bo, saj
že sam motiv zgovorno doka-
zuje, da obvladate letošnje
modne smernice... VLASTA
Anketno nagradno vprašanje:
Katera izmed vodilnih barvnih nians letošnje poletne mode
vam je najbolj všeč:
1.	VSI ODTENKI MORJA,
2.	REČNO ZELENA, PISTACIJA,
3.	PEŠČENO RJAVI TONI,
4.	DIMNO, GOLOBJE SIVA,
5.	MLEČNO RUMENA
ASTROLOSKI KOTIČEK
Astroloainje lUANE
Šifra: Kaj bo?
Rojena sem v znamenju
Tehtnice, zanima me, ali smo
Tehtnice ter Škorpijoni res ne-
mogoči ljudje?! Končala sem
srednjo šolo, ne vem ali bom
dobila pripravništvo? Moj več-
ji problem je ljubezen. Čeprav
nisem grdo dekle, se mi zdi, da
se ne zanimajo dovolj zame.
Lani sem hodila s fantom,
v katerega sem bila zaljublje-
na na prvi pogled, vendar sva
se razšla. On je rojen v zname-
nju Rib. Ali vidite kanček
možnosti, da bi bila v prihod-
nje vsaj še prijatelja?
rVANA: V psihološkem smi-
slu ni nobeno znamenje boljše
ali slabše od drugega, vsako
ima svoje dobre in slabe plati.
Tako torej ne drži, da so npr.
Ribe mila bitja. Škorpijoni pa
pravi vragi. Vsak človek je na-
mreč sestavljen iz lastnosti več
znamenj, najpomembnejšo
vlogo za orientacijo in inter-
pretacijo horoskopa pa imajo
pozicije Sonca, Meseca in As-
cendenta, za popolen vpogled
v človeka pa je .treba natančno
preučiti vse pozicije planetov,
hiš ter aspektov.
Na začetku pisma navajaš
da si Tehtnica, pri datumu na
kupončku pa je namesto
20.10. napisano 20.11. Ker se-
veda že na začetku navajaš
svoje rojstno znamenje, za iz-
točnico jemljem prvi datum, to
je 20.10. Po tem sodeč si roje-
na v tretji, zadnji dekadi zna-
menja Tehtnice. Tvoj Mesec se
nahaja na začetku Kozoroga,
Ascendenta pa imaš v zname-
nju Bika. Zaradi obilice plane-
tov - 5 v šesti astrološki hiši - si
zelo zavzeta z obilico drobnih
stvari, ki jih doživljaš v vsak-
danjem življenju. Zdravje, de-
lo, pa tudi to, kako bo s pri-
hodnostjo v zvezi z delom, so
tvoja glavna preokupacija. Le-
tos te čaka veliko sprememb
na bolje. Dobila boš zaposli-
tev, možna pa so nova poznan-
stva, resnejše partnerstvo, ki
se lahko razvije iz nekega ko-
legialnega delovnega odnosa
ali prijateljstva. Prav tako te
čakajo spremembe na bolje na
področju doma, bivališča in
družine. Šele konec leta boš
dosegla vse, kar si želiš. Sicer
pa je tvoj ugoden čas pozno
poletje in jesen vse do februar-
ja, ko žanješ sadove preteklega
dela. Izogibaj se marcu, aprilu
in maju. Ti meseci niso ugodni
za odpiranje novih zadev.
Uspešna boš pri svojem delu,
ki se mu boš v življenju morda
še preveč posvečala. Imaš smi-
sel za lepoto in umetnost, to
nagnjenje lahko še razviješ in
poglobiš, lahko preko teh svo-
jih sposobnosti postaneš tudi
znana in popularna. Na fanta
iz preteklosti raje pozabi, kajti
kljub hitro zaljubljivi naravi
Tehtnice, ki jo imaš, si vendar-
le tudi razumno in trezno bitje
- Mesec in Ascendent v zemelj-
skih znamenjih! Letos boš
uspešna, le na področju doma
in družine je možno, da ne bo-
do kimali tvojim idejam, ven-
dar pa se bo proti koncu leta
tudi to uredilo. Ljubezen, ki te
čaka, ne bo taka na prvi po-
gled, ampak mnogo globja!
Astrologija je stara veda, ki so jo že v davni zgodovini poznali in
s pridom uporabljali že Babilonci, Azteki, Indijci, Grki, Rim.
Ijani in drugi narodi. Na osnovi individualnega horoskop^
lahko astrolog razloži in napove marsikaj. Če želite tudi vj
preizkusiti kaj o vas pravijo planeti in zvezde, potem bo z«
začetek dovolj, če na izrezan kuponček za astrologinjo IVANQ
napišete svoje natančne rojstne podatke, ki naj bodo iz rojst.
nega lista, kajti za kvalitetno izdelano in interpretirano astrolo.
ško analizo morajo biti podatki rojstva do minute točni. Lepo je,
če navedete še kakšnega spola ste, namesto imena in priimka pa
napišite svojo šifro, kar vam zagotavlja diskretnost in anonim*
nost. Vprašanja, na katera lahko odgovori profesionalen astro,
log, zajemajo iz polnega spektra življenja, vprašate lahko kar.
koli: npr. kateri poklic je za vas najprimernejši, na katerem
področju ste najbolj nadarjeni, kdaj potovati, s katerimi zname.
nji se boste ujemali bolj in s kom manj, seveda pa niso izjema
tudi vprašanja o zdravju, denarju in oh, seveda o ljubezni. Na
vsa vaša vprašanja bo odgovarjala profesionalna astrologinja
IVANA, ki je svoje znanje nabirala tudi v Indiji.
kmetijski nasvet
Krompir v juniju
Ugotavljamo, da so letos
krompirjevi nasadi slabi.
V	glavnem sta dva vzroka: zelo
slaba kakovost semena in re-
zanje gomoljev.
Spet opazujemo pet sort, ki
rastejo na eni in isti njivi. To
so sorte z beUm mesom: kene-
bek, pentland del in romano
ter sorti z nmienim mesom:
sante in dezire. V vasi Breg,
v občini Slovenske Konjice, je
trenutno najbolj izenačen po-
sevek sorte dezire. Vsi ostali so
slabi. Najslabši je romano, ki
je naslednik tako imenovane-
ga poljsko potrjenega semena.
Kakšen bo pridelek, bomo
sporočili takoj po izkopu. Za-
enkrat vidimo, da so rastline,
ki so zrasle iz nerezanih, go-
moljev normalno razvite, rast-
line iz rezanih gomoljev pa
bolne in pol manjše. Ker so
bolne, so manj odporne zoper
koloradskega hrošča. Na bolne
rastline hrošči množično odla-
gajo jajčeca.
Krompir bomo začeli škro-
piti, ko bomo zvedeli za pravi
čas škropljenja. To zvemo na
avtomatskem odzivniku tako,
da pokličemo številko 9823.
V	Savinjski dolini in na Koro-
škem sta namreč opžizovalni
postaji, kjer ugotavljajo, ali so
nastopili pogoji za razvoj
krompirjeve plesni ali ne. Ko
nastopijo, to povedo na števil-
ki 9823. Iz izkušenj vemo, da
se krompirjeva plesen začne
širiti šele tedaj, ko krompir to-
liko zraste, da se listi ene vrste
dotikajo listov sosednje vrste.
To je v območju zavoda za ži-
vinorejo in veterinarstvo Ce-
lje, od petnajstega do petind-
vajsetega jimija. Nič prej.
Prvič škropimo s sredstvi, ki
varujejo list pred okužbo. Tem
sredstvom pravimo učeno do-
tikalna sre^tva. Ko se jih bo-
lezenska kal dotakne, ne more
vzkaliti. Za prva škropljenja
priporočamo bakrena sred-
stva, ditan in antrakol. Naj-
boljši sta sredstvi bakreni an-
trakol in kuprablau Z. Ti dve
sredstvi vsebujeta vsako po
dve varovalni snovi. Sredstva,
ki varujejo list, se sperejo ob
prvem dežju ali ob zelo močni
rosi. Tedaj moramo škroplje-
nje ponoviti. Ponovimo ga
z drugim sredstvom, ne s ti-
stim, s katerim smo prvič
škropili. Zakaj delamo tako?
Zato, da bi se bolezen ne nava-
dila na eno sredstvo.
Tretje in vsa naslednja
škropljenja opravimo s tako
imenovanim sistemikom. To so
sredstva, ki prodrejo v rastlin-
sko tkivo, v cel sistem rastlin-
skih celic. Dobra sredstva so
Ridomil MZ, Galben M in gal-
ben CU ter Sandofan C in san-
dofan Z. Navedena sredstva
lahko kupite pri nas. So učin-
kovita. Zato jih tudi strokov-
njaka Hmeljarskega inštituta
iz Žalca, ing. Knapičeva in
mag. Žolnir, priporočata. S te-
mi sredstvi, ki prodro v tkivo
rastline, škropimo tako, da
dvakrat zaporedoma uporabi-
mo isto sredstvo, torej sred-
stvo z istim imenom. Za na-
slednji dve škropljenji pa spet
sistematično sredstvo z dru-
gačnim imenom. Sliši se zamo-
tano, izgleda pa takole: prvič
škropimo na primer z bakre-
nim antrakolom, po tem s cu-
prablau Z. Za tretje in četrto
škropljenje uporabimo na pri-
mer ridomil MZ, za četrto in
peto galben M, za zadnji dve
škropljenji pa bakreno apno in
ditan. Opozorila bi rada, da
bakrena sredstva, kot so ba-
krovo apno, bakreni antrakol,
kupropin in kuprablau zavira-
jo rast krompirja. Da bo krom-
pir hitro zrastel, dodajamo ba-
krenim sredstvom tekoča gno-
jila, kot so substral, cvetal,
fertina. Prej pa moramo ob-
vezno v kozarec vode dati ščep
škropiva in par kapljic tekoče-
ga gnojila, da ugotovimo, ali
osta^ raztopina nespremenje-
na. Ce se naredijo kosmiči in
se raztopina sesiri, ne smemo
dveh taldh reči mešati med se-
boj. Tedaj moramo škropiti
dvakrat, posebej z enim in po-
sebej z drugim sredstvom.
Pri uporabi sredstev, ki jim
pravimo sistemiki, torej rido-
mil MZ, galben M in Cu, san-
dofan C in Z moramo uporab-
ljati močan pritisk, da bomo
poškropiU rastlino vse do tal.
Sredstva so namreč taka, da
potujejo po rastlinskem soku
od tal navzgor. Zato ni dovolj,
da bi bili poškropljeni le listi.
Zoper koloradskega hrošča
škropimo le, če je treba in to
tedaj, če opazimo na enem gr-
mu 10 ličink. Počakamo, da
prve ličinke močno zrastejo in
tedaj škropimo. Na ta način
bomo uničili tako velike kakor
manjše ličinke. Če pa škropi-
mo prehitro, bodo nekatera
jajčeca še nerazvita. Zoper
hrošča uporabljamo sredstva
z imenom volaton, decis, kara-
te, beta bajtroid, pirifos. Kdor
prideluje krompir na vrtu, naj
zoper hrošča škropi s sred-
stvom, ki se imenuje novodor.
Tega pa je treba uporabiti, ko
so ličinke še majhne. Ko zra-
stejo, sredstvo ne učinkuje več
nanje. Novodor je naravi pri-
jazno sredstvo, učinkuje le na
nerazvite, majhne ličinke in
drago je. Zato ga priporočamo
le za uporabo v vrtu.
Zdaj je prepozno za varstvo
krompirja zoper plevele, vse-
eno pa bi rada opozorila proiz-
vajalca, da je sredstvo sencor
sicer odlično, saj učinkuje na
vse plevele, ki zrastejo iz se-
mena. Žal pa so nekatere sorte
krompirja nanj občutljive. Ta-
ki sorti sta jerla in sante. Res
je, da ju ne imiči, ju pa močno
zavre v rasti. Listi porumenijo,
rastline si teden dni ne opomo-
rejo od šoka.
Kmetijska svetovalna služba
IDA TEPEJ
Šifra: Ogledalo
Sem 19-letnica in me zelo
zanima astrologija. Po konča-
ni šoli se želim vpisati na arhi-
tekturo, saj mislim, da imam
občutek za likovno izražanje.
Kaj mi kažejo zvezde v zvezi,
s tem? Nekateri mislijo, da se
obnašam tako, kot da sem za-
ljubljena sama vase, zanima
me če je to res tudi z astrološke
plati?
IVANA: Skozi tvoj horo-
skop je razvidno, da imaš zad-
nji dve leti napomejši, vendar
pa se tudi to obdobje počasi
izteka, saj boš že jeseni lahko
zaživela tako kot si želiš.
V življenju ti veliko pomeni
vse, kar je povezano s tujino,
študiji in potovanji po tujini.
Če je le mogoče, izkoristi vsa-
ko možnost za študij ali biva-
nje na tujem, kajti to ti bo pri-
neslo veliko neslutenih mož-
nosti razvoja. Ker se tvoj Me-
sec nahaja v znamenju Bika, je
odločitev glede arhitekture
pravUna, kar podpira tudi tvoj
Mars v 10. hiši v znamenju De-
vice. MisiUm, da nisi zagleda-
na sama vase, pač pa te pri
ljudeh moti povprečnost, kajti
ti si človek, ki izjemno ceni
kvaliteto, nikakor se ne želiš
zadovoljiti z manjšim od tega,
o čemer sanjaš. To je vsekakor
pravilno! Ponavadi zaživiš
spomladi in si zelo aktivna do
decembra. Vselej pa bodi pre-
vidnejša v mesecih od januarja
do aprila, ti meseci so zate
vedno napomejši, zato se
v tem obdobju ne lotevaj pre-
več stvari hkrati, manj potuj
in bolj pazi na zdravje. V živ-
ljenju boš imela tesno vez
s partnerjem, ki bo pripomogel
tudi k tvoji uspešnosti. Previd-
nejša bodi pri odločitvah glede
operativnih posegov, družin-
sko finančnih ali zapuščinskih
odločitev, nekoliko več pozor-
nosti in predvidnosti imej
v kontaktih z Raki. Letos je
možna seUtev ali kakšne druge
pomembne spremembe v biva-
lišču in družinskih odnosih.
Korakaj proti uspehu!
Eksotično Karibsko otočje
krasi razen banan, kokosovih
palm in brezmejnih nasadov
tudi sanjsko lepo cvetje, ki se
je letos z vročih Karibov pre-
selilo tudi v svet visoke mode!
Najbolj modne poletne tka-
nine so namreč tako preprič-
ljivo poslikne s tem hit-moti-
vom, da skoraj začutimo nji-
hov opojni vonj...
Če si torej zamišljate priha-
jajoče tople mesece kot vrti-
ljak veselih barv in cvetja, po-
tem vas bo tale predlog gotovo
navdušil. Modni mogotci, med
med njimi tudi razigrani Ver-
sace, so ga označili kot zmago-
slavje prešernega razpoloženja
in nežne romantike. »Cvetlič-
Št. 23 - 10. junij 1993
33
Novinec - mercedes C
Stuttgartski Mercedes Benz,
avtomobilska tovarna skoraj
izjenmega ugleda, se je letos
(in tudi že lani) znašla v oko-
liščinah, ki ji niso posebej po
godu. Prav zaradi tega je še
toliko bolj pomembno, kako se
bo ti^ odzval na svežo novost
- novi mercedes C (na sliki)
oziroma avtomobil, ki bo za-
menjal že precej ostareli mer-
cedes 190.
Mercedes C prihaja na
evropske trge — prodaja naj bi
po sedanjih napovedih stekla
19. junija in to v skoraj vseh
evropskih državah - kot štiri-
vratna klasična limuzina s še-
stimi motorji (trije bencinski
in trije dizelski), štirimi vrsta-
mi opreme in seveda z željo, da
se mu utegnejo pisati ugodni
tržni časi. Navzven je avtomo-
bil nekakšen kompromis, kajti
njegova karoserijska oblika je
konvencionalna. Spogledova-
nje s prevladujočo oblikoval-
sko modo dokazuje s svojimi
obrušenimi robovi, ne preveč
stisnjenimi prednjimi lučmi.
nekaj ožjo, pa še vedno dovolj
značilno mercedesovo masko
(zvezdo so premaknili na mo-
torni pokrov), nekaj izvirnosti
pa z zadnjimi, skoraj trikotni-
mi lučmi. V tem slogu je tudi
notranjost, ki je mešanica
uporabnega, preizkušenega,
pa tudi prefinjenega. Merce-
des C je torej avtomobil, ki
ostaja zvest Mercedesovim av-
tomobilskim načelom.
Osnovni model, esprit, ele-
gance in sport so štiri različi-
ce, ki dokazujejo štiri stopnje
opremljenosti mercedesa C,
motorji - bencinski in dizelski
- pa so razporejeni tako, da naj
bi zadovoljili kar najširši
okus. Sedanjim trem bencin-
skim agregatom se bo konec
leta pridružil še mercedes
C 200 (s tem je Mercedes Benz
uvedel tudi novi sistem imeno-
vanja vozil, kajti črke C je na-
menjena najmanjšemu razre-
du, E označuje srednji, S pa
višji razred, pri čemer številka
za črko pomeni gibno prostor-
nino motorja), tako da bo ob
treh dizelskih agregatih (in pri
dveh se Mercedes Benz po-
stavlja s po štirimi ventili na
valj in katalizatorjem). Pri
stuttgartski tovarni ob tem za-
trjujejo, da je njihov C najvar-
nejši avtomobil v svojem ra-
zredu (opravili so kar 3000
crash testov), da je prostornej-
ši in udobnejši od predhodni-
ka z oznako 190. K vsemu te-
mu dodajajo tržno sporočilo
-	več avtomobila za enak denar
-	in upajo, da se jim bo letos
posrečilo prodati do 120.000
avtomobilov. Številka je raz-
meroma ambiciozna (glede na
avtomobilsko recesijo in ra-
zred, v katerem bo tekmoval
avtomobil), pri nas pa naj bi
Autocommerce Intercar, urad-
ni zastopnik nemške tovarne,
mercedes C začel prodajati
v začetku julija, dobavljivi pa
bodo avtomobili septembra. In
če se bo res uresničila napo-
ved, po kateri naj bi sloven-
skim kupcem do 31. decembra
prodali kar 400 mercedesov C,
potem se avtomobilu piše do-
bro tudi na drugih evropskih
trgih.
Voikswagnov hrošč znova v Nemčiji
Nemški Volkswagen se je lo-
til zanimive prodaje: iz Mehi-
ke, kjer ima svojo tovarno, bo
za nemški trg še letos uvozil
nekaj deset tisoč hroščev.
Legendami avtomobil (ljud-
ski avtomobil) se po cestah vo-
zi še vse od leta 1938. Na Hit-
lerjev ukaz oziroma željo ga je
zasnoval Ferdinand Porsche,
serijska izdelava je stekla že
omenjenega leta 1938, doslej
pa so naredili že več kot 21
milijonov hroščev. V prvi izve-
denM je avtomobil poganjal
956-kubični bencinski bokser
z močjo 23,5 KM, kasneje pa so
ga nekajkrat karoserijsko do-
polnili in opremili z močnejši-
mi motorji. Po sedanjih napo-
vedih naj bi hrošč v Nemčiji
stal nekako 15 tisoč mark, raz-
stavili pa ga bodo tudi na sep- -
tembrski avtomobilski razsta- '
vi v Frankfurtu. Zakaj so se
pri VW odločili za ponovno
prodajo in oživljanje te avto-
mobilske legende, je majhna
skrivnost, vendar je res, da je
Ferinand Fuech, šef VW nečak
Ferdinanda Porscheja. Morda
kri tudi v tem primem ni voda.
Kozmetika za lanclo delto
Od leta 1986, ko se je lancia
delta prvič pojavila na cestah,
pa vse doslej, je avtomobil ita-
lijanske tovarne Lancia, ki je
tesno združena v Fiatovem av-
tomobilskem koncema, osvojil
kar šest naslovov v tekmova-
njih za svetovno rally prven-
stvo. In kljub takšnim rezulta-
tom, ki dokazujejo povsem
očitno premoč pred rallyjsko
konkurenco, so pri Lancii delti
integrale namenili skromno
obnovo.
Dmgačen je karoserijski rob
okoli strehe, na novo so obli-
kovali pokrov rezervoarja za
gorivo, dmgačen je volan. Več
sprememb je pod motornim
pokrovom, kajti motor je dobil
nov Garetov turbinski pK)lnil-
nik^.pred izpušni lonec pa so
namestili tudi uravnavani ka-
talizator. To med dmgim zah-
tevajo enotni ekološki predpisi
v državah Evropske skupnosti
in prav zaradi tega je lancia
delta HF integrale 16v katali-
zator (kot se polno imenuje)
doživela letošnje posodablja-
nje. Z novim Garetovim pol-
nilnikom se je nekoliko pove-
čala moč motorja, ki zdaj zmo-
re dobrih 215 KM (155 kW),
poleg tega pa je večji tudi na-
vor (308 Nm pri 2.500 vrtljajih
v minuti). Ob stalnem štiriko-
lesnem pogonu (osrednja vi-
skozna sklopka, zadaj Torsan
diferencial) zmore italijanski
dirkač še vedno izjemnih 220
km/h, v pičlih 3,7 sekimde pa
pospeši do 100 km/h. Pri naših
zahodnih sosedih, torej Italija-
nih, bo lancia delta HF inte-
grale 16v katalizator, na voljo
za dobrih 57 milijonov lir, pri
nas pa se še ne ve, kako in
kdaj. Vsekakor pri Lancii ra-
čimajo, da bodo do konca pri-
hodnjega leta naredili in pro-
dah do 4000 avtomobilov te
vrste (doslej že več kot 40 ti-
soč), potem pa si bodo (verjet-
no) omislili delto integrale
v povsem sveži karoserijski
obliki. Na sliki: lancia delta
HF integrale 16v katalizator.
911 porschelev ob Jubllelu
Jubileji imajo svojo (proto-
kolarno) vrednost, so pa hkrati
dokaz (ne)uspešnosti neke to-
varne.
Morda so tako razmišljali
pri nemški avtomobilski to-
varni Porsche, ki bo ob 30—let-
nici porsheja 911 (prvič so ga
postavili na svetlo v Frankfur-
tu in tedaj je avtomobil nosil
oznako 901, vendar so morali
kasneje na zahtevo francoske-
ga Peugeota številko spreme-
niti v 911) izdelali vsega 911
jubilejnih porschejev 911. Igra
številk ima seveda svoje tržno
upanje, kajti tudi pri tej nem-
ški avtomobilski tovarni se ča-
si v zadnjih letih temeljito
spreminjajo. Vsak jubilejni
porsche 911 bo imel posebno
oznako, avtomobil pa bo sicer
poganjal znani šestvaljni bok-
ser motor z zmogljivostjo 184
kW/230 KM pri 6100 vrtljajih
v minuti. Jubilejni 911 bo na
voljo v izvedenki carrera 4,
kar med dmgim pomeni, da
gre tudi za stalni štirikolesni
pogon in da bo cena skoraj pod
nebom - točno 143.180 nem-
ških mark. Ampak, ko gre za
takšne avtomobile, je cena
manj pomembna. Za 911 ku-
pcev porscheja 911 carrera
4 vsekakor.
Na sliki: jubilejni porsche
911.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju so
organizatorji tokrat našteli preko 900 vozil. Prodanih je bilo 111,
ponovno pa so med njimi prevladovali avtomobili srednjega rsizreda,
ki v povprečju dosegajo ceno okoli 6 tisoč mark. Ker je zanimanje za
celjski sejem rabljenih vozil nenehno v porastu, so nastale določene
težave, zlasti z urejanjem prometa in parkiranjem v času sejma. Zato
bo že od tega tedna naprej redarsko službo prevzel celjski ZšAM, ki
je tovrstne storitve opravljal tudi na vseh večjih sejmih v Celju.
Št. 23 - 10. junij 1993
34
Št. 23 - 10. junij 1993
:35
št. 23 - 10. junij 1993
136
Št. 23 - 10. junij 1993
37
Št. 23 - 10. junij 1993
38
Št. 23 - 10. junij 1993
39
Št. 23 - 10. junij 1993
40
Zeleno, ki le Uubim roza
Napovedi, da bo Državni
svet pogosteje zasedal na te-
renu, torej tudi v Celju, so
čisto navadna natolcevanja,
če seveda mesto ob Savinji
ne bo poskrbelo za glasoval-
no napravo v skupščinski
dvorani.
Ne verjamemo, da bi bil
namreč predsednik svetni-
škega zbora dr. Ivan Kristan
pripravljen še enkrat pretr-
peti »barvna« prepričevanja
Danijela Božiča. Bolj ko mu
je naročal, naj za božjo voljo
dvigne rumen karton (da bi
ugotovili sklepčnost), bolj je
Božič v zrak molil zelenega.
Prišepetavanja levega, des-
nega, sprednjega in zadnjega
soseda prav tako niso nič za-
legla - verjamemo pa, da je
Božič proti koncu zasedanja
videl že vse roza... Tako kot
menda njegovi poslanski ko-
legi, ki so za vse svoje napač-
ne odločitve za vnaprej in za
nazaj okrivili glasovahio na-
pravo, zato si s to odsluženo
zadevo iz Državnega zbora
v Celju ne bi veliko poma-
gali.
Pa poskusi, morda ti bo uspelo...
Celjski župan Anton Roječ se je po svoji izvolitvi odločno
zavzemal za javnost skupščinskega dela in pogoste stike
s »predstavniki javnosti.« No pred meseci je - menda zato,
ker so tudi posamezna skupščinska zasedanja vse bolj raz-
potegnjena v dve nadaljevanji - novinarske konference pre-
prosto opustil, pa je zato sedmo silo z napovedjo podobnih
dejanj nekoliko presenetil izvršnik Jože Zimšek. »Pa
poskusi, morda ti bo celo uspelo...,« mu je menda nekoliko
otožno zaželel župan Roječ.
¥sl naši kuharji...
Milan Dobnik, glavni mestni oča žalski, se je spet izkazal kot veliki ljubitelj otrok, saj se
je na Miš-mašu v Grižah spet lotil peke palačink. Glede na to, da gredo takšne in drugačne
kuhinje politikom ponavadi dobro od rok, si upamo trditi, da so gospodu županu palačinke
lepo uspevale. Če so jih prodali kaj več, kot bi jih, če v svoji sredi ne bi imeli tako
eminentnega »kuharja,« nam v uredništvu TRAČ-nic žal ni uspelo izvedeti.
Že na prizorišču samem pa smo slišali zlobne pripombe, da gre žalskemu županu delo
tradicionalno dobro od rok, če pa bi se peke palačink lotil njegov celjski kolega Anton
Roječ, bi v najboljšem primeru spravil sl^paj - čisto po knježje - carski praženec ali po
domače »šmom«.
Za turizem vse prav
pride
Peter Rezman iz velenjske
vlade je predlagal, da bi
v Šaleški dolini lahko kot
edini v Sloveniji prodajali
čisti zrak. Bojimo se, da bo-
do ti aranžmaji nekoliko
dražji, ker bo v ceno vključe-
na tudi plinska maska.
Po bombi še atentat
Po neslani celjski skupš-
činski bombi so v Rogaški
Slatini dobili obvestilo
o atentatu na notranjega mi-
nistra Ivana Bizjaka. Za
vsak slučaj so nekoliko zagr-
nili okna, pred dvorano, kjer
je govoril minister, pa je
stražil policist z avtomatom.
Minister se ni pustil prestra-
šiti, zato se je popoldan po-
veselil na množični priredi-
tvi na Malih Rodnah. Ano-
nimnežu so menda že na sle-
di, ostajamo pa zaskrbljeni
za politike, ki niso v božjem
varstvu.
Suša pUe mleko
v Kmetijski zadrugi Šale-
ška dolina ugotavljajo, da
kmetje zaradi suše dnevno
oddajo tisoč litrov mleka
manj. Hudobna pripomba
v velenjski vladi: »Saj smo že
prej vedeli, da mleko mešate
z vodo...»
Ubogi funkcionar/l
Vodilni šmarski občinski
funkcionarji nimajo več mi-
ru. Po nedavnem izletu obči-
narjev v daljnjo Španijo mo-
rajo župan Jože Čakš ter
predsednik in podpredsedni-
ki izvršnega sveta Marjan
Aralica, Marjan Drofenik,
Kristina Kampuš in še neka-
teri drugi pojasnjevati, da
niso bili zraven. In zares jih
ni bilo na plažah Coste Bra-
ve, na sindikalnem izletu
slabo plačanih uradnic in
uradnikov občinske uprave.
Pa menda ja ne zato, ker so
se le-ti z letalom peljali le
v eno smer, v drugo pa kar
z navadnim avtobusom?
Sekretar
napovedovalcev
če bo v bližnji ali daljnji
prihodnosti padel mozirski
izvršni svet, se sekretarju za
občo upravo in družbene de-
javnosti Darku Repenšku ni
potrebno sekirati za delo.
Izredno se je izkazal na ne-
deljskem pentatlonu, ko je
s seksi glaskom profesional-
no vodil prireditev. Večino
prisotnih je tako šarmiral,
da zdaj že v uredništvu Ra-
dia Celje razmišljajo o novi
pridobitvi.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Saj ne boste pozabili. Šaljivci, godci,
bralci Novega tednika, poslušalci Radia Ce-
lje in sploh vsi, ki ste se odločili, da boste
zdravo živeli, se veselili in smejali: dobimo
se 4. julija na Kalobju na največjem pikniku
- srečanju Stranke šaljivcev. Podroben pro-
gram bomo objavili v prihodnji številki No-
vega tednika. Mimogrede pa vam povemo
tudi to, da bo na Kalobje vozil poseben
avtobus skozi ves dan.
Šalo tedna je poslal Alojz Oblak iz Šent-
ilja, med kuponi pa smo izžrebali tudi
Štefko Ojstršek, c. 15. aprila 20, 61412 Ki-
sovec.
Šala tedna
Nesrečen mož
Mož se ga je rad večkrat
nacukal in zato pogosto za-
hajal v gostilno. Žena razmi-
šlja, kako ga gostilne odva-
diti, nakar se odloči, da ga
zvečer počaka za grmom in
ga prestraši.
Ko se mož vrača iz gostilne in pride mimo
grmovja, začne žena tresti veje.
Mož jezno zavpije: »Kdo je tam?«
Ona odgovori: »Jaz sem, hudič!«
On pa veselo: »Le pridi ven, saj midva se
vendar poznava, za ženo imam namreč tvojo
sestro.«
Atomska bomba
»Francelj, koliko misliš, da stane ena
atomska bomba?« je vprašal kmet soseda.
»Nekaj milijonov dolarjev bi prav gotovo
odštel zanjo!«
»Krščen duš bi bilo fino, če bi ena padla
na moje dvorišče!«
Pri zdravniku
žena pride k zdravniku in pravi, da je
mož spolno slab. Zdravnik pravi, naj uživa
veliko medu. Ko se spet srečata, vpraša
zdravnik žensko če je že bolje. Ženska pa
pravi: »Brenči že, brenči, samo piči še ne!«
Selitev
Miran se seli. Na hrbtu nosi veliko omaro.
Sosed ga sreča in ga vpraša: »Ali nisi mogel
najti nikogar, ki bi ti pomagal?«
»Saj nisem sam. Anzl mi pomaga.«
»Kje pa je? Ne vidim ga.«
»V omari drži predale...«
EvangellzacUa
Iz župnikovega vrta vedno izginjajo ja-
bolka. Župnik je tega že sit in položi na
krožnik v vrtu napis: »Bog vse vidi.«
Naslednji dan izgine še več jabolk. Na
listku pa je pripis: »On nas ne bo izdal.«
Enaka sta
Dekle in fant se ljubita v avtu, pa reče
dekle: »Ti si isti kot tvoj avto.«
»Kako to misliš?«
»Po kratki vožnji pride do daljše okvare.«
Šale so prispevali: Marjeta ŠUMEJ iz Celja,
Jože BOBEK iz Planine pri Sevnici, Majda
ROM iz Štor, Viktorija TOVORNIK iz Dobja
pri Planini in Zlatka BUDNA iz Dobja.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Slave, daj še en vic
»Veste, jaz sem vse življenje take stvari
igral, da sem za N'rat držal in po luknji bren-
kal,« je povedal Ivan-Slavc Leben iz Dobrove
pri Celju, ko je oni dan tudi na izlet Stranke
šaljivcev prinesel svojo kitaro.
»Pri saleziancih v Gaberju sem začel v tam-
buraškem otroškem zboru. Pa se je preveč ško-
de delalo, saj so otroci stnme trgali in orkester
se je razformiral. Vendar pa so me, kot nadar-
jenega, pa še s svojim instrvunentom, na kate-
rega sem pazil, prestavili k mladincem. Tako
sem dobil osnove, moja želja pa je bila, da bi
zabaval ljudi. Kmalu se mi je to tudi uresniči-
lo, saj sva z Dušanom Tomazinom dobila
aranžma na Petričku. Kmalu se nam je pridru-
žilo še nekaj članov in imeli smo kvintet Kami-
lo. Podoben sestav je bil v Celju pred nami
Berger in nasploh je bilo po mestu veselja in
muzke na vsakem koraku. Spominjam se, da
smo igrali na plesnih vajah v takratnem domu
OF, ko je nekdo priletel med nas in rekel:
>Madona, fantje! Pojdite no na vrt v Koper
gledat, kak en ansambel fajn igra.<
Pa smo šli. Bili so neki Avseniki in tista Na
Golici je bila res >fajn< skladbica. Ni bilo dolgo,
ko smo jo že igrali. Sicer pa se je čez čas
pojavila tudi na radiu. Gramofonov takrat še
ni bilo in v glavnem smo muzikantje poslušali
radio in če je kakšen hit ven prišel, smo si
melodijo zaponmili, drugi dan pa jo tudi že
igrali.
Veliko tudi na koncertih, kasneje s triom
Maksa Kovačiča, s katerim smo naredili več
radijskih posnetkov. Z nami je prepevala tudi
Stanka Goriškova iz Štor in na nekem koncer-
tu na PolzeU je v ansambel vskočil Kovačičev
>žlahtnik< Boris in nam Stanko odpeljal
v Ljubljano, kjer je naredila kariero v ansam-
blu Borisa Kovačiča.
Imeli smo še humoriste, ki so popestrili nciše
zabave. Volodja Peer in Zlatko Sugman sta
znala narediti prav prijetno vzdušje. Sicer pa
sem jih imel sam za rokavom zelo veliko in
ljudje so me radi poslušali. Na stari pošti
v Rimskih Toplicah smo skoraj dve leti zaba-
vali ljudi, ki so prišli za nami od vsepovsod.
Nepretrgoma smo igrali po 48 ur in ko smo
v ponedeljek zjutraj čakali na vlak, mi smo šli
z špila, nekateri pa v službo v Celje, so rekli:
>Slavc, daj še en vic.< Pa sem dal. Tako sem ga
vlekel in obenem opazoval, kdaj bo vlak prišel
na postajo, in jih držal v napetosti, da niti
vedeli niso, kaj se okrog njih dogaja. Vlak je bU
na postaji, oni so se smejali, kolegi so bili
pripravljeni z instrumenti pred vrati in ko je
vlak speljal, smo se pognali skozi vrata in
nekateri so ujeli zadnji vagon, več kot polovica
pa jih je ostala na postaji, kjer so z kislimi
obrazi morah počakat^ na naslednji vlak.
Zdaj sem s svojo kitaro še večkrat v kakšni
prijetni družbi, kjer še posebno >vžgejo< stare
pesmi, šansoni, ki jih nikjer ne slišimo več.
Včasih sedem na balkon pred domačo hišo in
zaigram, da se sliši daleč naokoli in tisti, ki
prihajajo iz Šmartinskega jezera, se pred hišo
večkrat ustavijo in mi prisliahnejo.«
Slavca smo na zadnjem izletu Stranke ša-
ljivcev proglasili za najbolj zabavnega med
vsemi šaljivci.	EDI MASNEC
Ena Iz Slavcovega rokava
Mož in žena se lepega nedeljskega po-
poldneva sprehajata po podeželju. Ko gre-
sta mimo kmetije, opazi žena kmeta, ki krmi
kokoši, petelin pa se med njimi veselo zaga-
nja na kokoš. Žena ustavi moža in vpraša
kmeta: »Ali ta petelin pogostokrat takole
skače?«
»O, večkrat na dan,« pravi kmet.
Žena se obrne k možu in pravi: »Ali si ti to
slišal?«
Mož nekaj časa razmišlja in nato vpraša
kmeta: »Ali ta petelin skače vedno po eni
kokoši?«
»Kje pa,« pravi kmet, »vsakič naskoči
drugo.«
»No, vidiš,« pravi mož, »ali si tudi to sli-
šala?«
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:.
Št. 23 - 10. junij 1993