Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsah petek na celi poli, in velj& po poŠti za eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za če'rrt leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXX.	V Ljubljani 5. prosinca 1877.	list 1.
Pij MX katoliški mladini.
Sv. Oče Pij IX posebno radi govore katoliškim mladenčem, katoliški mladini, in o takih prilikah jim dajejo prav lepih in primčrnih naukov. Govorili so večkrat o liberalizmu, in sicer o tako imenovanem „kato-liškem liberalizmu", to se pravi, o takem liberalstvu, prostomiselstvu, ki so ga sprejeli tudi mnogi izmed katoličanov. Katoličani pa so tisti, ki papeža spoznavajo za svojega naj višega cerkvenega poglavarja, za duhovnega očeta. Katoličanu je torej dolžnost papeža poslušati in mu pokoršino skazovati, verovati, kar Bog skoz njegove usta govori, ker vera uči, da papež je nezmotljiv v tem, kar tiče vero in versko življenje ali nravo in kadar govori kakor učenik vesoljne Cerkve.
Govorili so sv. Oče o liberalizmu med drugim francoskim poslancem o svoji 2oletnici mesca rožnika 1871. Pervi udarec tega govora je zadeval Francosko, ker liberalni katolicizem se je na pervo tam razodel v nesrečo za Francosko, za Evropo, pač da, za vesoljni svet, — pristavlja Segur.
Skof milgosp Forsad je bral pismo verne vdanosti, ki je imelo nad 2 milijona podpisov. Sv. Oče so poslanstvu čestitali, rekli, kako so vselej ljubili Francosko, potem pa tako-le nadaljujejo:
„Ljubi moji otroci, moje besede naj vam jasno povedo, kaj občutim v sercu. Kar vaši deželi škoduje in jo zaderžuje se Božjih blagrov vredno storiti, to so zmešane načela (zmedeni nauki). Izgovoril bom besedo in ne bom je zamolčal: kar se bojim, to niso zaverženci Pariške občine (,,komune"), le ti pravi peklenski vragi, ki po zemlji hodijo, ne, to ni, česar se bojim, pač pa je ta nesrečna politika, ta katoliški liberalizem, ki je postal prava šiba za deželo. Več kakor 40krat sem že rekel in ponavljam še enkrat zavoljo ljubezni, ki jo imam do vas. Kes, to je... kako se že imenuje to počenjanje v francoskem? italijansko imenujemo to „altalena" (gunca)... prav; to je tisto guncanje, ki vero razdira. Ni dvomiti, da smo dolžni ljubezen skazovati in po zmožnosti delati, da pripeljemo zmotene nazaj na pravo pot; pa zato ni treba, da bi bili njih misli."
Tukaj tedaj je že zelo dokazana točka, nadaljuje g. Segur. Namestnik Jezusa Kristusa, naj viši verski učenik, šteje katoliški liberalizem za pravo deielno šibo našega stoletja; in pomislite dobro, ljubi moji prijatli, tukaj ne gre za liberalizem brezverskih poiitikarjev, temuč naravnost in edino le katoliških liberalcev, to je za liberalizem kristjanov, mladih dobrih ljudi, ki imajo še vero, kteri molijo, hodijo k spovedi in sv. Obhajilu,
se z dobrimi deli pečajo in so pogosto sicer prav pošteni ljudje.
Gre tukaj za liberalizem naok<>v; dnevnikov, bukev, časnikov, nekih bolj ali manj odličnih oseb, kterih mi ni treba imenovati, ki so si pa pri vas pridobili slavo razsvetljenih in samosvojnih duhov, ktere množica hvali, in jih občudujejo zlasti mladi ljudje, ki jim sledijo kot svojim bolj ali manj nezmotljivim občelnikom (Hiigel-manner).
Naj bi se vendar noben katoličan, naj bi se nihče izmed vas ne vdal zmoti, naj bi nikdo ne zapiral oči pred lučjo in ušes pred besedo učenika resnice.
Pa bote znabiti rekli, to je bil le priprost ogovor, beseda iz trenutka, ki vendar nima prav za prav na-učnega znaka. Brez dvoma, pa vkljub temu imajo te slovesne besede sv. Očeta daleč segajoč pomen, ki ga ni treba dalje vertati, in so tukaj kakor za vvod, za predgovor k vradnim besedam, ki so jih govorili sv. Oče kmalo zaporedoma (namreč o druzih prilikah) katoliški mladini, kteri še prav posebno preti zgorej imenovana „deželna šiba".
Pismo Nj. Svetosti papeža Pija IX družbi katoliške mladosti v Milanu.
6. sušca 1873 so sv. Oče zopet povzdignili glas, in sicer ta pot niso bili zadovoljni s tem, da bi bili nevarnost le memogrede in s priprostim papeskim ogovo-rom zaznamovali, temveč z apostoljskim pismom (breve ad hoc — za to priliko) s službenim značajem so zaznamovali katoliški, ali saj tako imenovani liberalizem. Sv. Oče ponavljajo z novo močjo že izrečeno sodbo nad liberalnimi katoličani; sledi naj celo pismo, zakaj vsaka beseda ima svojo vrednost.
,jNašim ljubljenim sinovom, predsedniku in udom družbe sv. Ambrozija v Milanu.
Pij IX papež.
Ljubljeni sinovi , pozdrav in apostoljski blagoslov.
V tih za Cerkev tako žalostnih časih nam je v veliko tolažbo gorečnost katoličanov, kteri previdijo preganjanje svoje vere in nevarnost svojih bratov ter se združujejo, da bi svojo vero očitneje kazali, ki se zato toliko bolj prizadevajo svoje brate nevarnosti rešiti, se z gorečnostjo posvetiti delom keršanskega usmiljenja, in kteri svojo naj veči čast stavijo v to, da se toliko terdneje nas oklenjene in naukom tega učiteljskega stola resnice, tega sredisa katoliške edinosti, toliko ponižneje podveržene kažejo.
To obnašanje je zarčs nezmotljivo znamnje otr6k Cerkve. V tem je ona nepremagljiva moč edinosti, ktera sama se zamore ustavljati besnosti, prekanjenosti in derz-nosti sovražnikov. Zares! Kajti kdor koli natanko pre-
iskuje znak vojake zoper Cerkev, labko sprevidi, da vse kovarstvo sovražnikovo meri na to, da se podlaga Cerkvi razdene in raztergajo vezi, ki vežejo narode s Škoti iu š:<ofe z namestnikom Kristusovim. Papeža so posvetne vlade oropali, da bi mu, ker 90 ga podvergli tuji oblasti, manjkalo prostosti, ki je potrebna za vladanje katoliške družine. In vzrok, zakaj posebno njega napadajo, je ta, ker vedo, če je pastir vdarjen, da se čeda toliko ložej razkropi.
Pa dasiravno so otroci sveta roodrejši od otrok luči, bi vender njih prekanjenost in silovitost skor gotovo manj izdala, če bi jim mnogi ki se katoličani imenujejo, ne podajali pomožne roke. Žalostno res, da ni brez takib, ki se zdi, da bi bili radi z našimi sovražniki sporazumljeni; prizadevajo si združiti luč in temo, pravico in straho ito krivico, in sicer s pomočjo naukov, ki jib imenujejo loeralno-katoliške in kteri, opiraje se na preškodl;ive načela, posvetno moč odobrujejo, če se vtika v duhovne reči, in kteri duše silijo k spoštovanju ali saj k terpnosti naj uevarniših postav, ravno kakor bi ne bilo pisano, da nihče ne more služiti dvema gospodoma.
Ti so pa nevarnejši in nesrečnejši od očitnih sovražnikov, enkrat, ker nezapazeni in morebiti sami ne-vedoči njih prizadevanje podpirajo; potem pa, ker se derže na meji razločno zaverženih mnenj in si dajejo nekako veljavo poštenosti in nepokvarjenega uka, ter tako neprevidne prijatle sprave zapeljejo in poštene ljudi goljufajo, kteri bi se očitni zmoti terdno ustavili. In tako razdvojijo duhove, raztergajo edinost in slabijo moči, ktere bi združene mogli oberniti proti so vražniku.
Njih zalezovanj* se b<te vender lahko ogibali, če imate pred očmi Bvžje svarilo: ,,Po njih sadu jih bote spoznali"; če zapazite, da kažejo nejevoljo zoper vse, kar razodeva naglo, popoluo in brezpogojno pokoršino do določil in svaril sv. Stola, kterega zaničljivo imenujejo le „rimski dvor"; ako dalje vidite, da se njim vse njegove djanja zde nespametne in času neprimerne , da pritikajo ime „ultramontanci" in „jezuiti' naj bolj vnetim in pokornim sinovom Cerkve, da se poslednjič, gnani od napuha, mislijo bolj modre mem apostoljskega Stola, ktereinu je bila obljubljena posebna in večna pomoč božja.
Vi pa, ljubljeni sinovi, pomislite, da tudi rimski papež, ki je uamestnik Božji na zemlji, v vsem, kar zadeva vero, nravni nauk in vladanje Cerkve, on za-more reči s Kristusom: ,,Kdor z menoj ne zbira, ta raztresa".
Sv-jo modrost stavite tedaj v brezpogojno pokoršino ter v voljno in stanovitno vdanost do Stola sv. Petra. Zakaj tako b"te, navdušeui od enakega verskega duha, popolni v enakem mišljenji in v enakem nauku, tako bote vterdili edinost, ktero morate sovražnikom Cerkve nasproti staviti. Tako bote dela usmiljenja, kterih ste se lotili, opravljali Bogu dopadljivo in bližnjemu v prid, ter naši po terpljenji tako britko užaljeni duši pripravljali veliko tolažilo.
K temu vam vošimo nebeško pomoč ter obilnost darov in milost od zgorej, in v znamnje svoje očetovske nagnjenosti podelimo vam, ljubljeni sinovi, iz globočine serca apostoljski blagoslov.
Dano v Rimu pri sv. Petru 6. sušca 1873, v 27. letu našega paptštva.
Pij IX. papež.11
K temu pristavlja Segur: ,,Ali je mogoče razloč-niše govoriti, prašam vsacega mislečega človeka V In kako more po vsem tem katoličan prostomišljak ostati V
H p serin staršem za noro teta.
Naslednji premislek nam je bil izročen vlani za novo leto, ker se je bil pa zakasnil in so okolišine še enake, naj ga prinese zdaj ,,Danica" ob enaki priliki. Bridki so dnevi, v kterih živimo, težavni so časi, in nismo se nadjali, da bodo tako hitro nastopili. Kristjani verujemo po tem minljivem življenji v večno. V spominu imamo besede Gospodove: ,,Iščite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo priverženo." Da si dušno zveličanje zagotovimo, to toraj mora vselej biti naša perva in naj večja skerb, če prav imamo z vsakdanjimi rečmi opraviti, ki nas na večno misliti zaderžujejo. Mašništvo , od Boga postavljeno, da človeštvu za večno zveličanje posreduje, je tudi vernim katolikom naj svetejši stan; duhoven je naj potrebniši vodnik in svetovalec in dušni zdravnik. Pa ravno v naši dobi se naj bolj na to dela, da bi se du-hovski vpliv do ljudstva vtesnil in potlačil. Prosta beseda duhovnova je večstransko več ali manj zaderže-vana, njegov vpliv se od liberalstva kerči po mnogoterih potih. Kaj bo z mladino, ki odrašča pri tolikih zanikarnih izgledih in še dostikrat pod škodljivim vplivom ?
Keršanski starši, vašim otrokom in vaši hiši vas je Bog postavil kakor namestne duhovne in učitelje. To duhovno službo pri svojih otročičih ste ondaj opravljali, ko ste jim, ki so stopili v leta zavednosti, tako priserčno pravili od Bega in Božjih reči; ko ste jih učili moliti in ste jih seboj v cerkev vodili; ko ste jih božični praznik peljali k jaslicam in \eliki petek k Božjemu grobu, kjer so z vami poljubovali znamnja Jezusovih presvetih ran. Ako ste svojo službo dobro opravljali, storili ste svojo dolžnost, storili vel',ko dobrega, sadili ste otrokom za življenje in za večnost velik blagoslov, ki je več vreden, kot velike posestva ali lepo premoženje. Vedite pa tudi, da ste sami zavezani toliko več storiti za otroško lepo in keršansko odrejo, kolikor bolj so duhovni za-derževani vam v tem pomagati. Kar otrok v domači hiši vidi in z vami dela, to se mu globokeje vtisne v serce, k< t kar pozr.eje vidi in sliši v šoli, v cerkvi, v drušini. Ali bo mar skor pozabil moliti, ako je v domači hiši z očetom in materjo vsak dan zvesto in lepo molil? Ali bo Božjo službo zanemarjal, ako je poprej s starši v cerkev hodil in zraven njih verno molil? Ali se bo prederznil smertni greh storiti, ki ste ga mu vi tolikrat grajali?
Nasprotno pa, kaj menite, ali bo veliko izdalo opo-minjevanie duhovna, da naj otrok vsak dan moli, gotovo ob dnevih Gospodovih redno v cerkev hodi, ss. zakramente rad prejema itd., ako ne vidi doma staršev moliti, ako vidi očeta namesto v cerkev v gostilnico z hajati, in mater doma kakor ob delavnikih počenjati in delati brez ozira na nedeljo? Ali ne popači to mladega serca in ali ne ostrupi njegove vere, ko vidi, da duhoven uči otroka tako, starši pa drugače delajo? Veljava staršev je navadno zdatniša od vsake druge, in toraj njih slabi zgledi^ potegnejo otroke za saboj.
Ce ima pa otrok lep keršansk izgled od mladoBti pri svojih starših, utegne sicer ljulika lahkomišljenosti na potovanji, v šolah, v vojaški službi itd. njegovo ker-šansko vero nekoliko oslabiti; pa globoko vsajeno ker šansko jedro vendar še kali in velikrat pozneje sad rodi, ko bi človek mislil, da je vse zgubljeno. Podoba boga-boječe matere, spomin bogoljubnega očeta, ko sta že davno obledela, se zopet živo pokaže in zbudi vera in pobožnost pervih let, ki je osrečevala nekdaj lepo serce. „Je vendar res, kar so mi pa lahkomišljeni tovarši hotli iz glave izbiti, res je, da je le keršanstvo naša sreča,
da je Bog v nebesih, in na zemlji ni prave sreče in blagra, razun v pokoršini do Boga in njegovih zapoved", — tako se spametuje človek. Glejte starši, to je blagoslov, ki ga za vami dedvajo vasi otroci in vnuki in še naprej, ako imajo od vas zdaj bogoljuben zgled, koristen poduk, potrebno svarilo; to je delež vaših otrok za vami, ki je boljši od vsakega denara in bogastva za vse njih žive dti.
Keršanski starši, čujte, molite! Cujte nad otroci, molile za-nje. Molitev je naj boljši pomočt.k za pridobitev nebeške moči in milosti, da obvarujete sebe in otroke, za ktere bo treba kdaj oster odgovor »tajati pre-pravičnemu Sodniku, — da jih obvarujete naj ve^je in naj hujše nesreče, da ne zgube svoie svete vere.
i\ Karol Antonlerič.
(Dalje.)
Hasnov.to je bilo delovanje očetov iz Jezusove družbe tudi v Roznovu, Korzenji in Tropiu, kjer je bival pred veliko stoletji pobožni samostanik Svirard. Kakor se je njih blagodelno poslanje tukaj v Tropiu obneslo, nam zopet prav mikavno in spodbudno P. Antonievič sam popisuje: ,,Pri pervem jutranjem pozdravu gozdnih tic se napotim v cerkev, da se pred podobo svetega aimotnika, ki je varh tega kraja, njemu v varstvo izročim. Svoje pridige smo začeii v petek. Ljudstvo, ki nas je s prošnjami sem privedlo, je bilo mnogo številno in je zvesto ostalo do zadnjega dne. V nedeljo je bil dvojni odpustek, škapulirja in sv. Svirarda. Množice ljudstva z banderi, pobožne pesmi pojoče, so se prednji večer zbrale iz daljnih in bližnjih krajev.
Mati Božja je blagoslovila ta dan z naj lepšim vremenom. Tisoč in tisoč ljudi je pozdravljal » vzhajoče solnce, potem so se gnjetli v cerkev molit Solnce vse pravice, ki se je pohlevno skrivalo v podobo kruha na altarju. Sveti hram ni mogel vseh obseči iri torej so peli pa v veliki cerkvi, ktere obok je sinje nebo. Vse sploh se ie v i d i 1 o veselje, zaupanje in pobržoost. Po duhovnem opravilu je šel sprevod v naj lepšem redu med zvonenjem in petjem litanij v kapelo sv. Svirarda. Stoji pa ta kapela na mogočni skali, je globoka votlina, v kteri je po sporočilu sv. Svirard prebival. Sredi prostorne kapele je altar, na kterem stoji lepa iz lesa zrez-ljana podoba svetnikova. Nekoliko od kapele izvira iz terdega ksmen;a studenec, vir sv. Svirarda imenovan. Mnogo čudovitih ozdravljenj, posebno pri očesnih boleznih je ta voda učinilp. Po poti, ki se je vila ob kraju potoka, je šla vsa ta ljudska množica, nad deset tisoč ljudi, ki je suU proti gozlu. Solnce ga je osvetljevalo, razne »stave so v zraku vihrale, glasovi, ki s» k Bogu klicali, so doneli po vsej okolici, ktere je odbijal in ponavljal odmev med skalami. Prišli smo do kapele, ljudstvo se je v gozdu porazdelilo in vredilo. Star ber-nardiuec piične slovesu«, opravilo. Po .,Čredo 4 se vstopim na kamen blizo kap« lskih vrat, da bo n govoril, in Bog mi je dal tako rnočan ga*, da so se na verhu nasprotnega hriba, ki je od kamele po globokem udoro ločen, vse besede razumljivo čule. Z molitevjo k sv. Svirardu sem končal govor; prtem sedem na štor posekane jelke in spovedujem z drugimi vred do konca maše. Med pridigo je sija'o solnce skozi temnikaste jelk« v kapelo in s čarov ni m svitom oblivalo podobo sv. Svirarda. Bela oprala kmetov se je razločevala od temnih jelk, kakor bi bila dva gozd v, en bel živ, in nad njim en temen zelen, v zrak se spenjajoč. In kako ginljivo je bilo pri svetem spreuienjenju, ko je zvonček angeljskim glasovom enako ljudstvu veleval: .,Glej, naš
Bog na zemljo doli prihaja!" Pri tej velevi seje zdelo, da se gozd oživlja; šumenje, molitev, jokanje, zdiho-vanje ljudstva, ki se je pred Bogom v ponižnosti klanjalo, se je glasilo okoli in okoli in se naposled zgubilo v globoko tihoto, ktero je pretergal le mašnikov glas, kadar je „Pater no ter" zapčl. Sveta maša je bila končana in vernili smo se v tistem redu."
Zdaj bomo pa eno rekli, se vč, da med oklepoma. Ce nekoMko pomislimo delovanje teh mož iu pa prero-jenje ljudstva, ne moremo si kaj, da bi ne prašali in sicer glede milijonarjev: Kdo dela za pravi blagor ljudstva v telesnem in duhovnem oziru bolj zvesto, bolj odkntoserčno ali taki možj»\ kakor so tukaj n. pr. jezuiti, ki vse avoje m iči občnemu biagru darujejo, ki od nikogar plačila ne zahtevaj », ker ga od Boga pričakujejo; ali pa taki vekači, ki tudi pravijo, da za narod delajo, kadar ga pehanjo, sleparijo, žalijo? Ali to so narodnjaki, ki v enomer vekajo, da čej > ljudstvo presvetliti, podučiti, civilizirati; pa ga izneverjajoV Ali se ne pravi to spodbijati narodni steber, spoukopovati narodno podlago, Če napadajo narodno vero, brez ktere noben narod na svetu obstati ne more: Versko prepričanje je berv, po kteri narod h di. K*ko zloben mora biti ta, ki mu jo podera! Vzemite komu vse časno dobro, pustite mu vero — on o tane človek; pa dajte komu vse na svetu, vzemite mu vero — in on postane živina. To je zgodovinska resnica, ki j > vsi advokati in doktorji ne overžejo. Učenjaki pa, ki se prederznejo sv. resnico po svoje prekovati, ne zabredejo le v očitne Z"iote, ampak tudi pred vsem umnim svetom sami sebe na smeh postavijo. In glede ljudstva naj smemo prašati: Ali ni zare* obhajalo narodnega prazuika, praznika narodne prosvete in omike svečani dan narodnega omlaji-nja? Tukaj se je skazalo, kdo je pervak, kdo oče ljudstva in kdo njegov dobrotnik. Pokazalo se je pa tudi, kako lažujivo je govorjenje, kako nesramno obrekovanje, in kako hudobno in pošastno natolcevanje, da jezuiti so nevarni. Komu že kri zavre pri besedi jezuit, d» se togoti kakor španjski junec, če vidi kaj rudečega, tako človeče je sprid-^no in spačeno — a planta pedis usque ad verticem — tako, da vse okuži, koderkoli se plazi.
(Dalje sledi.)
Altar v katoliški rerkri.
(Dalje.)
4.	Tudi zastran lege ali kraja, kjer imajo stati altarji, imamo cerkveno določilo. Stati ima altar v katoliški cerkvi na vzvišenem kraji. Dve, tri in kjer to ni mogoče, mora vsaj ena stopnjica peljati do altarja. Pri velikem altarji smejo biti tudi več kot 3 stopnjice. Verhna stopinja, na kteri med sv. daritvi jo stoji mašnik, m >ra biti jako prostorna, široka kake 4 čevlje, da pri poklekovanji čez n» podersne noga. Tudi morajo biti altarne stopnjice ob straneh proste, ne vzidane v kak zid; in vsaj veliki altar bi moral biti tako fO-,tavijen, da se zamore iti krog in krog njega, ker pri • b.edu posvečevanja altarja pravi Pont. Kom.: „P»uititex n»ouit septies tabulam Altaris."
5.	Kar se tiče števila altar je v, je re-. da so že od nekdaj po cerkvah postavljali tudi po več altarj<*v, aii preveč in nepotrebnih altarjev v eni cerkvi ni nikoli poterdila sv. Cerkev. Ze za časa Kanila Velikega je izrekel nek cerkveni zbor: ,.Altaria supertina per r^'-le-sias paroehiales omnino tollantur, cum singulis ccch-siU non convcntualibus ad plus tria sufficiant." Tudi po določilih sv. Karola Boromeja naj bi navadne cerkve imele Ie po tri altarje. V novejših časih so jeli po cerkvah
jako pomnoževati število altarjev in velikrat brez potrebe Bolje bi bilo, da bi stalo v cerkvi !e toliko altarjev, kolikor jih je neogibno p< trebnih in naj bi ti bili lepši, čedniši. Nepotrebni altarji napravljajo nepotrebne stroške in jemljo prostor, kterega večidel manjka po vseh farnih cerkvah na deželi.
Tudi je ukazala sv. Cerkev gledati, da se ne poškodvajo altarji, ali da ne zgube celo blagoslova. Ted aj je paziti, oa se pri kakem popravljanji altarja ali snažen ji ne vtare ali ne odpre pokmvec, h kterim ao zadelani sv. ostanki svetnikov, - ali da se verhna maziljena plošča ne zlomi, ne vtare, da se ji ne odkruši kak vogal z vdelanim znamnjem sv. križa vred, — ali da se verhna posvečena plošča ne odterga od spodnjega zidu, ker vsled vsega tega je altar ,,eksekriran", zgubi p isvctitev. Kako zoperno je gledati v kaki cerkvi, kjer pri altarih . d. kaj popravljaj o ako delavci, zidarji, cerkovnik kar z debrlimi škornji teptajo in stopajo na golo in posvečeno altarno ploščo. Kaj tacega bi se ne smelo nikoli zgoditi, in „si Altare ascendendum sit, calcei vel crepidae sunt exuendae, ct Altaris mensa panno vel coronis est tegenda," pravi Ornat. eccl. cap. 50.
Po cerkvenih pravilih bi moral biti tudi vsaki altar ločen od ljudstva po posebni ograji. , Deceret cjuidem quodlibet Altare, praesertim si in eap«:ila aliqua, quae janua caret, collocatum sit, sepire et munire clatro fer-reo." (Ornat. eccl. cap. 55.) Stare cerkvene določila so celo ukazovale, da ima biti altar posebno med sv. mašo ob straneh zadelan s pregrinjali. To dandanes ni več ukazano, pač pa je v?aj ua to gledati, da bi se altarji, če je moč, ne postavljali na take kraje, kjer ljudstvo mašnika med sv. daritvijo od obeh strani obdaja in mu naravnost v <braz gleda, kar je zoperno in rado moti.
7. Kar slednjič zadev.t olepšavo altarjev in razne priprave za altar je, je c rkveno pravilo, da ima biti altar med sv. mašo pokrit s tremi platnenimi pertovi, kterih vsaj verhni mora menzo pokrivati po vsi dolžini in širokosti. Kjer vso skerb za cerkev prepuste cerkovniku, tam on rad premalo stori, ali pa tudi preveč; ali ni treh pertov, ali pa je c rkovnik prelčn , da bi o posebnih dneh verhoega proč uzel in druzega razgernil in torej kar še četertega ali celo še petega pogerne čez prejšnje, da mnogokrat spredej eden spod druzega gleda. — Speljavati lesene ali meaii gaste okvire po robovih altarjevih ni cerkveno, ker Caerem. Episc. pravi: „Nullae coronides iigneae vel e\ aurichalco circa Altaris angulos ducantur." Križ na alt .rji mora biti tako napravljen, da više seže k<>t svečniki s svvČami in da ga vidi med sv. maš > tudi ljudstvo p;> ceravi. — Med svečniki je prostor za ss. podobe, za ss. reiik ije in za cvetlice. Posode s cvetlicami na altar postavljati med svečnike je privoljer.o, k<*r Caerem. Episc. pravi: ,,VascuIa eum flosculis. tronoibu-?'|u'» odoriteris seu serico contextis studiose orna!* adhiOeri poterunt." Vidimo, da to privoljenje velja ie od pravih, rastečih, natornih cvetlic in pa od tacih, ki so umetno narejene iz svilnatega blaga. Najdemo pa časih po altarjih cvetlic, da bi veliko bolje in lepše biio, ko bi jih ne bilo nič, namreč velikanske maroga-tc papirnate šope ali celo lesene. V nekterih krajih ceio svetnikom na glavo pokladajo šopov in vencev in jim )ih v r< ke vtikujejo, ali na roko navezujejo. Naj bi se taito skušalo odpraviti: ni cerkveno Lepo je pa in privoljeno, kjer zamo-ejo ob nedeljah in praznikih ozališati altar s pravimi, rastečimi cvetlicami ali z na-ton.: m zelenjem. Ural sem, da so po mnogih katoliških občinah na Anglrškem vstanovljene družbe deklet, kterih namen je skerbeti, da je veliki altar vsako nedeljo oza lišau a piavimi cvetlicami in zileniem.
^Konec na=l.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane* v (BožiČnica v hiralnici in pri rokodelskih pomočnikih. Škofova pridiga zadnji dan leta.) V god nedolžnih otročičev zvečer je bila Vincencijeva družba v novi hiralnici sv. Jožefa napravila kaj prijetno in koristjo božično veselico, ktero so s pričujočnostjo počastili milgosp. Škof, deželni poglavar, mestni gospod župan in druga znamenita gospoda. Milgosp. škof in družbeni predsednik dr. Oogola sta povzdignila veselico s primernimi govori o Vincencijevih družbah in o ubož-nosti. Mladina pa je družbo razveseljevala z lepim petjem. Obdarovanih je bilo blizo 30 dečkov z obleko in drugimi rečmi — vse iz dobrotnih rok, zlasti iz neke neimenovane, kterim vsim Bog poverni tisučerno njih velikodušnost! Eden ljubljanskih tergovcev je podaril družbi raznoterih reči za božične veselice, ktere ste o tej priliki dvč mali gospodičini gospodi prodajali kakor na „bazaruu (teržišču) ter ste izkupili zopet okoli 80 gl., kakor slišimo, in vse to pride zopet ubožnim v korist.
Novega leta večer pa so imeli gospodje rokodelski pomočniki svojo letno, prav veselo božičnico s petjem, deklamacijami in budno smešnim igr. kazom. Pričeli so bili božičnico milostni gospod knez in škof z daljšim govorom, v kterem so z ozirom na cerkveno leto in sv. Jožefa hvalili in oserčevali pošteni rokodelski stan. Velika je bila množica pričujočih in prav dobro so se obnašali. Poštenje takim rokodelcem! Hvala gospodom, ki jim p->m< č skazuj^jo, da se čedno olikujejo za potrebe sedanjega in prihodnjega življenja!
Na starega leta večer so v stolnici sv. Nikolaja pridigali milostni škof dr. Janez Krizostom. Eden po-slušaveev nam je izročil naslednje verstice o njih govoru :
Pomenljivo je bilo, ko stopijo duhovni višji pastir na lečo, krog ktere je bila natlačena množica poslušalcev zbrana, kajti počil jc bil glas, da bodo zadnji dan leta milg. knezoškof imeli sklepni govor. — Izvolili so izrek iz 35. psalma: ,,Kaj je človek, da se ga spominjaš Vu — ter so temelito dokazali cilj in konec od Boga vatvarjenega človeka. Spodbijali so mnenje brezvercev, ki hud"bno kvasijo, da se je svet po naključbi sam od sebe ali iz druzih stvari naredil, in dokazali so, da je Bog človeka vstvaril in ga postavil kralja nad vse stvari, ktere sme in mora rabiti za orodje, da doseže edini cilj in konec svojega izveličanja. Pojasnili so, da je človek v resnici kralj vseh stvari, glede duše, ki bo na unem svetu vekomaj živela, in filede telesa, ki ga bo obudil k novemu življenju On, ki je pervak vstajenja, ki pravi, da je sam „vstajenje", in te prednosti nima nobena druga stvar. Obžalovali so, da veliko ljudi, in posebno tudi izmed mladine, zgreši in zapusti svoj cilj, ki se enako napulinjenim ar.gelj- m povzdigujejo čez Boga in čez stvari, s,*be in stvari za bogove stavijo, išejo r ebes v stvareh, pa namesto nebes le puhlost, praznoto in grenkobo najdejo, ker ne išejo nebes tam, kjer so v resnici. Kristus molči k mnogoterim napakam, toda nastopil bo čas, da bo grozovito spregovoril in v pričo svojih nebeških porotnikov izrekel sodbo čez nje. Večkrat je t rkal na serca z blagrom in z nesrečami, in prosil je, da naj bi mu odperli; pa velikrat smo mu vstop odrekli. Prav ginljivo so sklenili: O Jezus, priveži z vezmi svoje ljubezni nas in v.ie tiste, ki se bodo prihodnje leto iz tega sveta ločili, da se bodo tebe oklenili, in jih boš potegnil k sebi v nebesa.
Iz Šentvida nad Ljubljano. (Cerkveno petje.) Ker se je začelo tako veselo in splošno gibanje v naši domovini o cerkvenem petji, ker se jc že mnogo govorilo
in pisalo o tem, kako bi se dalo cerkveno petje in oziroma tudi orgljanje zboljšali in na pravi cerkveni podlagi vstanoviti, naj sprožim tudi to željo, da bi povsodi, kjerkolj imajo dobre pevske moči — in tacih krajev pri nas na Slovenskem ni malo — popri jeli se prav odločno pravega cerkvenega petja in orgljanja, in naj bi o svojem časi tudi poročali, kaj so peli in orgljali. Tako bi mlačni in merzli postali goreči in serčni; leni pa, ki le pravijo: bomo že, bomo že, bi se vneli za to prelepo umetnost na cerkvenem glasbinem polji.
Pri nas na našem malem cerkvenem koru smo letos na sveti večer in potem na sveti božični praznik slišali le petje v pravem cerkvenem duhu in ravno tako orgljanje.
Na sveti večer po zahvalni pesmi, ta čas ko so se gg. duhovni v zakristiji napravljali za sv. mašo, so na koru zapeli prav staro pa vravnano božično: ,,Narodil *) se Božji Sin, radujmo se". To je kaj prijetna božičnica starega cerkvenega duha.
,,Tantum ergo" je bil od Jos. Gr. Zangl-na in „Missa brevis" od J. B. Moliton a; za vlogi pa graduale: „Tecum principium in die virtutis tuae" in Offertorium „Hodie nobis coelorum Rex" od J. B. Benz-a. — Petje je bilo pravilno, posebno nam je všeč bil graduale in „Agnus Dei": to dvoje so peli brez spremljevanja z orgijami. — Pri veliki maši so kaj lepo peli koralni „Tantum ergo", in popoldne lepe, s koralnimi melodijami primerno vpletene latiuske litanije. Pevcev je pelo osem, in sicer 1 sopran, 3 alti (mali dečki), 2 tenora, in 2 basa.
Orgljanje je bilo, kakor navadno, le cerkveno, zlasti pri veiiki maši edino le cerkvene skladbe od raznih umetnikov iz 15. in 1(3. stoletja. Znano je, da hvala za orgljanje in petje gre zlasti našemu znanemu slikarju g. Miroslavu Tomcu, ki zdaj orglja in petje vravnava. Bog ohrani pevcem stanovitnost in dobro voljo, da bi peli le take skladbe in pesmi, ki so cerkve vredne, Bogu na čast in v spodbudo vernemu ljudstvu.
Iz Adrijanopelna. (Šolsko in misijonsko sporočilo mašnikov vstajenja Jezusa Kristusa.) Minulo leto bo ostalo znamenito v zgodovini našega vstava. Odpuativši latinske rejence, ki so letno odgojnino plačevali, smo se pečali samo z odgojo bulgarskih otrčk. Ti otroci so revni in tedaj v vsih potrebah nam pripušeni; šteti smo mogli do zdaj tudi le na pomoč blagih dobrotnikov, in hvala Bogu, nismo se motili v svojem zaupanji.
Vsled nehanja latinske šole se je, se ve, tudi glavno število učencev zniž .io: zato si je pa bulgarska šola dobro opomogla, kar s" tiče obiskovanja šole in tudi glede na njeno sedanjo vravnavo.
Leta 1874 5 smo imeli 58 učencev in to število je narastlo lani na G8. V notranji šoli jih je bilo predlansko leto 30, in njih število se je minulo leto zvišalo na 44; med temi jih 5 plačuje.
Poleg navadnih predmetov, ki se navadno uče v rednih vstavih, v naši bolgarski šoli tudi skerbimo za živeče jezike; francoščina se podučuje v \sih razredih po eno uro na dan, da se vsak učenec dokončavši gimnazijo izuri v tem jeziku. Tudi nemščina, ki na Jutrovem dan na dan prihaja bolj koristna in potrebna, je med našimi šolskimi nauki.
Z vstanovljenjem semenišča je naša šola doveršena in je poglavitni vstav bulgarsko-zedinjen^ cerkve. Pošiljajo nam otroke iz mnogih in zelo od-jaljenih krajev
*) Nekoliko Čuden tekst! Naj se gloda tudi na besede, da so v domačem dulni in poslušaveeiu prebavljive! potlej je opati sadu.	Vr.
Macedonije in Tracije, kakor tudi iz več mest tistih krajev, n. pr. iz Kasanlik a, Haskenj-a in iz Kustedil-a.
Naj veče veselje nam je pa to, da še razkolniki nam svoje otroke izročujejo, dasiravno jim očitno povemo, da se vseskozi katoliško odgojujejo. Brez vsa-ktere sile od naše strani se ^preobračajo razkolniški otroci po poduku in dobrem zgledu katoliških učencev kar sami od sebe. Večkrat starši res nekoliko nasprotujejo tem spreobračanjem, pa namesto da bi to kljubovanje škodovalo, še le pripomore k razširjanju resnice.
V duhovnem oziru so tudi šolske poskušnje pokazale dober vspeh in so sploh priča, da se učenci za poduk čversto prizadevajo in so dobro napredovali. 12. julija, teden po poskušnji, smo razdelili darila, to leto na tihem brez posebne slovesnosti zarad politiških ho-matij. Izmed 55 učencev, ki so bili pri poskušnji, jih je bilo 7 obdarovanih in 10 pohvaljenih.
To leto se prične tretji gimnazijski razred; peti pro-gimnazijski razred bomo tudi ohranili z nekterimi učenci. Letos smo napravili G šolskih sob; 2 bomo imeli za začetne šole, 2 za gimnazijo in 2 za pro-gimnazijo. Poleg tega ima naš vstav tudi 2 kabineta za naravoslovne vede, enega namreč za naravoslovje, enega za liziko in kemijo, ter prostorno dvorano za godbo in petje. Tudi naša bukvarnica za učence iu učenike v vstavu in v semenišču se je zelo pomnožila.
S pomočjo dobrote Božje in p > blagoslovu namestnika Kristusovega na zemlji je naš vstav ob koncu minulega šolskega leta, kakor smo že omenili, dosegel že davno zaželeni namen; pričeli smo namreč duhovsko semenišče za Bulgare, zakaj štirje naših naj starejših učencev (trije iz Tracije iu eden iz Macedonije) so sklenili postati rnašniki. Že davno smo opazovali poklic tih štirih mladenčev za duhovski stan in smo tedaj pričakovali od njih zdaj storjeni sklep. Ker pa še niso dosti terdni v latinščini, se bo pervo semeniško leto porabilo zlasti za nauk v tem jeziku, da se bodo pozneje z boljim vspehom zamogli dalje učiti. Stanujejo v posebni, od drugih poslopij ločeni hiši, in se v vsem odgojujejo tako, kakor | o drugih duhovskih semeniših v Evropi.
Se drugo tolažbo, po kteri smo tudi že dolgo hrepeneli, smo v minulem letu pervikrat dosegli, da smo namreč s fajmoštri katoliškega zedinjenja obhajali duhovne vaje.
Te svete vaje smo opravljali v postu; vdeležili so se jih trije mašniki, en dijakon in eden naših neduhov-nih bratov, ki je bil ravno končal novinstvo (novicijat). Slaboten je sicer ta začetek, pa vendar tako velika in važna novost na Jutru, da ae zato moramo srečne šteti. Posebno znamenito jc pri tem tudi še, da se je neki oče s svojim sinom vdeležii tih duhovnih vaj. Oče, ki je po spreobernjenji (iz razkolništva) p stal mašnik, je fajmošter, sin je pa ravno omenjeni neduhovui brat našega reda. Pozneje, že v počitnicah, je prišel še en fajmošter duhovne vaje opravljat, ker v svojo žalost ni mogel priti k njim v postu.	(Konec nasl.)
Misijonske sporočila r. I*. Valjavca.
XXII.
Sv. posla nje v Sentjurjt na, Štajerskem. od 15.—24. prosenca ls71.
Pervi izlet iz Repen j 1. 1871 nam je bil na Štajersko mesca prosenca. Debel sneg je pokrival gorenjsko lepo stran in občuten mraz je preveval hrib in dol, so-sebno 14. prosenca pri odpotvi naši v Sentjuri. Komaj je Človek roke in noge čutil na vozu, škripalo je pod
snemi kakor v nar hujem mrazu perve zime. Tedaj smo bili veseli, da smo složno v toplem vlaka si mogli po volji noge stegniti. O. Stare, ki je pervič iz Repenj sel na poslanje, je nama z o. Doljakcm po poti s svojo veselostjo dolgočasno vožnjo kratil. Ravno z mrakom ■mo prišli v Šentjuri, kjer je pod nogami škripalo kakor na Kranjskem, po cesti in stezah polzelo, da si človek ni bil nobene stopinje svest.
To bo pač žalosten misijon, bi si bil kdo mislil. Kdo si bo pač upal pri taki polski poti, pri toliki zimi k župm cerkvi? Štajerci, ženske in otroci, so vsi skorej letinsko oblečeni. In v temi k 6. maši — kdo oddaljenih pojde?
A jako bi se bil zmotil, ki bi bil tako sodil Šent-jurčane in Sentjurčanke. Vse je prišlo, in to ne le zjutraj, tudi ob desetih in popoldne je bila cerkev, iz ktere so zavoljo večega prostora klopi djali, polna domačih. Vse se je terlo v svetišči šentjurskem o milostnem času svetega poslanja, celo ptuji so od vsih bližnjih krajev tako pritiskali k govorom, da so se v resnici ljudje komaj gibati mogli po cerkvi.
Pri stanovskih podukih je bilo posebno veiiUo ljudstva in vidilo se je, da je Štajercem naš način misijona prav dopadel. Koj so hotli po skončanem šentjurskem misijonu imeti ljudje misijon v Vojniku, v Dramljah. Župnika iz Dramelj so tako nadlegovali, da jim je z leče slovesno obljubil: tudi on hoče prositi sv. misijona, kar je zares tudi storil.
Da p<>božni ženski spol po Stajerskom rad Božjo besedo posluša in k spovedi hodi, mi je bilo že davno znano, da bi pa moški, sosebno mladenči, tako goreči bili, ne bi bil verjel, ko bi tega sam v Sentjurji ne bil vidil. Moški so stali pri spovednicah kakor stene, v nar lepšem redu do zadnjega. Veliko smo jih mogli pri vsem t- m pa še doma med govori spovedati, kajti niso rooirli kwi nikakor na versto priti. P. Stare je sosebno veliko storil, če ni v cerkvi, re pa doma spo-vedoval možake, ralader.ee in Nikodeme.
Predzadnji dan sv. poslanja pa sami knezovladika k svojim ovricam p< gledat pridejo. Perva pot jim je bila v cerkev govor poslušat, druga popoldne vspoved-nico. Lepšega pač ni v čedi, kakor kedar viši pas'ir sam svoje ov k— na pašo pelje. Kar je ran cga Slom-šeka v ljudstvu nepozabljivega storilo, je bilo to, da je tolikanj rad 7. mitro na glavi >n s pastirsko svojo palico v roki svojo «Vdo povsrd nagovarjal, se v vsaki du hcvniji v spovednicn vsedai. Kako j'» bilo torej šentjursko 1 udstv ' ve-eio svojega vladika viditi v spovednici, od svnjt\irega pastirja zvt ličanske nauke sprejemati. Komaj je prišel in ga je ljudstvo vidilo pred oltarj-m gov« r po-lušati, je bilo že zanj vneto. Ko se jim na leči reče, glejte ljubezen svoiega visega 1 r.stirja do vas -- prišli so k vam, ker vas radi imajo, k sv- jim ovčičam na milijon. In kakor bi bil pokojni Slomšek pred njimi, jih j«» jok zagnal. Popoldn«- pa je blia silna goječa »»koli škof<»ve spovednice, ter se ljudst.o okoli stoječe, b jč .s - zt svoj prostor, ni hotlo, ne m glo v svojo škod i / mc-ta ganiti, ne na 1> vo i.e na desno, ne nazaj ne nap:« j Vladika s< se terdno deržali reda sv. poslanja: poslušal: so govore, spovedovaii ko zadnji du hovn«-v d-» osmih zvečer. Veseli s » bili pri večerji, pra-ša!i, kedaj naj mašujejo drugo jutro. Prevzamejo žup nikovo mašo ob (» zjutraj in celo sv. Obhajilo bi bili radi svojim ovčicam delili, ko bi koj p > m*ši z blagoslovom ne bilo govoia. Po govoru zajuterkujejo, grejo zopet v spovednico in nei.ehoma spovedujejo do sklepa sv. maše, ki je bila zadnja pred blagoslovljen jem misi jonskega križa.
O poii enajstih jih čakamo v župnem domu, da nam misijonski križ blagoslove. Ker niso imeli seboj
mitre, so celjski opat svojo v Šentjuri poslali, ktere pa nečejo več djati na glavo, ko jo je njih viši pastir na glavi imel, temuč so jo poklonili župniku šentjurskemu g. Hašniku v spomin na sklep misijona. Tako je tudi to sv. poslanje še tudi iz tč strani imenitno postalo: ima namreč zdaj Šentjuri mitro, pa brez glave, na ktero bi se smela devati. Čez nekoliko časa se zasliši hoja po stopnicah šentjurske župne hiše: vladika grejo, spremljani od svojih dostojanstvenikov. — Lepo jih je bilo viditi v vladikovi opravi, z mitro na glavi, s pastirsko palico v rokah. Resnobno-prijazno stopa viši pastir sredi svojih duhovnov, proti misijonskemu križu. Vstavi se pred lepo razpelo, moli in peva obredne molitve in blagoslovi misijonski križ. Ljudstvo gleda veselo začudeno svojega pastirja molijočega, blagoslovljajočega. Vzdigne se križ, kterega mladenči neso. O svetičnem sprevodu *e sliši miiozvučni glas priterkavajočih zvonov, pevkinj in duhovnov. Nosi se zastava slavna, starodavna, zmago-nosna: sv. križ, kraljevo znamnje, nebeški ključ, na svoje me-to. Pogled lep, veličasten, pa tudi mil, da človeka solza posili. O. Stare je jokal pri tem pogledu vpričo ljudstva brezmnožcega, tako, da si je obraz z obema rokama mogel zakrivati. -- Križ je postavljen, sklepni govor je r<a ver<ti. Kdo ga je imel? Knez vladika sami. V lepem, prostem govoru opominja visi pastir svojo čedo, da uaj se po zaslišanih naukih sv. Cerkve derži resnic sv. vere katoliške, misijonskih opominov, v kterih naj do konca stanovitno ostane. Slednjič zahvaljuje očete misijonarje sam v imenu župnikovem in ovčic samih, za naš trud, potem papežev blagoslov, in z zahvaljeno pesmijo dokončd sv. poslanje v Sentjurji.
Po blagoslovljenih križčikih in svetinjah in po danem višnjevem škipulirji, se začne veseli obed. Vladika je prijazen, ljub kakor oče, sredi svoje ljubljene družince. Pričujoč je bil župnik iz Dramelj, kterega so ovčice prav naganjale za sv. misijon. V šali ga vprašam, ki je poleg mene sedel: no g. župnik, kdaj bo pa pri Vas misijon? Vaši ljudje so me vprašali, če bo res precej po šentjurskem. Jaz jim nisem vedil druzega odgovoriti, ko da nič ne vem. Rekli so mi, da ste ga na leči že oznanili. — Res je, obljubil sem ga jim, in da bom prosil zanj. — Nu, g fajmošter, zdaj je priložnost, govorite, povzame vladika, ki jo z drugim govoril in vendar mojo salo poslušal. — Res, prosim misijona, zapišite me za 1. 1872 meseca maja! Iu jaz pridem tudi k Vam, pristavi vladika, r.a misijon, kakor sem prišel v Šentjuri zdaj. — Družba vsa vesela nazdravlja na to vladiku in župniku Zdaj pa se vzdigne domači župnik ii izreče zdravieo knezu v slovenskem jeziku. Iu vla-uika o *govori slovenski, v lepi be-edi se zahvali za zdra vico, še enkrat nam, potem župniku in slednjio vsim gospodom, ki so pomagali v sv. pf-slanji. — Potem, na-prošeni od nekterih, grejo še enkrat v spovednico in nazadnje pred odhod .in nas prav vijudno, očetovsko pozdravijo, nas v Maribor na počitnice povabijo ter se raci slovesnim priterkavanjem z župnikom na saneh odpe jejo na kol .dvor. Spoznal sera v šentjurskem misijonu lavantinskega škofa, čislam moža v njem, vnetega za bb-gor ovčic svojih, škofa po volji Božji — tega porok nar veči 50 mi besede njegove pred župnikom: današnji dan je bil eden naj v e s e 1 e j i h mojih dni. — Veseli, navdušeni smo tudi mi zapustili ozdravljeni Šentjuri.
.llarijin poslanec.
Grozovito preganjanje je terpela katoliška vera na Angleškem. Neki škof preoblečen v kmetovsko obl ko hodi po škotskih gorah. Huda nevihta ga vjame, in
stopi v neko kmetiško bajto, ter prosi prenočišča. Gostoljubno je bil sprejet; hišna gospodinja, ktera se je zdela biti vdova, ukaže svojim sinovom, naj vse pripravijo, kar zahn va gostoljubnost, in kmalo je bila ve-čerjaJ napravljena. Toda o verskih rečeh niso hotli ne ptujic ne domači nič spregovoriti; vendar je škof zapazil, da tare neka britkost dobro družino.
Čez nekoliko časa ostane škof sam s hišno gospodinjo, in tedaj sklene zvedeti skrivnost o žalostni osodi, ki vznemirja hišne prebivalce. — Vi ste silo dobrotljivi, pravi on, pa zdi se mi, da vas teži neka otožnost. — Oh! prav sodite, mu odverne stara ženica; tukaj v tej hiši, ravno v bližnji sobi leži moj mož v silnih bolečinah na smertni postelji. Že samo to je velika nesreča; pa zraven te je druga, še večji. Ubogi terpin vedno terdi, da ne bo še umeri, in se ne ve pripravljati k tej vse odločilni stopinji. — Bi ga li smel obiskati? vpraša škof, kteremu se odpira prilika k dobremu delu. Prosim, stopite k njemu, odgovori stara žena, in zdajci pelje škofa k bolniku. — Precej spozna, da bo začel bolnik umirati, in da le stopinjo ima še do večnosti. Tako je bil oslabel, da ni mogel več slišati in razumeti njegovih prizorov. Vendar mu škof govori in ga nagiba k vdanosti v voljo Božjo za zadnjo uro; bolnik se zbudi iz svo|e omotice, povzame vse svoje moči, ter odgovori z naj živejšim povdarkom veliko krepkejše kot je pričakovati^ od človeka v takem stanu: Ne bom še umeri, ne.
Škofu se je to zdelo nekaka domišljija in prizadeval si je na vso moč in z vso previdnostjo, da bi mu mogel spodbiti njegove ugovore; pa umirajoči je vedno bolj terdovratno terdil in ponavljal: Ne bom še umeri, ne. _ Povejte mi vender, mu odverne škof, zakaj se hočete vi edini vstavljati vesoljni postavi, ktero je Bog dal za vse ljudi, in ki je dobrota vsem, ker nam stori pristop v tisti raj, v kterega nam je Jezus Kristus vrata odperl. — Te besede so umirajočega globoko presunile, in vpraša škofa: Prijatelj, ali ste vi katoličan? Sem, pravi škof. — Ako je to tako, vam bom tedaj povedal, zakaj da ne bom še umeri. Zdaj zbere svoje zadnje moči in pravi razločno: Tudi jest sem katoličan, in od dneva svojega pervega obhajila nisem opustil noben dan se priporočiti Materi Božji, naj ne pripusti, da bi umeri brez duhovske pomoči. Menite li, da bo Mati Božja pustila neuslišano mojo molitev, ktero sem stanovitno in odkritoserčno odpravljal? Ne, to ni mogoče, in toraj sem si svest, da ne bom umeri. — Moj sin, zakliče glo boko ginjeni škof, vi ste uslišani. Jaz, ki z vami govorim, sem duhoven, še več, *kof sem: in ako se znajdem pri vaši postelji, me je Marija po tih gozdih k vam pripeljala. Nato vzame izpod obleke svoj škofovski križec, ki mu je visel na vratu. - Ko bolnik to zagleda, zavpije: O Marija, o moja dobrotljiva mati, bodi vselej češena! Sedaj se oberne k škofu, in ga prosi: Spovejte me, ker zdaj vem, da mi je umreti. — Nekoliko minut potem, ko je bil od Marijnega poslanca prejel sv. odvezo in blagoslov, je mirno v Gospodu zaspal.
Razgled po »vetu.
Drobne novice. Serbija je pod orožje poklicala vse moške, ki so zmožni za vojaško službo. — Bolezen ruskega velikega vojvoda Nikolaja je vedno se prav huda. — Armenski katoliški patrijarh Hasun je iz Carigrada naznanil v Rim, da Hamid sultan hoče spolniti vse obljube, ki jih je storil Murad V katoliški Cerkvi, berž ko bo turjki vladi to mogoče. — Ruski car je bil nedavno v zaslišanje sprejel sinova emira iz Bukare. — Med mohamedani povsod je velik šum zarad vojske, ki
ima biti med Turkom in Rusom. Indijani v daljnem Jutrovem, mohamedani pod Rusom (kakor na Kavkazu), v Algeriji in drugod hočejo iti na vojsko za „islam<4, mohamedansko vero. — V Madridu preklicuje kraljev ukaz sekvester (zapečatenje, pograbljenje) karlistovskih posestev. Tudi je pomilosten h silo veliko karlistov, ki so bili obsojeni v pregnanstvo. — Ako bode vojska, hoče boje Turčija poa orožje poklicati tudi kristjane: Armene, Greke, Bulgare. — Spomenica Bošnjakov do konference za mir v Carigradu pravi, da so turški vojaki v zadnji vojski razdjali 1400 hiš, ubili 6500 ljudi, in 168.000 jih je mčglo bežati čez mejo. — Judje v Palestini menda veliko posestev kupujejo od Turkov. -V 16 okrajinah na Japonskem je vstalo hudo rogovil-stvo. Vstajniki zahtevajo, da naj se iz službe denejo glavni svetovalci, ki vladarju lažejo in taje pravi stan dežele in jo v pogin dervijo. — V Moskvi na Ruskem so boje zasačili neko razkolno krivoversko rogovilstvo, ki menijo, da je v mnoge stebla razveriženo in daleč po cesarstvu razširjeno. Ta sekta ima neki prestolu in cesarski družini nevarne namene in teži na republiko. Gotovo je, da veliko in pa stranske razkolništva Rusijo le slabijo iu imajo njen razdor v sebi; nepremagljiva pa bi bila Rusija, ako bi bila zedinjena v katoliški Cerkvi in ravno s tem zedinjena sama v sebi.
Cref in h*u? zrehte »nniiire.
Zahvala.
Št. 1. Pobožna deklica Jožefa KI. iz okolice prosi, da bi v Danici naznanili to le: Njena družina je bila na priprošnjo naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca oteta velike stiske, potem ko so vsi domači opravili 9dnevnico k Naši ljubi Gospej v ta namen in so bili obljubili srečni izid po Danici naznaniti.
V	Terstu pri novem sv. Antonu, 1. pros. 1877.
M. D.
Prošnje.
Št. 1. Sestra iskreno prip- roča udom bratovšine Nase ljube Gospe presv. Serca v priprošnjo pri Mariji svojega 181etnega brata, kterega nikdo ne more pripraviti h kakemu duhovnu, ki bi ga nekoliko podučili za sv. obhajilo, ker pervega sv. obhajila še zdaj ni opravil. Verh tega je pijančevanju in preklinjanju močno vdan, in s svojo materjo silno gerdo ravna.
V	Ljubljani, 2. prosenca 1877.	A.
Št. 2. Dve osebi ste v dušnih in telesnih potrebah prav serčno priporočeni v bratovsko molitev Naše ljube Gospč presv. Serca.
Št. 3. Devica sirotica se iskreno priporoča v molitev bratovšini preljube Gospe presv. Serca, da bi Marija, ki je mati srotic, pri Bogu izprosila milost za dosego namena, da bi mogla pošteno živeti. Uslišanje hočem po Danici razglasiti.
*/. P m
Št. 4. Neka oseba, ki ima že od mladosti bolezen v glavi, kar ima še druge neprijetne nasledke, se prav lepo priporočuje v molitev vsim udom, da bi ji Marija zopet sprosila zdravje in še v drugi reči željo spolnila, če je Božja volja. — (Pristavek. Za take reči se ne jemlje nič plačila, zato smo poslani goldinar obernili za bratovšico sv. Vincencija v prid ubožnih, ker ga ne vemo kam Vam nazaj poslati. Vred.)
Listek za raznoterosti.
lx Ljubljane. Milgosp. Jožef Zupan, bivši 3. grud. slovesno za Btoinega prosta vmeščeni, bo o novem letu odstopili od službe mestnega fajmoštra, in nastopili so preč. gosp. kanonik Anton Urbas častno službo mestnega fajmoštra, dekana za okolico in nadzornika dekanijskih šol za veroznanstvo in verske vaje.
»Učiteljski tovariš" je pričel ob novem letu 17. tečaj in obeta še nadalje delati: „Vse za vero, dom in cesarja". G. prof. Mam hoče kazati solnčno in senčno stran Kr. Čbeličarjev, pa kaj sta bila dr. Jaka Zupan in Matej Ravnikar v slovenskem slovstvu. Liat izhaja 1. in 15. vsaki mesec in stane 3 gl. na leto.
»Slovenska čebela", družbeni list za čebelarstvo, prične svoj 5. letnik in vabi Slovence k naročevanju. List velja za naročnike in ude 2 gl. na leto in izhaja vsak mesec. Vrednik je g. Jož. Jerič, predsednik čebelarskega društva. Ako bo veliko naročnikov, bode za prilogo izhajal: „Poduk o umnem čebelarstvu" tako, da bodo naročniki poslednjič imeli v rokah celo knjigo — zastonj.
„ Opravilo SV. Feliksa pri 8V. Jakopu v Ljubljani na sv. Štefana praznik se je prav slovesno obhajalo, kakor vsako leto. Vdeležilo se je prav veliko vernikov s sv. Obhajilom odpustkov in pa cerkvenih opravil. Opomnjeno bodi tukaj, da verniki v Rimu iz vsega mesta hodijo obiskovat ceii dan take cerkve, v kterih je pa-tronako ali kako drugo obhajanje z odpustki.
Razširjenje cerkve v Nazaretu. Prečast. P. Cipriano da Treviso, veliki komisar za Sveto deželo, nam piše, da se bode razširila cerkev v Nazaretu v Galileji, namreč cerkev nad prostorom Marijne hišice, ki je zdaj v Loreti na Laškem, v kteri je bil angelj Mariji naznanil rojstvo Sini Božjega, ,.ubi Verbum cara factum est". Pristavil je, da tudi zbirke znane sestre 3. reda Ane Lah se boJo v to obernile.
Dunajska razstava 1 1873, ki je toliko šuma delala, je imela 4 milijone dohodkov, 19 milij. nov pa stroškov! To je tudi gospodarstvo!
Vojvodnja Gallieri v Genovi, ki je darovala milijon lir ubogim in milijon lir sv. Očetu, je namenila tudi svoj veliki dvor .,sopra le Peachiere" za veliko sprej-miše tacih, ki z boleeni okrevaj'-, da se popolnoma vterdijo.
God Pija IX, prebavnega sedanjega namestnika Kristusovega, je bil Sentjanžev dan. Imajo tedaj zdaj 84 let, 7 mescev in 22 dni. Veliko jih je že umerlo, ki so jim smert vošili, in upati smemo po Božji dobroti, da še veliko jih bodo preživeli. Bog ohrani Pija IX še mnogo let!
Za veliko petdesetletnico škofovstva sv. Očeta, ki bo 3. rožnika, se v Parizu delajo že priprave. Postavili 80 v ta namen poseben odbor, kteremu je predsednik markiz Des Cars. Tudi v Belgiji se v ta namen že gib ljejo, in med drugim hočejo Piju IX poslati prelepo pismo verne vdanosti. Iu SlovenciV...
Zl god SV. Očeta, 27. grud., je med poslanci druzih katoliških vlad vošila naznanil Piju IX tudi grof Paar, poslanec avstrijski. Imenovani 6o še poslanci: portugalski, paraguajski, braziljski in belgiški.
Svetinje makabejskih bratov, nedavno najdene v Rimu, v cerkvi ketinj sv. Petra, kakor smo undan naznanili, so bile po posebnih postavah preiskovane, za resnične spoznane in postavljene v očitno češenje.
Poslednje novice. Primirje v serbsko-turški vojski je podaljšano do 1. sušca. — Med tem je Turk oklical svojo vstavo. Slaba čast za to napravo, če je že za Turka dobra. — Dosti je povedano o tej „turški vstavi", ako omenimo, da si je Turk po šegi vstavovercev večino dobro zagotovil, ker tudi po okrajinab, koder je večina kristjanov, mora polovica poslancev biti turkovl — Deržavniki za mir v Carigradu pa so se menda zedinili o tirjatvah, in ako jih Turk ne sprejme, menijo boje zapustiti Carigrad. Drugi so te misli, da bo Turk v bistvu privolil v tirjatve evropejskih poverjenikov. Nič tedaj se ne vč še za gotovo, če bo mir ali vojaka.
Miuhovshe spremembe.
V Ljubljanski Škofiji: 0. g. Anton Jakšič je dobil duhovnijo Poljanico, in Osilnica je toraj razpisana 21. grudna. Razpisane so tudi duhovnije: Ambrus, Sela pri Kamniku, št.-Jošt pri Verhniki, Zlato polje pri Kamniku, št.-Mihael pri Žuženberku. Vmeščeni so čč. gg.: Jan. Keržič za Jesenice, Greg. Jakelj za Žalno, Juri Zore za Kerko, Mih. Bogolin za Ajdovico, Lor. Gerjol za st.-Gregorij, Šim. Žužek za sv. Katarino, Mih. Saje za Štango. C. g. Jan. Gostiša je nastopil kuracijo v jetuiš-nici na Gradu; č. gosp. dr. Ant. Jeglič pa kuracijo v ženski jetnišnici v Begnjah. — Prestavljeni so čč. gg.: Jak. Sušnik iz Srednje vasi na Koč. v Cernomelj za II.; Pet. Mohar iz Predosel; v Mengeš; Mavr. Šarabon iz Kranjske gore v Predoslje; Ant. Jamnik iz Selc v Moravče; Jak. Vindišar, dozdaj v pokoju, v Kranjsko goro; Jan. Žan v Loko. C. g. Jan. Dolžan, župnik v Sbandati-u v poreski škofiji, je dobil duhovnijo Tujnice. Č. g. Jan. Čemažar, duhoven v št.-Joštu, se podd v pokoj. — Umeri je 4. grudna v Kranju č. g. Tomaž Sežun, lokalist v pokoju. R. I. P.
MMobrolni darovi.
Za sv. Očeta: S prošnjo sv. blagoslova v novem letu K. S. 1 križavec za 2 gold. 12 kr. st. den. — J. Kajžar 1 gl., proseč sv. blagoslova za vse potrebe. — A. Platnar po g. R. 1 gl. — Iz Selc po č. g. fajmoštru 10 gl., večina v sr.
Za afrikanski misijon: K. S. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. d. — Po g. J. Dol. 1 gld. — Po č. g. Jak. Maroltu O gl. — J. Kajžar 1 gl. — A. Platnar po g.
R. 1 gl.
Za amerikanske misijone: K. S. 2 križavca = 4 gl. 24 kr. st. den.
Za misijone v Sveti deželi: K. S. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. den.
Za misijone v Kini in Japonu: K. S. 2 križavca = 4 gl. 24 kr. st. den.
Za sv. deželo: Fara v Cernem verhu pri Polhovem gradcu 5 gl. 50 kr.
Za varhe Božjega groba: J. Kajžar 50 kr.
Za sv. Detinstvo: J. Kajžar 50 kr. - K. S. 1 križavec za 2 gl. st. den.
Za bratovšino sv. Leopolda: Po č. g. Jak. Maroltu 1 gold.
Pogovori z gg• dopisovalci.
Pree. gosp. Fr. K. v Mar.: Iskrena zahvala in pozdrav! — G. Iv. S-k v Celovcu: Dan. sc Vam pošilja, ponudbe prav drage. — Gg. P. O., R. G. in Jak. Kr.: Opravljeno pri opravništvu.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.