LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št. VII, oktober 1995 UDELEŽBA LUKE KOPER NA KONFERENCI O KONTEJNERSKEM MENAGEMENTU VSINGAPURJU Singapur je eno izmed najpomembnejših poslovnih in prometnih središč na Daljnjem vzhodu. Pristanišče Singapur sodi z vidika ladijske tanaže v sam svetovni vrh, po številu pretovorjenih kontejnerjev pa je drugo največje pristanišče na svetu (v letu 1994 so pretovorili 10,4 milijone TEU, kapaciteta pa je 16 milijonov TEU. V času od 3. - 5.10. 1995 je v Singapurju potekala konferenca o kontejnerskem menagementu, poleg nje pa še sejemska prireditev Container Expo '95. Iz vsebine: • Udeležba Luke Koper na konferenci v Singapurju • Razvoj in uvajanje sistema kakovosti v Luki Koper • Skupno poročilo sindikatov • Novice iz tujih časopisov • Kratke novice .................... mmmWii Luka Koper je skupaj s Slovenskimi železnicami na sejmu, izbranim strokovnim obiskovalcem, predstavila slovensko transportno pot in prednosti, ki jih ta tako imenovana južna pot ima, ko dejansko povezuje Daljni vzhod preko Suez-kanala in Jadranskega morja s Centralno Evropo. Tako se uspešno nadaljuje naša dolgoročna strategija za pridobivanje naraščajočih blagovnih tokov iz dežel Daljnega Vzhoda za dežele Centralne Evrope. Namen konference, na kateri je sodelovalo preko 250 udeležencev iz vseh celin, je bil seznaniti z vsemi novostmi s področja poslovanja s kontejnerji in opozoriti na trende v Azijsko-Pacifiškem globalnem transportu. Na konferenci je naše pristanišče aktivno sodelovalo pri temi, ki je obdelovala kontejnerski menagement z aspekta pristanišč, sistemov in tehnologij v Mediteranu in opozorila na specifične možnosti in alternative pristanišč v severnem Jadranu. V Singapurju smo ugotovili, da žal ne Slovenije ne Luke Koper na tem koncu sveta še ne poznajo. V primerih, ko pa omenjajo Koper, pristanišče, agente in špediterje pa je navedeno, da je Koper v Jugoslaviji oziroma na Hrvaškem. Zato smo zastavili širšo akcijo in predvsem udeležencem konference, ter obiskovalcem sejma predstavilil Slovenijo tudi kot zeleni zaklad Evrope. S.V. BO LETOS SEST MILIJONOV TON PRETOVORA? V luki smo letos postavili kar nekaj rekordov, absolutni rekord v mesečnem pretovoru pa smo postavili v mesecu juniju, ko smo pretovorili več kot 800.000 ton raznovrstnega blaga (ta podatek smo že objavili v eni od prejšnji številk). Do konca septembra je znašal promet blaga 4.893.323 ton in smo tako za 28 odstotkov presegli lanski pretovor v enakem obdobju, celoletni plan prometa pa smo izpolnili že 89 odstotno. Na prvem mestu po pretovoru so razsuti tovori z več kot 3,8 milijona ton prometa, zelo pa se je povečal tudi promet generalnih tovorov (v primerjavi z letom 1994 se je povečal za 69 odstotkov), žal pa kontejnerski promet še ni dosegel pričakovanih rezultatov. Mejo 5 milijonov ton pa smo presegli dne 11.10. 1995, zagotovo pa bomo v letošnjem letu presegli plan 5,5 milijonov ton pretovora in s tem rekord iz leta 1990. Ni jih pa malo, ki napovedujejo, da bomo do konca leta presegli magično mejo 6 milijonov ton pretovora. Razvoj in uvajanje sistema kakovosti v Luki Koper Projekt kakovosti v Luki Koper je od začetnega snovanja v marcu 1994 do danes dosegel poln zagon. Za projektnim timom in strokovnimi delavci je obsežno delo. Ker proces uvajanja kakovosti postopoma vključuje vse zaposlene na vseh ravneh, bomo temam v zvezi s kakovostjo namenili prostor tudi v naslednjih številkah našega glasila. Vodstvo podjetja je opredelilo politiko kakovosti in cilje kakovosti, določeni so pristojni in odgovorni nosilci za realizacijo vseh elementov sistema kakovosti. Iz ciljev kakovosti izhajajoča politika kakovosti tvori osnovo za razvoj in uporabo sistema kakovosti, katerega razvijamo tako, da sta vzpostavljena ustrezno vodenje in zagotavljanje kakovosti skozi vse operativne procese, ki vplivajo na kakovost luških storitev. Sistem kakovosti definiramo v sistemskih dokumentih na nivoju strategije, taktike in neposredne izvedbe. Dokumentacija sistema kakovosti: • se izdeluje pregledno in sistematično po principu piramide, • vsebuje vse ukrepe, ki ustvarjajo pogoje za izpolnjevanje opredeljenih zahtev glede kakovosti storitev, • služi kot vodilo skozi sistem kakovosti in posreduje popolen pregled nad osnovnimi poteki aktivnosti in odgovornostmi. Hierarhična struktura dokumentacije sistema kakovosti nam omogoča razmejitev od najvišjega vodstva, operativnega vodstva do izvajanja preko sledečih nivojev oziroma ravni: • I.raven: Poslovnik kakovosti, kot temeljni dokument sistema kakovosti, je namenjen vodstvu podjetja za upravljanje kakovosti. Opredeljuje temeljna načela funkcioniranja vseh elementov sistema kakovosti v podjetju, organizacijo in medsebojne povezave ter odvisnosti kot tudi odgovornosti in pristoj- nosti za kakovost. Opisuje, kakšen je postopek kakovosti pri izvedbi nalog na posameznih procesih. Poslovnik ne določa kako to opravimo. Ob vsakem elementu sistema kakovosti se citirajo tudi referenčni dokumenti oziroma dokumenti, ki opredeljujejo navodila za delo in postopke za preizkušanje ali spremljanje kakovosti. • II.raven: Organizacijski predpisi in navodila zagotavljajo delovanje sistema kakovosti. S podrobnejšim opisom postopkov sistema kakovosti po področjih definirajo procese za vodilne kadre srednjega nivoja in tako podajajo organizacijski "know how" podjetja. V teh dokumentih določa "lastnik procesa" pravila, ki so potrebna za uspešen potek procesa. Postopki vključujejo tudi procese, ki niso pokriti z zahtevami ISO 9000 in sežejo izven okvira standarda (stroški in ekonomičnost, informatika, ekologija, varnost in druge). • III.raven: Navodila za delo, kontrolo in preizkušanje urejujejo metode, postopke in pravila za izvedbo zahtev sistema kakovosti, kot standarda podjetja. Podajajo tehnični "know how". Delovanje sistema kakovosti v našem delovnem procesu od tržnega raziskovanja želja, potreb in možnosti, preko izvedbenih aktivnosti v razvoju, tehnologiji, spremljajočih aktivnosti, izvedbe in prodaje storitev do poprodajnih aktivnosti, je možno ponazoriti v obliki zanke kakovosti. Z uvajanjem metod in postopkov za izboljšanje kakovosti in stalnim ponavljanjem takega procesa ustvarjamo novo vrednost kakovosti našega dela, zato govorimo tudi o spirali kakovosti. Ustrezno kakovost dosežemo, kadar je sistem kakovosti vpet v vse dejavnosti in neločljiv del delovnega procesa ali, če citiramo smernice standarda za kakovost storitev, ISO 9004-2 "ko z optimalno postavljeno organizacijsko strukturo, postopki vodenja, zagotavljanja in spremljanja kakovosti luških storitev, s harmoničnim sodelovanjem vodstva, osebja in virov omogočamo izpolnjevanje zahtev in pričakovanj kupcev." Struktura dokumentacije sistema kakovosti Namen/cilj Prejemniki Ocenjevanje učinkovitosti: Vsebina Upravljanje Notranji: Presoja Osnovna načela, kakovosti vodstvo l.raven: / \ sistema organizacija, podjetja podje^a, STRATEGIJA / \ odgovornosti vodje profitnih in pristojnosti. centrov, služb. Podaja smernice Zunanji: /poslovnik\ za kakovost dela po potrebi / KAKOVOSTI \ na nivoju podjetja. Zagotavljanje Interni: II.raven: / \ Presoja Podrobnejši opis kakovosti področja, TAKTIKA / PRIROČNIK \ procesa sistema vodenja enote, / ORGANIZACIJSKIH \ kakovosti po sodelavcev dejavnosti, / PREDPISOV IN področjih. Podajajo strokovni / NAVODIL organizacijski sodelavci / (referenčni dokumenti) in tehnični "know how" Ustvarjanje Interni: / III. raven: Presoja \ Ureditev metod. pogojev za Delovna / IZVEDBA postopka \ pravil in postopkov doseganje mesta za zvedbo. načrtovane / NAVODILA ZA DELO, Podajajo tehnični kakovosti / KONTROLO IN PREIZKUŠANJE \ 'know how" Z odvijanjem zanke kakovosti uresničujemo Demingovo idejo kakovosti v smislu PDCA (Plan-Do-Check-Action) kroga in se približujemo cilju kakovosti - "opraviti delo brez napak že prvič in vsakokrat". Skozi aktivnosti uvajanja sistema kakovosti izboljšujemo najpomembnejše procese v ciklusu storitev (trženje, razvoj, tehnologija, nabava, izvedba) z razvojem: • Planirane kakovosti, kjer opredeljujemo: 1. v prodajnih dokumentih specifikacijo storitev, ki jih nudimo kupcem 2. v tehnoloških dokumentih specifikacijo izvedbe storitev - časovno in tehnološko predpisan potek storitev z izvajalci, delovnimi sredstvi, pretovorno skladiščnimi kapacitetami 3. v kontrolni tehnologiji specifikacijo nadzora kakovosti - definiramo merila kakovosti, načine merjenja, pričakovane vrednosti in dovoljena odstopanja. • Izvedbe kakovosti, kjer upoštevamo navedene specifikacije in zahteve kupcev. V procesu izvajanja si prizadevamo, da storitev izvedemo v vnaprej določenih časovnih in vsebinskih okvirjih. Hkrati upošteva- TRŽENJE in prodaja š...... .......................... ...................z; IZBOLJŠAVE, {korektivne in preventivne; aktivnosti .....::z:::........ ANALIZA / funkcioniranja / sistema 1 . / __ / POPRODAJNE ' ^N^ AKTIVNOSTI / RAZVOJ \ servisiranje storitev .••' I / i * KAKOVOSTI j 1 ..........V / ✓ „ ODPREMA ^__ ( končna kontrola / pred odpremo t ......k........................KUPEC--DOBAVITELJ ^ POTROŠNIK / IZVAJALEC ••' DODATNE / STORITVE / / SKLADIŠČENJE / prepoznavanje, ) / označevanje blaga, / / sledljivost / ................V' s^ .................... ( TEKOČA KONTROLA ) Funkcioniranje sistema kakovosti pr(3ce®a...... mo spremembe pričakovanj kupcev. • Analize izvedbe, v kateri ugotavljamo ali smo storitev izvedli pravilno - v skladu s specifikacijami in ali smo izvedli prave stvari - zadovoljili pričakovanja kupcev. Cilj kakovosti smo dosegli, ko smo zadovoljilii oba kriterija, lastnega in kupčevega- • Izboljšanja kakovosti, kjer na osnovi analiz izvedbe iščemo rešitve glede vsebine storitve same in njene izvedbe. Pri tem uporabljamo tehnike izboljšanja kakovosti, kot FMEA analiza, brainstorming, benchmarking, vrednostna analiza ipd. B.K. X*............. RAZVOJ, TEHNOLOGIJA, izdelava specifikacij . '.......v... IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE '"..................V" ..............\ NABAVA proizvodov in storitev .....................T. PLANIRANJE procesov storitve ......................I PREVZEM STORITVE, vhodna kontrola ".............T....... .................t.., IZVAJANJE STORITVE rokovanje z blagom, . interni transport ...................." / Iz tujih časopisov AVSTRIJSKA BILANCA POMORSKIH LUK: KOPER OSTAJA NAJPOMEMBNEJŠA LUKA Skoraj tretjino avstrijske prekomorske trgovine pretovori Koper V letu 1994 je avstrijski prekomorski promet znašal 5,5 mio ton in je bil v primerjavi z predhodnim letom za 11 odstotkov višji. Najpomembnejša luka je bil Koper, kateremu sledijo Rotterdam, Hamburg, Rijeka in Bremen; Trst pa je še izgubil na pomenu. Koper ostaja najpomembnejša "avstrijska" luka in je svojo pozicijo celo utrdil. Kot je razvidno iz priložene tabele znaša avstrijski prekomorski promet preko edine slovenske luke že 31 odstotkov, omenjena analiza pa je narejena v uredništvu revije Verkehr in upošteva avstrijski promet blaga (uvoz in izvoz) preko pomembnejših evropskih luk. Avstrija je država brez morja, zato lahko avstrijski gospodarstveniki v uvoznem in izvoznem prekomorskem prometu izbirajo med več kot dvajsetimi evropskimi lukami. Avstrijski prekomorski promet je v analizi zabeležen pri dvanajstih evropskih lukah, kjer je zajeto okoli 95 odstoto-kov celotnega prekomorskega prometa. Kot vedno, določa vrstni red blago v zunanji trgovini, za katerega tekmujejo posamezne luke oziroma nosilci prometa - cestni promet, železniški promet, rečni promet. Zaradi tega ni v analizi upoštevan preto- vor naftev luki Trst, ki gre preko naftovoda Adria-Wien. Trst. ki leži v neposredni soseščini Kopra je bil v teh bilancah veliki poraženec, saj je njegov promet upadel za 39%, promet v luki Koper pa je narasel za 26%. Nekdanja tradicionalna luka je že pred leti zaprla svojo pisarno na Dunaju, zanemarila na avstrijskem trgu marketinške aktivnosti, kar se sedaj seveda pozna na prometu. Poleg Kopra pa v letu 1994 beležijo porast prometa tudi v luki Rotterdam - tudi zaradi RMD kanala, ter Luka Hamburg in Bremen. Verkehr, 15.09.1995 AVSTRIJSKA POMORSKA BILANCA V LETU 1994 Avstrijski tranzitni promet preko evropskih luk v letu 1994 LUKA IZVOZ UVOZ SKUPAJ delež SKUPAJ delež indeks v tonah v tonah v letu '94 v % v letu '93 v % 94/93 1. Koper (1) 431.839 1.229.315 1.724.154 31 1.367.638 27,4 126,1 2. Rotterdam (3) 282.000 728.000 1.010.000 18 628.000 12,6 160,8 3. Hamburg (5) 363.561 351.350 714.911 13 558.001 11,2 128,1 4. Rijeka (4) 427.811 142.642 570.453 10 606.137 12,1 94,1 5. Bremen (6) 313.311 194.567 507.878 9 459.583 9,2 109,9 6. Trst (2) 290.338 177.559 467.897 8 764.245 15,3 61,2 7. Antwerpen (7) 146.070 58.762 204.862 4 204.862 4,1 100 8. Duisburg (8) 78.570 76.900 155.470 3 112.116 2,2 138,7 9. Monfalcone (9) 3.000 90.000 93.000 2 82.000 1,6 113,4 10. Amsterdam (19) 57.652 29.165 86.817 2 79.898 1,6 108,7 11. Brake (13) 0 21.101 21.101 0,4 28.785 0,6 73,3 12. Nordenham (12) 0 112 112 0 430 0 26,0 SKUPAJ 2.394.152 3.162.503 5.556.655 100 4.998.877 100 111,2 SKUPNO SPOROČILO Z RAZGOVORA SINDIKATOV LUŠKIH DEJA VNOSTI IN PRISTANIŠKIH DELA VCEV Z GLA VNIM Z DIREKTORJEM LUKE KOPER dne 12.10.1995 Predstavniki sindikatov so dali pobudo za skupen razgovor z vodstvom podjetja z namenom, da se razčistijo nekatere nepravilnosti na področju izvajanja pogodbenega dela v luški pretovorili dejavnosti, kar v zadnejm času ustvarja nezadovoljstvo in bojazni med zaposlenimi glede njihove socialne varnosti. Oba sindikata sta nakazala nekaj primerov, ki po njihovem mnenju to potrjujejo. Vodstvo podjetja je v zvezi s tem sindikatoma zagotovilo, da nadaljnja strategija razvoja podjetja ne predvideva odpuščanj delovne sile in prenosa dejavnosti oziroma prezaposlovanja na druge izvajalce v osnovni luški dejavnosti pretovora in skladiščenja. Sindikatom je bilo s strani vodstva dano zagotovilo, da se bo problematika delovne sile razreševala dogovorno. S tem namenom se bosta partnerja sestala 6.11.1995. Na tem sestanku bo vodstvo predstavilo strategijo razvoja ter izhodišča poslovnega načrta za leto 1996. Na teh izhodiščih se bosta strani skušali dogovoriti o sodelovanju sindikatov pri načrtovanju in nadzoru vseh področij delovanja podjetja, ki so pomembna za stabilnost delovnih mest in ustezen socialni status delavcev. Kopru, dne 12.10.1995. V STARI LUKI V TRSTU HOCEJO UREDITI VELIKO MARINO Na sedežu podjetja za turistično promocijo so včeraj predstavili načrt o valorizaciji tržaške stare luke. Nosilec projekta je konzorcij Tergeste, ki ga je ustanovil arhitekt Cristiano Carbogno z nekaterimi drugimi stanovskimi kolegi in po katerem so načrt tudi poimenovali. Pred letom dni, ko je konzorcij nastal nalašč za to, da bi izdelali projekt za ovrednotenje luke v turističnem pogledu, so vzeli v poštev njeno celovito območje, od pomola IV in ga razdelili na pet delov; osnutek, ki so ga prikazali včeraj predstavnikom pristaniške oblasti in javnih občil, pa zajema le prvi del - 70.000 kvadratnih metrov - med pomolom III. in Adria-terminalom. Če bodo pristojne oblasti projekt odobrile, bodo čez pet let tu uresni- čili pristan za turistična plovila s 1800 privezi, ustrezno opremo in servise, trgovski center, petnadstropno avtomobilsko parkirišče in upravne prostore s pisarnami, ki naj bi jih v prihodnje uporabljali tudi koristniki načrtovanega off-shora. Vse naokoli komprenzorija naj bi uredili 30.000 kvadratnih metrov prostrano zelenico, pa tudi zgradili cesto, ki bi bila speljana vštric z Miramarskim drevoredom in bi torej razbremenila nabrežno prometnico. Projekt Tergeste za prvi del proste luke je po zatrdilu arh. Giorgia Bernija v skladu z regulacijskim načrtom, za turistično valorizacijo drugih štirih delov pa bi bilo treba ta načrt seveda nekoliko popraviti. Na predstavitvi so pobudniki povedali, da bodo deželni vladi, tržaški občinski upravi in pristaniški oblasti predlagali podpis posebnega programskega sporazuma za speljavo projekta. Samo prvi del naj bi terjal naložbo 120 milijard lir, toda financirali ga bodo privatniki. Konzorcij je tudi že ustanovil družbo za inženiring Tergeste servizi, ki bo imela čez vse storitve, potrebne za uresničitev načrta. Po preureditvi oziroma resanaciji vseh 500.000 kvadratnih metrov stare luke ter njeni namembi ljubiteljem navtike bi se dalo izkoristiti tudi olajšave ondotne proste cone, so pojasnili predstavniki konzorcija Tergeste, sicer pa bi prosto cono s prefektovim dekretom lahko premestili. Konzorcij je tudi predvidel odškodnino 5 milijard litza tiste podjetnike, ki še poslujejo! znotraj luke. primorski dnevnik, 23.09.1995 ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV Luški kolektiv šteje 900 zaposlenih, kar je 48,3% manj kot pred petimi leti. V letu 1995 je bila kadrovska dejavnost usmerjena v izobraževanje že zaposlenih in v izboljševanje kadrovske strukture, z zaposlovanjem mladih, visoko strokovnih kadrov. S tem namenom smo v Luki zaposlili: - komercialista - Kramberger Alena, - skupnega predstavnika Luke Koper in firme Jesih & Šubic v družbi Terminal Frutta Trieste - Dujc Mitjo - dva štipendista, ki sta zaključila visokošolski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: Ličen Andrejo, ki opravlja pripravništvo v finančni službi in Križman Aleša, ki opravlja pripravništvo v službi za operativno planiranje. - strokovnjaka za področje planiranja in analiz Babič Marjana, dipl.oec., ki zaključuje tudi magistrski študij Na področju izobraževanja je bil v celoti realiziran program usposab- ljanja vodilnih in vodstvenih kadrov. V sodelovanju s Skladom za razvoj managementa - Center Brdo so bili organizirani seminarji na temo: - Trženje storitev - Oblikovanje vizije in strategije Luke Koper in realizacija projektov - Obvladovanje stroškov - Zagotavljanje kakovosti pri vodenju Za vodje profitnih centrov, vodje služb in za strokovne delavce pa sta bila realizirana seminarja: - Ekonomsko organizacijska in pravna razmerja med Luko in ostalimi udeleženci njenega poslovanja - Vodenje - delo z ljudmi V študij ob delu za pridobitev VI. ali VII. stopnje strokovne izobrazbe je vključenih 12 zaposlenih.Kranjac Boris,dipl. org. dela, pa je v septembru zaključil magistrski študij s področja integralnega upravljanja kakovosti, za kar mu čestitamo. Kadrovska služba C \ ZAHVALA OB OBISKU VOJAŠKE LADJE HMS BOXER vodstvu Luke Koper Rad bi izkoristil priložnost, da se vam in vaši ekipi zahvalim za vse usluge, ki ste nam jih nudili ob obisku ladje Boxer v Kopru. Posebej bi se rad zahvalil g. Gordanu Banu, ki je ob našem obisku priskrbel posebne ladijske stopnice in osebje, ki je pomagalo posadki ladje, ko je bila ta na razpolago zunanjim obiskovalcem. Vse naše želje so bile takoj uslišane, kar je omogočilo ladijski posadki, da je večji del časa prebila v vašem mestu. Med obiskom so posamezni člani ladijske posadke obiskali vašo prelepo deželo, ki je nanje naredila izjemen vtis. Prav tako so bili člani ladijske posadke navdušeni nad nočnim življenjem v Portorožu in Kopru. Zelo cenim vaš trud, da ste mi omogočili tako primeren privez. Ponovno se vam zahvaljujem za vašo pomoč in vašo pogostitev in upam, da bo ladja Boxer in ostale ladje Royal Navy še kdaj prišle v Koper v bližnji prihodnosti, ter vam želim veliko uspeha pri vašem nadaljnem razvoju. poveljnik ladje E. Eraser V s i ^ POMEMBNEJŠI POSLOVNI OBISKI V LUKI KOPER Dne 14.09.1995 nas je v spremstvu ambasade LR Kitajske v Ljubljani obiskala gospodarska kitajska delegacija. Zanimali so se predvsem o možnostih sodelovanja in o naših kapacitetah v razvoju. Dne 15.09.1995 nas je obiskal častni konzul Hamburga g. Vi-cencio v spremstvu poslovneža iz Nemčije. Dne 25.09.1995 je bil na obisku angleški ambasador v Sloveniji g. Gordon Johnston. Dne 02.10.1995 je bil na obisku član poslovodstva nemških železnic (Deutsche Bahn) in pomočnik direktorja avstrijskih železnic (Vertretung der Osterreichischen Bundesbahnen) v spremstvu predstavnika Slovenskih železnic. Dne 03.10.1995 smo imeli na obisku predstavnika v ameriškem zunanjem ministrstvu g. Kurta Donnelly. Dne 05.10.1995 nas je obiskala sedem članska delegacija avstralskega parlamenta v spremstvu veleposlaništva Avstralije na Dunaju in poslanke Državnega zbora RS gospe Brede Pečan. Dne 05.10.1995 si je luko Koper ogledala petdeset članska delegacija nemških novinarjev. Dne 05.10.1995 so imeli v Luki Koper študentje MBA, Brdo pri Kranju predstavitev rezultatov analize Luke Koper. V_J -- POMEMBNO: Luka Koper je dodelila finančno pomoč Kulturnrmu klubu Istra iz Kopra in sicer ob prazniku dneva pomorstva za predavanje na temo "Kako je državljan Slovenije v letu 1945 prišel do svojega palca morja". Predavanje je bilo v dvorani koprskega gledališča, predavanje pa je vodil dr. Dušan Bi-ber, zgodovinar in avtor več razprav ter knjig. v_J - \ OBISK VOJAŠKE LADJE "LA SALLE" Dne 05.10.1995 je v koprsko pristanišče priplula vojaška ladja La Salle, admiralska ladja ameriške mornarice in poveljniška ladja šestega ladjevja v Sredozemlju. Na ladji se nahaja tudi viceadmiral Donald L. Pilling, kateri je prevzel dolžnosti poveljnika šestega ladjevja v aprilu letošnjega leta. Ladja, ki tokrat prvič pluje po Jadranskem morju je dolga 159 metrov, njen izpodriv je 13.900 ton, posadka pa šteje 29 častnikov in 490 mornarjev, na le-tej pa je še 150 častnikov in mornarjev iz sestava šestega ladjevja. Sicer pa je "La Salle" največja vojaška ladja, ki je kdaj priplula v koprsko pristanišče in je opremljena z najsodobnejšo opremo za poveljevanje, nadzor in komunikacije. V_J C Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada: 900 izvodov. Glasilo je brezplačno ^ in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, dne 14.12. 1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.