Ta teden v Našem tedniku Druga seja narodnostnega sosveta Bivši predsednik koroškega deželnega zbora Herbert Guttenbrunner o državnem prazniku _________________stran 5 31. oktober — dan varčevanja /100 let Posojilnice Glinje » stran 8/9 Koroški OVP-klub obiskal Južno Tirols SVP se je izrekla proti asimilacijski politiki Pretekli konec tedna je bil koroški OVP-klub na obisku na Južnem Tirolskem. Koroško delegacijo, ki jo je vodil Christof Zernatto, je sprejel predsednik SVP Hubert Frasnelli. Korošcem so Južnotirolci predstavili južnotirolsko avtonomijo, poseben poudarek pogovorov pa so dali Južnotirolci tudi narodnostnemu vprašanju. Izpostavili so trojezičnost na Južnem Tirolskem in so se čisto jasno postavili proti vsaki asimilacijski politiki in so se zavzeli za samostojnost narodnih skupnosti. To je podlaga za dialog v deželi, tako SVP. Južni Tirolci se hočejo kot velika manjšina zavzeti za samostojnost in razvoj številčno najmanjše narodne skupnosti. Kdor je nas le malo poslušal, je nas razumel, tako Frasnelli. Koroška delegacija je vzela izvajanja o manjšinah menda brez komentarja na znanje. Predsednik SVP Hubert Frasnelli je sprejel koroško ČVP in se mdr. izrekel proti vsaki asimilacijski politiki. naš tednik LETO XXXXI. Številka 43 Cena 8,— šil. (10000 din) petek, 27. oktobra 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Pogovor Haider-Šinigoj: Pozornost tudi manjšinski politiki V ospredju pogovorov je bilo vprašanje varstva vodnih rezerv v Karavankah ter zaščita zraka. V ta namen bosta Slovenija in Koroška še oktobra sestavili posebno delovno komisijo. K manjšinskemu vprašanju na Koroškem je dejal predsednik Šinigoj, da so vidni napredki (tv-oddaje, Ij. šola v Celovcu itd.) in da je v tem dobrem pogovornem vzdušju treba napredovati. Šinigoj je poudaril, da Slovenija polaga veliko važnosti na ustanovitev dvojezične trgovske akademije, istega mnenja je bil tudi deželni glavar Haider. Šinigoj je izrazil tudi prepričanje, da bosta zvezna in deželna vlada izpolnili točke memoranduma. Z vstopom v sosvet se je položaj Slovencev kakovostno izboljšal, tako Šinigoj, ki je tudi pripravljen sodelovati na manjšinskem kongresu, ki ga hoče prirediti Koroška. Šinigoj in Haider pa še hočeta skupno odpreti tudi Pavličevo sedlo. Predsednik Dušan Šinigoj na obisku na Koroškem Predsednik republiškega Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je prišel preteklo sredo na uraden obisk na Koroško. Preden se je Šinigoj srečal s koroškim deželnim glavarjem Jčrgom Haiderjem, je sprejel tudi obe slovenski osrednji organizaciji. Šinigoj je imel obširen pogovor z organizacijama že 13. oktobra v Ljubljani, v Celovcu pa so zastopniki obeh osrednjih organizacij informirali Šinigoja o aktualnih vprašanjih, kot npr. o poteku druge seje narodnostnega sosveta. Narodni svet koroških Slovencev sta zastopala predsednik dr. Matevž Grilc in tajnik mag. Marjan Pipp, ZSO pa predsednik dipl. inž. Feliks VVieser in podpredsednik Franc Kukoviča. Pri pogovoru je bil tudi navzoč predsednik ZSZ Miha Antonič. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in Dušan Šinigoj pri pogovoru v Celovcu. (Foto: Fera) Politika STRAN STRAN Politika Koraki k trgovski akademiji Pretekli četrtek je v prostorih ministrstva za notranje zadeve bila druga seja sosveta za koroške Slovence. Glavni točki dnevnega reda sta bili sklepanje o dvojezični trgovski akademiji in o finančni podpori delovanju slovenskih organizacij. Sklep o trgovski akademiji je bil soglasen: sosvet svetuje zvezni vladi, naj s pričetkom šolskega leta 1990/91 v Celovcu odpre vrata dvojezična trgovska akademija. Po mnenju slovenskih organizacij bi naj trgovska akademija bila v prostorih Slovenske gimnazije, po mnenju zastopnikov strank bi se o tem naj še razgo-varjali zastopniki deželne in zvezne vlade ter inšpektor za slovenski pouk na srednjih in višjih šolah in ravnatelj Slovenske gimnazije. Sicer bi lahko zastopniki osrednjih organizacij skupno z zastopnikom cerkve (ali pa tudi sami) izglasovali večinski sklep v smislu predloga osrednjih organizacij, vendar tega niso storili. Pred sejo sosveta je namreč bila seja koordinacijskega odbora, na kateri sta osrednji organizaciji uskladili stališča in se zmenili za skupno postopanje v sosvetu. Bistven del domenitve je bil, da bo v sosvetu sklenjena trgovska akademija na Slovenski Ob robu . . . Na drugi seji sosveta so prvič delili podpore slovenskim ustanovam. Če bi imeli Slovenci lastni skupni finančni kontrolni organ (npr. t. i. Rechnungshof) bi ta gotovo imel marsikaj za pripomniti. Tako so npr. dobili cerkev, SPZ in K KZ vsaka po 700.000,— šilingov, ki jih naj bi naprej razdelili. Pri razdeljevanju sta KKZ in SPZ dali skupaj domu v Tinjah na razpolago 340.000,— šilingov, cerkev pa se je kar ..vzdržala" in Tinjam ni namenila sredstev. Zato pa je cerkev iz sredstev za pospeševanje slovenske narodne skupnosti namenila 100.000,— šilingov za izdajo knjige ..Slavimo gospoda". S tem nočemo reči, da knjiga ni vredna podpore, toda izdajo knjige bi morala podpreti krška škofija, ki iz svojih sredstev podpira tudi izdajanje nemških knjig. Zdaj se stavi vprašanje, ali bo sosvet moral odslej financirati v dvojezičnih farah tudi mašna oblačila, renovacije cerkev itd. . . Dejstvo pa je, da so prvi proračun sklenili zelo hitro in ni bilo veliko časa za razpravo, za katero pa si naj bi za naslednji proračun le pustili nekoliko več časa. gimnaziji tudi proti volji strank. V zvezi s tem se stavi vprašanje, zakaj sta tajnik ZSO Marjan Sturm ter zastopnik cerkve dr. Inzko v sosvetu spet načela diskusijo o lokaciji trgovske akademije. V projektno skupino, ki naj izdela vse načrte na trgovsko akademijo, naj po sklepu sosveta vstopijo tudi uradniki deželne vlade. Za realizacijo projekta se naj nemudoma vodijo razgovori med zvezno in deželno vlado. Tudi to je sklenil sosvet. Ustanovitev trgovske akademije je delna izpolnitev člena 7 in pravzaprav spada v izključno pristojnost zvezne vlade. Če se bodo vršili razgovori med deželno in zvezno vlado ali ne, v bistvu ni stvar sosveta. Na to dejstvo je opozoril tudi sekcijski vodja ustavne službe dr. Holzinger. Stavi se vprašanje, zakaj sta osrednji organizaciji v sosvetu odstopili od skupnih sklepov, sprejetih na seji koordinacijskega odbora. Brezhibno je potekalo sklepanje o finančni podpori organizacijam narodne skupnosti. Sosvet je odobril osrednjim političnim in kulturnim organizacijam po en milijon šilingov osnovne podpore, 2,5 milijonov šilingov za dvojezično ljudsko šolo v Mohorjevi, 0,5 milijona šilingov za glasbeno šolo, 420.000 šilingov za Slovensko študijsko knjižnico ter ostalih 2,58 milijonov šilingov za konkretne projekte različnih društev, cerkvenih ustanov ter osrednjima kulturnima organizacijama za konkretne projekte. Že pred konstituiranjem sosveta je bilo izplačanih dva milijona šilingov iz proračuna za splošno pospeševanje narodnih skupnosti, tako da je država v letošnjem letu podprla slovensko narodno skupnost z 12 milijonov šilingov. Vsekakor lep napredek, če pomislimo, da so Slovenci bili Avstriji v vseh prejšnjih letih vredni manj kot pol miljona šilingov letno. Kljub temu pa je tudi ob tej priložnosti treba opozoriti, da številčno podobno močna danska manjšina v Nemčiji dobiva okoli 280 miljonov šilingov podpore letno, da torej „ naših" 12 miljonov šilingov še zdaleč ne odgovarja dejanskim potrebam. r.v. Tajnik NSKS mag. Pipp proti konsenzu za vsako ceno Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je zavzel k poteku in sklepom zadnje seje sosveta dokaj kritično stališče. „Ni naloga sosveta, da komentira pogovore med zvezno in deželno vlado, temveč, da sprejema javne sklepe in priporočila upravnim organom. Vrhu tega pa kaže prav potek zadnje seje sosveta, da bo treba slovenske člane zadolžiti za natančno izvajanje sklepov osrednjih organizacij in koordinacijskega odbora," tako tajnik NSKS. Po mnenju Pippa naj v sosvetu — to je edini posvetovalni organ zvezne in deželne vlade — ne prevladuje princip iskanje konsenza za vsako ceno, temveč naj pridejo do izraza stališča slovenske narodne skupnosti. Krajevni sestanek Mlade KEL v Globasnici Zadnji petek se je predsedstvo Mlade KEL predstavilo mladim na krajevnem sestanku v Globasnici. Po predstavitvi ciljev in težišč Mlade KEL, se je razvila živahna diskusija o težavah v globaški občini. Predvsem so mladi opozorili na nerešen koncept v turizmu v Globasnici. Jasno je prišlo do izraza, da se mladi branijo proti masovnemu turizmu, zaradi katerega bi morda nastala razprodaja domačega okolja. V Globasnici sami bo vnaprej delovala krajevna sekcija Mlada EL Globasnica. Izdala bo tudi »Globaški časopis" in tako informirala občane o perečih problemih občine. Gradiščanska: zakon o dvojezičnih otroških vrtcih sklenjen Na Gradiščanskem je deželna vlada sprejela zakon o dvojezičnih otroških vrtcih. Odslej bodo v 22 občinah, ki jih je ministrski svet priznal kot dvojezične, poučevali v otroških vrtcih nemško in hrvaško najmanj 6 ur tedensko. Starši, ki ne želijo dvojezičnosti, lahko svoje otroke odjavijo. V vseh ostalih občinah na Gradiščanskem pa velja ureditev, da se ustanovi dvojezična skupina, če to želi 1/4 staršev. Novi zakon je bil sprejet z glasovi SPČ in OVP. 14. zasedanje narodnih skupnosti v Sopronu v znamenju 200-letnice človekovih pravic Od 20. do 22. oktobra 1989 je bilo v Sopronu 14. srečanje narodnostnih skupnosti sosednih dežel. Gostitelji in prireditelji so bile uradne zveze nemške, slovaške, južnoslovanske, romunske in ciganske narodnostne skupnosti na Madžarskem v sodelovanju z županijsko komisijo patriotske ljudske fronte Gyor-Sopron, ki je organizirala to mednarodno srečanje. Srečanja so se udeležili zastopniki 23 različnih narodnostnih skupnosti (etničnih manjšin) ter 33 manjšinskih organizacij in institucij iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Švice, Madžarske in prvič tudi iz Češkoslovaške. Tema letošnjega srečanja — v letu spominjanja na pred 200 leti razglašeno deklaracijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah za vse državljane in 40 let po splošni deklaraciji o človekovih pravicah — se je glasila: »Človekove pravice in manjšine". S tem se je z vidika narodnostnih pravic ukvarjal član akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Geza Herczeg, medtem ko je namestnik ministra, vodja sekretariata narodnih in etničnih manjšin pri ministrskem svetu republike Madžarske, Csaba Tabajdi, osvetlil problem konkretno z nacionalno državnega vidika. Prav tako so zavzeli zastopniki udeleženih manjšin v svojih poročilih stališče do problematike in uresničevanja človekovih pravic in manjšinskih pravic v svojih lastnih državah. Vsa izvajanja so potrdila, da klasične, v skorajda vseh ustavah zajamčene osnovne svoboščine glede principa enakosti, prepovedi diskriminacije idr. za zaščito obstoja in za razvoj narodnih skupnosti ne zadostujejo. Na drugi strani pa sodobna mnenja o nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki se tičejo manjšin, v posameznih državah kljub neštetim mednarodnim deklaracijam, dogovorom in pogodbam in kljub ratifikacijam v pravnem redu v praksi niso Ustavna določila nove slovenslie ostave, ki določajo todi pravice madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji S sprejetjem nove slovenske ustave dne 27. sept. 1989 (Naš tednik je o tem zgodovinskem koraku k dejanski suverenosti in samostojnosti slovenskega naroda obširno poročal) so bile določene tudi pravice dveh narodnih skupnosti, ki avtohtono živita v Sloveniji — to je madžarske narodne skupnosti v Prekmurju in italijanske ob slovenski Obali. Nekateri krogi, ki so zelo žolčno reagirali na novo slovensko ustavo, pa so zagnali gonjo, da je ta ustavni amandmaj, ki določa pravice Madžarov in Italijanov v Sloveniji, v nesoglasju z jugoslovansko ustavo. Slovenija je na vse te nekvalificirane trditve reagirala stvarno in jih je z argumenti porinila tja, kamor sodijo — namreč v kot politične gonje in lažne propagande. 1. Italijanski oziroma madžarski narodnosti je kot avtohtonima na-rodnostima zajamčena pravica, da svobodno uporabljata svoj jezik, izražata in razvijata svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljata organizacije, uporabljata svoje narodnostne simbole ter uresničujeta druge, z ustavo določene pravice. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, kulture, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih kulturnih dejavnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti ter za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti in za razvoj narodnostno mešanih ob- močij in v ta namen zagotavlja potrebno pomoč. Socialistična republika Slovenija podpira sodelovanje italijanske in madžarske narodnosti z njunima matičnima narodoma. Z zakonom, s statuti občin ter s splošnimi akti organizacij in skupnosti se določi način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodnosti. Z zakonom se določijo območja, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti ter tiste pravice, ki jih pripadniki narodnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij. Pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti so zajamčene ne glede na njihovo število. 2. Za razvijanje svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva, za sodelovanje pri usposabljanju ka- drov, pri kadrovski politiki, pri uresničevanju gospodarskega in drugega družbenega razvoja, pomembnega za ohranjanje in razvoj narodnosti, za ohranjanje narodnostnih značilnosti narodnostno mešanih območij ter za sodelovanje z matičnima narodoma, ustanovijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti v občinah, kjer ti narodnosti živita, svoje samoupravne narodnostne skupnosti. Te skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinskih skupščin, kadar te odločajo o zadevah, zaradi katerih so ustanovljene samoupravne narodnostne skupnosti. 3. S 1. točko se nadomestijo prvi, četrti, peti in šesti odstavek 250. člena in dopolni ta člen; z 2. točko se nadomesti 251. člen ustave SR Slovenije. — V drugem in tretjem odstavku 250. člena ustave SR Slovenije se besedi »poleg pripadnikov" nadomestita z besedilom »skupaj s pripadniki". uveljavljena, obratno v nekaterih krajih jih grobo teptajo. Za uveljavljanje le-teh je potrebno stalno prizadevanje in vsakodnevni trud, saj človekove pravice niso statične pravice, temveč pravice, ki so dinamične in se stalno razvijajo. Udeleženci srečanja pa morajo na žalost ugotoviti, da to velja tudi za srednjo Evropo oziroma za prostor skupnosti Alpe-Ja-dran, kjer imajo prizadevanja za zaščito manjšin svoj izvor in dolgo tradicijo. Ostro so udeleženci zborovanja obsodili zatiranje narodnih skupnosti v Romuniji. Narodne skupnosti si bodo prizadevale za tesnejše sodelovanje z Delovno skupnostjo Alpe-Jadran in prva prilika za to bojo stališča narodnih skupnosti do uradih poročil posameznih dežel o položaju tam živečih narodnih skupnosti. Leta 1990 bo konferenca narodnih skupnosti v Benetkah. V Sopronu je bilo govora tudi o štetju narodnih skupnosti in soglasno je bilo ugotovljeno, da rezultati takih štetij (ki jih je treba izvesti v sodelovanju z narodnimi skupnostmi) nikakor ne smejo biti podlaga za kakršnekoli ukrepe, ki se tičejo narodnih skupnosti in njihovih življenjskih področij, saj njihove pravice ne smejo biti odvisne od številčnosti. Naslednje srečanje bo leta 1990 na Hrvaškem v Osijeku. Ponovno je za koordinatorja bil izvoljen dr. Franci Zvvitter. Več pozornosti gospodarskemu sodelovanju v prostoru Alpe-Jadran Na letošnjem občnem zboru Zveze slovenskih zadrug je bilo rečeno, da se bo ZSZ skušala v prihodnje bolj osredotočiti na gospodarsko sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. Pred 14 dnevi je bil Klub slovenskih občinskih odbornikov na obisku na Južnem Tirolskem, kjer so jih sprejeli mdr. tudi vrhunski gospodarski funkcionarji. Na tem srečanju smo vsekakor pogrešali naše zadružnike, ki bi ob tej priložnosti lahko navezali stike z Južnimi Tirolci, ki so Slovencem ponujali gospodarsko sodelovanje. To smo tudi zapisali in kritizirali. Klub občinskih odbornikov pa je mnenja, da je bila ta kritika na predsednika ZSZ nestvarna in neutemeljena in da ni v interesu slovenske narodne skupnosti. KSOO poudarja, da je vabil na srečanje samo svoje občinske odbornike, Zveza slovenskih zadrug da ni bila vabljena. Potemtakem bi morali že pretekli teden nasloviti kritiko na Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki bi enostavno moral povabiti tudi naše zadružne zastopnike, ker je bil ta obisk na Tirolskem enostavno prevelikega političnega in gospodarskega pomena za celotno slovensko narodno skupnost. Uredništvo V smislu novega dialoga med obema narodnima skupinama na Koroškem sta Narodni svet koroških Slovencev In državnozborski poslanec Karel Smolle vabila na predvečer državnega praznika „na srečanje na Koroškem", katerega so se udeležili najvišji predstavniki koroške deželne vlade, strank, slo venskih usta nov in društev Več o spreje mu naslednjič Politika Dr. Albert Berger bil imenovan za novega rektorja celovške univerze Dr. Albert Berger (levo) je Minuli petek, 20.10., je bil imenovan za novega rektorja celovške univerze germanist dr. Albert Berger. S tem je prevzel Berger mesto bivšega rektorja dr. Gunt-herja Modla, kateri je v okviru slavnostne prireditve predal zlato rektorsko verigo svojemu nasledniku. Pri predaji svoje funkcije je Hodi dejal, da ima rektor univerze pri določenih temah kot prvi in zadnji možnost besede. Kot je znano so se profesorji celovške univerze pod vodstvom rektorja Hčdla v zadnjih letih vehementno zavezemali tudi za manjšinsko vprašanje na Koroškem, kar seveda nekaterim ni bilo po volji. Tako je ocenil situacijo tudi deželni glavar Haider, ki je menil, da so predstavniki celovške univerze v preteklosti večkrat zavzeli napačno stališče v zadevah manjšinskega vprašanja. To naj bi se po želji Haiderja v bodoče spremenilo, kajti univerza ima nalogo, da gradi mostove, ne pa da gradi zidove, tako dobesedno deželni glavar Haider. Slovenci na Koroškem pa upajo, da se bo celovška univerza tudi v bodoče pod vodstvom novega rektorja nasledil dr. Giintherja Modla Bergerja zavzela za pozitiven razvoj v manjšinskem vprašanju. Rektor Berger pa je ob tej priložnosti izrazil željo, da bi celovški univerzi uspelo doseči plodovit akademski milje. Naš tednik: Herr Guttenbrunner, Sie waren immer die kritische Stim-me in ihrer Partei, der SPO — und das auch in Belangen der Volks-gruppenpolitik. Wie beurteilen Sie heute die Entwicklung der Minder-heitenfrage in Karnten? Občina Globasnica gradi lastno teniško igrišče Na pretekli občinski seji je globaški občinski svet sklenil gradnjo lastnega občinskega teniškega igrišča. Predlog sta stavila EL in SPO, potrdili pa so ga potem tudi trije člani OVP. Glasovanja vzdržal se je občinski odbornik Šimej Harrich (OVP), kar je vzbudilo le nekoliko nerazumevanja, saj je Harrich tudi predsednik domačega nogometnega kluba in se je povrhu tudi zavzemal za gradnjo teniškega igrišča. Njegovo zadržanje potemtakem ni možno stvarno razložiti. Gradnja teniškega igrišča bo stala občino pribl. 500.000,— šilingov, gradili pa bodo na zemljišču občine. V ta namen je bil v občini ustanovljen tudi teniški klub, kateremu predseduje Lorene Kraut, njegov namestnik je VValter Gutovnik. V imenu Enotne liste je podžupan Janez Hudi pozdravil gradnjo, menil pa je, da se naj bi občani tudi za druge občinske zadeve v tej meri zanimali, kot tokrat za ta projekt. Občinski svet je sklenil na tej seji tudi še dodatni letni proračun in nekaj prenamemb zemljišč. Žitara vas: o pretvorniku bo odločala deželna vlada Na četrtkovi občinski seji so v Žitari vasi razpravljali med drugim tudi o tv-pretvorniku na Blasnici. Družina Lipusch je posestnik tega zemljišča in je pripravljena ga dati v prihodnje na razpolago le, če bo pretvornik služil za sprejemanje tv-sporeda ORF in RTV Ljubjana. Občinski svet je sklenil, da bo v tej zadevi celovito informiral deželno vlado, ki naj bi potem rešila to vprašanje. Enotna lista je predlagala sanacijo nekaterih občinskih poti in cest, tako bodo mdr. popravili pot med pliberško cesto in Staro vasjo. EL je zahtevala tudi gradnjo pločnika med Ženeškim jezerom/Banja vas in Tihojami. Občina se bo v tej zadevi še pogovarjala z lastniki zemljišč in je predlog odložila. V dodatnem proračunu je občinski svet odobril 250.000,— šilingov za gradnjo mrtvašnice v Šentlipšu (pri pokopališču), kar pa ne odgovarja zahtevam prebivalstva. Zato je EL glasovala proti sprejetju dodatnega letnega proračuna. Kakor znano, so se občani v posebnem komiteju zavzemali za boljšo in predvsem cenejšo varianto, ki so jo podpirali tudi odborniki Enotne liste. Priprave za carinski urad ob Karavanškem predorn tečejo Pred kratkim so se srečali k delovnemu pogovoru zastopniki avstrijske carinske uprave in zveznega finančnega ministrstva. Delovnega pogovora se je udeležil tudi generalni direktor zvezne carinske uprave Zvonko Počič. Pri tem je tekel pogovor o administrativnem sodelovanju, v ospredju pa je bil pogovor o delu pri bodočem carinskem uradu ob Karavanškem predoru. Udeležence zborovanja sta sprejela tudi pred- sednik deželnega finančnega urada dr. Siegfried Lorber in predsednik koroške trgovske zbornice Karl Baurecht. Pri plodovitem pogovoru sta se predsednik trgovske zbornice Baurecht in vodja jugoslovanske delegacije pomenila o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Zborovanje so udeleženci zaključili s tem, da so si na licu mesta ogledali dela pri Karavanškem predoru. Odprtje predora je predvideno za leto 1991. Josef Guttenbrunner: Als kriti-scher Beobachter des politischen Geschehens, habe ich in letzter Zeit den Eindruck gevvonnen, dali die slovvenische Volksgruppe optimi-stisch in die Zukunft blicken kan n. Der Rat der Karntner Slovvenen ist von dem Standpunkt „Alles oder nichts" abgevvichen und versucht die Belange der Volksgruppe mit einer Politik der kleinen, aber, wie ich mei-ne, erfolgreichen Schritte, zu vertre-ten. Optimistisch bin ich aufgrund der Tatsache, dali es endlich gelun-gen ist, in Klagenfurt zumindest eine private, konfessionelle zvveisprachi-ge Volksschule zu errichten, wozu ich den Vertretern der slowenischen Volksgruppe gratuliere. Sicherlich hatten wir uns alle gevvunscht, dali dies eine offentliche Schule gevve-sen ware, doch in Anbetracht der ge-gebenen Verhaltnisse solite die Volksgruppe mit dieser Losung glucklich sein, denn eine private zvveisprachige Volksschule ist doch sicherlich besser als keine — oder? VVeiters ist es besonders erfreulich, dali es doch gelungen ist, Vertreter der slovvenischen Zentralorganisa-tionen in den Volksgruppenbeirat zu schicken. So glaube ich, dali die Vertreter der slovvenischen Volksgruppe nun doch zu kompetenten Verhandlungspartnern gevvorden sind und einen positiven Einfluli auf die Entvvicklung der Minderheiten-frage haben vverden. Naš tednik: Erstmals in der Ge-schichte Karntens ist es der FPO gelungen, die Position des Landes-hauptmannes zu besetzen. Wie glauben Sie, wird sich die Minder-heitenfrage unter LH Haider ent-wickeln, und was kann sich nach Ihrer Meinung die slovvenische Volksgruppe von ihm erwarten? Josef Guttenbrunner: Ich habe den Eindruck, dali es Slovvenenver-treter nun verstehen, eine pragmati-sche Politik zu betreiben. Sie sind bereit, sich zu Verhandlungen an den Tisch zu setzen und Positives fur die Volksgruppe zu erreichen. Und das ist nach meiner Ansicht das ein-zig Richtige. Wenn es gelingen wird, mit LH Haider zu positiven Verhandlungen zu kommen, so dali die slovvenische Volksgruppe davon etvvas profitieren kann, so solite man mit Haider verhandeln. Dabei bin ich aber der Meinung, dali Haider vif ge-nung ist zu kapieren, vvas fur seine Partei nutzlich ist. Naš tednik: Die slovvenische Volksgruppe, insbesondere noch der Nationalratsabgeordnete Karl Smolle, bemiiht sich schon seit ei-niger Zeit fur einen positiven Dialog zvvischen den Volksgruppen. Nun hat es den Anschein, als suche man den Dialog selbst mit einem freiheitlichen Landeshauptmann. Gost v NT Mit dem ehemaligen Prasidenten des Karntner Landtages sprach Heidi Stingler AnlaBlich des Nationalfeiertages, zu einem Termin, wo sich ver-schiedene Vereine, imbesonderennochslowenische, fureinfriedli-ches undgedeihliches Miteinanderder Volksgruppen in Karnten bemuhen, sprachen wirmit dem ehemaligen Prasidenten des Karntner Landtages Josef Guttenbrunner uber die Sinnhaftigkeit solcher Bemuhungen und uber aktuelle Fragen in der Minderheitenpolitik. .. Letztendlich brinat die Politik der kleinen Schritte mehr“ Warum glauben Sie, dali es nicht moglich war, mit der SPO in Karnten zu einem fruchtbaren Dialog zu kommen? Meinen Sie nicht, dali Ambrozy vor den Wahlen hatte wis-sen mussen, dali es rechts von Haider keine Uberholspur gibt und sich deshalb intensiver um die Stimmen der slowenischen Volks-gruppe hatte bemuhen konnen? Josef Guttenbrunner: Ich glaube, dati Ambrozy die Situation vor den VVahlen falsch eingeschatzt bat und eine grofie Chance verspielt bat, mit der slovvenischen Volksgruppe zu einem tatsachlichen Dialog zu kommen. Ich glaube aber, daB Ambrozy personlich der slovvenischen Volksgruppe g ut gesinnt ist, das aber in seiner Position nicht vertreten kann. Auch VVagner klopfte noch ganz an-dere Spruche, bevor er die Funktion des Landeshauptmanns inne hatte. Naš tednik: Wir sprachen von den Bemuhungen eines Dialogs zvvischen den Volksgruppen in Karnten. Was haben diese Bemuhungen ihrer Ansicht nach ge-bracht? Josef Guttenbrunner: Ich meine, dali die politischen Parteien in Karnten keinen einzigen Bevveis dafur er-bracht haben, dali es tatsachlich substantielle Gesprache mit der Volksgruppe gibt, die sich letztendlich positiv auf die Entvvicklung der Volksgruppe ausgevvirkt hatten. Das ist darauf zuruckzufuhren, dali man die deutschnationalen Anhanger in der Partei nicht vor den Kopt stolien will und Angst um VVahlerstimmen hat. Naš tednik: Um ein positives Mit-einander bemuhen sich gerade wieder in diesen Tagen um den Na-tionalfeiertag samtliche slovvenischen Vereine, die den deutsch-sprachigen Nachbarn mit Veran-staltungen unter dem Motto „Dober večer, sosed — Guten Abend, Nachbar" zum gemeinsamen Fei-ern einladen. Haben solche zwei-sprachigen Veranstaltungen — oft scheint es, dali sie eine Einbahn-stralie sind — denn uberhaupt ei-nen Sinn? Josef Guttenbrunner: Ich glaube, dali man einen Dialog vor allem zu-erst in der Dorfgemeinschaft suchen sollten. Dazu tragen solche Veranstaltungen viel Positives bei. Das Dorf ist ein Kristallisationspunkt, wo besonders die Eltern uber die Schu-le viel mitzureden haben. Deshalb solite man diese Bemuhungen im kleinsten Raume fortfuhren und so eine neue BevvuBtseinsbildung for-dern. Ich vveifi schon, dafi dies oft ein muhsamer Weg ist, aber wenn er auch nur da oder dort zu einem Er-folg fuhrt, dann solite man diesen Weg gehen. Naš tednik: Vor einiger Zeit haben sich die slovvenischen Zentral-organisationen entschieden, den Volksgruppenbeirat mit ihren Ver-tretern zu beschicken. Glauben Sie, dali die Slovvenenvertreter durch die Beschickung dieses Gre-miums mehr Einflufi auf die Ent-scheidungen in der Minderheiten-frage haben v/erden? Josef Guttenbrunner: Ich habe immer die Meinung vertreten, daB man eine Gesprachsbasis suchen solite, und der Volksgruppenbeirat gibt dazu eine g ute Gelegenheit. Hatte man den Volksgruppenbeirat schon fruher beschickt, so ware die Entscheidung in der Schulfrage si-cherlich anders ausgefallen. Nun, wo man den Beirat beschickt hat, solite man danach trachten, daB es zu einer positiven Entvvicklung in der Kindergarten- und Schulfrage geben wird. Genauso vvichtig erscheint mir die Errichtung einer zvveisprachigen Handelsakademie, die am slovvenischen Gymnasium Platz finden konnte. VVeniger vorrangig erscheint mir der Kampf um zvveisprachige to-pografische Aufschriften. Vielmehr meine ich, daB die Angehorigen der slovvenischen Volksgruppe von ihren Rechten der slovvenischen Amts-sprache Gebrauch machen sollten. Aber auch fur den Volksgruppenbeirat solite der Leitsatz gelten, mit kleinen, aber doch erfolgreichen Schritten zum Ziel zu gelangen oder sich diesem zumindest allmahlich zu nahern. Vertreter der slovvenischen Volksgruppe sollten immer danach trachten, vvas konkret zu erreichen ist und diese Chance nutzen. Naš tednik: Viele befurchten, dali es Haider vielleicht gelingen konnte, eine totale Spaltung der slovvenischen Volksgruppe herbeizufiih-ren, und zv/ar nach dem Motto „Tei-le und regiereIst diese Befurch-tung begrundet? Josef Guttenbrunner: Die Spaltung der Volksgruppe ist seit dem Jahre 1945 ein grundlegendes Trau-erspiel der slovvenischen Volksgruppe. Die Existenz jeder ethnischen Volksgruppe, egal vvie grofi oder wie klein sie ist, ist abhangig davon, ob ihr vvichtigstes Identitatsmerkmal — die Sprache — ezistiert. Aber auch die Sprache kann man ideologisch verfrachten, vvas aber vvenig sinnvoll, ja sogar zerstorerisch sein kann. Den slovvenischen Zentralorgani-sationen solite es primar darauf an-kommen, daB die Existenz der Sprache gesichert vvird. Nun ist es vvichtig, daB politische Verantvvortliche fur die Volksgruppe den bisher lange eingenommenen Standpunkt .Alles oder nichts" verlassen und die un-sinnige Spaltung endlich Obervvin-den. Im Endeffekt bringen kleine Schritte mehr, als ein groBer Schritt, den man nie machen konnte. Dessen sollten sich die slovvenischen Zen-tralorganisationen bevvufit vverden, und das gerade in einer Zeit, in der es Haider vielleicht tatsachlich schaffen konnte, die Slovvenen total zu spalten. Naš tednik: Schon dieses Jahr gab es seitens des Landeshaupt-mannes Bemuhungen, den 10. Oktober gemeinsam mit der slovvenischen Volksgruppe zu felern. Glauben Sie, dali dies in Zukunft gelingen konnte? Josef Guttenbrunner: Bisher habe ich es immer so empfunden, daB die 10.-Oktober-Feiern immer Sieges- und nicht Gedenkfeiern wa-ren. Besiegte vvaren immer die Slovvenen. Sollten sich die politischen Verhaltnisse und die Haltung gegen-uber der Volksgruppe im Land nicht grundlegend andern, so kann ich mir nicht vorstellen, daB es in Hinkunft gemeinsame Feiern zum 10. Oktober geben vvird. Naš tednik: Landeshauptmann Haider hat eine Wahlrechtsreform, nach vvelcher auch ein Vertreter der slovvenischen Volksgruppe Im Landtag vertreten sein konnte, an-gekundigt. Was halten sie von einer solchen? Josef Guttenbrunner: Somit be-kame eine eigenstandige Kandidatur der Karntner Slovvenen eigentlich erst einen vvirklichen Sinn. Was aber ein Vertreter der slovvenischen Volksgruppe im Landtag tatsachlich erreichen kčnnte, hangt vviederum von der Gesinnung der restlichen 35 Ab-geordneten ab. Deshalb sind Bemuhungen fur ein gedeihliches Mitein-ander im taglichen Leben von groB-ter Bedeutung. Sinnvoll vvare aber so ein Mandat auch nur, vvenn ein Vertreter nicht nur das Rede- sondern auch das Stimmrecht erhalten wur-de. Den Vertretern der slovvenischen Volksgruppe aber solite es immer darauf ankommen, eine positive Entvvicklung der Volksgruppenfrage her-beizufuhren — mit oder ohne politi-schem Mandat. Naš tednik: Herr Guttenbrunner, ich danke fur das Gesprach. Rož — Podjuna — Zilja Občinska saja Borovlje: Kanal in veleblagovnice Dvema tematskima in vsebinskima težiščema je bila v petek, 20. okt., podrejena občinska seja boroveljskega občinskega sveta: veleblagovnice in njihove posledice za boroveljsko gospodarstvo ter izgradnja kanala med Kožentavro in Resnico. Najprej veletrgovine: podžupan Rihard Šelander (SP) je v svoji funkciji kot pristojni gradbeni referent prebral prošnjo oz. predlog KONZUMA po povečanju zagrajene površine za 1500 m2. V to gradnjo oz. povečavo pa bi bila vključena že javna stranišča. Razen socialistov so vse frakcije (VS Borovlje, ljudska stranka, FBI. in svobodnjak) bile proti razširitvi veleblagovnice, ker bi to pomenilo konec za še preostale male boroveljske trgovine. Borovlje, tako argumentacija zagovornikov malega gospodarstva, so itak že preplavljene z veleblagovnicami (poleg Konzu-ma so tu še Billa in Šparove trgovine), in to predvsem tudi na račun malih vaških trgovin, ki so skoraj že vse zaprle. Socialisti pred temi argumenti niso zaprli oči in ušes in po krajši prekinitvi seje, je občinski svet soglasno odstavil to točko z dnevnega reda. Kanal v Borovljah še vedno buri duhove —sicer ne več tako, kot še pred leti, a vendarle je še slej ko prej politični dejavnik, ki ga ni mogoče prezreti. Na seji je šlo za kanal med Kožentavro in Resnico. V bistvu ne bi bilo problemov, če ne bi bil „v napoto" biotop v premeru 70 metrov. Kanal kratkomalo potegniti skozi to malo močvirje je nemogoče in zabranjeno, torej je treba iskati drugih možnosti — na izbiro so tri. V svojem poročilu je župan med drugim še posebej omenil eno lepo igro „Buge waz primi gralva Venus" in tudi dejstvo, da so bile ukradene nujno potrebne tehnične naprave. Povabil je vse občinske in mestne svetnike, naj se udeležijo prireditve „Dober večer, sosed" (25. 10. 1889) in na koncu je informiral odbornike, da SRD „Borovlje" obnavlja Cin-gelc in da je občina to obnovo podprla po svojih močeh. -vvafra- Sola v Slovenjem Plajberku je prenovljena Šolo v Slovenjem Plajberku, pravi kulturni in vaški center vasi pod Vrtačo, je v teku let zob časa tako načel, da je bila prenovitev nujno potrebna. Volilna skupnost Borovlje s svojima zastopnikoma, sedanjim občinskim odbornikom mag. Petrom VValdhau-serjem in njegovim predhodnikom Feliksom Wiesrom je od vsega začetka podpirala željo in zahtevo vaščanov, da je treba šolo popraviti, ne pa je zapreti, kot drugod. Na pristojnih mestih so hvala Bogu uvideli upravičenost zahteve in po daljši, a temeljiti prenovi je pouk sedaj v plaj-berški šoli pravo veselje za otroke in za učitelja Kristijana Zeich-na. Napis na šoli je dvojezičen, kar je Volilna skupnost Borovlje prav tako predlagala in zahtevala. V šoli je seveda že pouk, slovesno pa jo bojo predali njenemu namenu v petek, 3. nov. Ob krasnem jesenskem vremenu se je konec minulega tedna razveselilo tisočero ljudi na celovškem sejmišču, kjer je bil tradicionalni sejem ob godo-vanju Uršule. Mnogo zanimivega je sejem nudil tudi najmlajšim obiskovalcem. Kot kaže slika, sta se dobro počutila tudi Denise in Seppi Korenjak, ki sta si ogledala lepe ročne izdelke, kot so to koši in leseni sodi. Foto: Mak Razstava Alberta Knajgerja v Pliberški Posojilnici V Posojilnici Pliberk razstavlja svoja dela domači umetnik Albert Kraj-ger iz Šmihela. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v poslovnih časih Pliberške Posojilnice. Na sliki razkazuje umetnik slike poslovodju Juriju Mandlu. Slika: Fara ČESTITAMO 40-letnico poroke obhajata Tomaž in Uršula Draže v Selah na Borovnici. K praznovanju jima iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih skupnih let. Franci in Pina Janach na Reki pri Št. Jakobu v Rožu obhajata te dni 40-letnico skupnega življenja. Slavljencema k praznovanju iskreno čestitamo in jima želima obilo zdravja in sreče na njuni nadaljnji skupni poti. 80. rojstni dan praznuje te dni Natalia Hafner iz Prible vasi. K visoki obletnici ji iskreno čestitamo in želimo vse dobro, posebno še zdravja. vasi čestitajo vsi člani društva upokojencev iz Šentjakoba za osebni praznik in ji želijo mnogo zadovoljstva, zdravja in uspeha pri delu. Minuli teden je praznoval Hubert Podgoršek iz Bele pri Železni Kapli 50. rojstni dan. Za srečanje z Abrahamom mu iskreno čestitamo in želimo vse dobro. Društvo upokojencev v Šentjakobu čestita svojim slavljencem — Urši Lepuschitz in Floriju Ko-šatu iz Podgorij in Toniju Kajžniku iz Rožeka za njihove osebne praznike in jim želi obilo zdravja in osebne sreče. Uršuli Mak iz Sel iskrene čestitke za godovni in rojstni dan, ki ju obhaja te dni. Da bi ostala še dolgo zdrava, ji želijo prijatelji in znanci. V Selah na Kotu obhaja Uršula Malle 82. rojstni dan in god. K dvojnemu prazniku ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let. Simon Čertov iz Borovelj — Sonnenvveg, je pred kratkim obhajal 72. rojstni dan. Za osebni praznik mu iskreno čestitamo in želimo še vrsto zdravih in srečnih let. Elizabeta Leitgeb iz Strpne vasi pri Šmihelu praznuje ta teden svoj 62. rojstni dan. K praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njenih dragih. Neumorni kulturni in politični delavki Micki Miškulnik iz Velike Slavka Stropnik iz Libuč obhaja te dni 40. rojstni dan. K praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo mnogo sreče in zdravja v krogu njene družine. Društvo upokojencev .Podjuna" v Dobrli vasi čestita današnjim slavljencem: Brigiti Kues iz Goselne vasi, Ani Krassnig iz Grabalje vasi, Šimanu Sekolu iz Dobrle vasi in Karlu Komarju z Metlove in jim želi veliko veselja, zdravja in zadovoljstva. Preteklo soboto je praznoval v Rožeku v krogu svoje družine svojo 75-letnico g. Anton Kajž-nik. Doma pri Srnjaku na Hodnini je bil graščinski upravnik Liech-tensteinovih v Rožeku, kjer si je s svojo ženo sezidal tudi ličen dom. Jubilantu mnogo zdravih in srečnih let! Čestitkam domačega društva .Peter Markovič" in EL Rožek se pridružuje uredništvo Našega tednika. Rož — Podjuna — Zilja 10. koroško prveostvo dresiranih psov Belinda Prohard zasedla odlično 4. mesto Te dni je bilo v Borovljah 10. koroško prvenstvo dresiranih psov. Tekmovanja se je udeležilo 80 ljudi s svojimi dresiranimi psi, med njimi tudi Slovenka Belinda Prohard iz Mlinč, ki je na to tekmovanje prišla s svojo triletno psico Cindy. Za Belindo Prohard je to bilo prvo tekmovanje, katerega se je udeležila s svojim psom. Ker pa z njim trenira šele pol leta, je bil rezultat zelo presenetljiv, saj je v svoji skupini zasedla odlično četrto mesto. Vsekakor pa so bile te polletne vaje s psom zelo intenzivne, saj je Belinda učila psa štirikrat tedensko po dve uri. En mesec pred prvenstvom pa vsak dan. Naslednje veliko srečanje bo v Linzu 11. in 12. novembra, pri katerem bo Belinda Prohard sodelovala v moštvu. Za to srečanje ji želimo vse najboljše in ji čestitamo ob lepem uspehu v Borovljah. Cesto in križišče pri Kokjah bodo še pred zimo razširili in obnovili. Ta dela opravljajo v okviru gradnje ceste med Podjuno in Ženekom. siika: Fera Podprite obnovo kulturnega doma pri Cingelcu na Trati SPD „Borovlje" od vigredi naprej obnavlja kulturni dom pri Cingelcu na Trati. To delo je pomembno za ohranitev in nadaljevanje izjemno dragocene slovenske kulturne dediščine na Koroškem, kajti poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1907, ima staro tradicijo kot kulturni center srednjega Roža. Pri tem je društvo posebno ponosno na svoje prizadevanje, da se ob obnavljanju v celoti ohrani posebna arhitektura dvorane in odra ter da se strokovno restavrirajo edinstveni odrski zastor in kulise. Obnavljanje in preureditev kulturnega doma pa ne terjajo samo mnogo idealizma, temveč tudi veliko finančnih sredstev. Zato se obračamo na prijatelje društva in rojake, da nas v čim večji meri podprete s prenakazilom na konto „SPD Borovlje", štev. 1.02.072.031 pri Posojilnici Borovlje ali pa z nakupom GRADBENIH KAMNOV, ki jih po 50,—, 100,—, 200,— in 500,— dobite pri boroveljskih društvenikih. Vsem, ki so nas že podprli, in vsem, ki nas še bodo, se v imenu SPD „Borovlje" osebno prav prisrčno zahvaljujem. Za dodatne informacije pa smo seveda vselej na razpolago; tel. številka: 04227/272891. Melhijor Verdel, predsednik SPD .Borovlje" Dober večer, sosed v Šentjakobu Malo več samozavesti, prosim! Tako kot tudi že leta poprej vabijo nekatera slovenska društva ob državnem prazniku nemško govorečega soseda k skupnemu praznovanju na prireditev „Dober večer, sosed — Guten Abend, Nachbar". Čeravno v nekaterih krajih ne uspe, nagovoriti sosednega naroda, da bi se opogumil in prišel k skupnemu praznovanju ob avstrijskem državnem prazniku, pa le ugotavljamo, da v drugih krajih taka srečavanja mnogo doprinesejo k boljšemu razumevanju med obema narodoma. Ni vedno le cesta enosmernica, kot to nekateri trdijo . . . Na prireditev ob državnem prazniku je prišel tudi direktor deželnega urada Ralf Unkart s soprogo in ravnatelj Mohorjeve dr. Koren. Tako so segli v roko narodu sosedu tudi šentjakobski društveni-ki, ki so se kljub spraševanju o smislu take prireditve le odločili, da še enkrat podajo roko nemško govorečemu sosedu. V pozdravnih besedah je Marjan Sticker dejal, da grenki poizkusi in spoznanja, kakšen odnos ima nemško govoreči narod do Slovencev v vsakdanji realnosti, otežkoča tako praznovanje. Težko je z najboljšo voljo razdirati zabetonirane zidove, katere nam politiki dnevno znova postavljajo, tako Marjan Sticker. Kulturni spored je okvirno oblikoval Mešani pevski zbor „Rož“, pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Iz svojih literarnih del pa sta brala Michael Guttenbrunner iz Strafi-burga in Gustav Januš. Guttenbrunner je ob tej priložnosti dejal, da je kot svobodno misleč pisatelj vedno ostal v manjšini in je pravzaprav tako postal koroškim Slovencem iskren prijatelj. Kot družbenokritičen pisec se Guttenbrunner ukvarja z nedostatki v koroški družbi. Zaradi svoje močne in nezlomljive osebnosti je zanimiv za nas koroške Slovence in pa tudi za vse dobro misleče ljudi v tej deželi. Še posebno navdušil pa je v okviru te prireditve talentiran glasbenik Peter Groning z glasbenoslušno igro. Grenka kapljica v skupni čaši pa ni le ta, da večkrat ni možno nagovoriti s to prireditvijo nemško govorečega soseda. Grenkobo začutim tudi ob dejstvu, da nekateri naših ljudi še vedno trpijo pod kompleksom „biti Čuš" in ne znajo stopiti bolj samozavestno do tistih, ki drugače mislijo. Škoda bi bilo, če bi v bodoče v nekaterih krajih prirejali dobro zamišljena srečanja ob državnem prazniku le še zato, da bi tam zganjali samoomilovanje. Ne tarnajmo in jamrajmo, iščimo poti in nove perspektive ter skupno oblikujmo boljši jutri. Heidi Stingler Na prireditvi „Dober večer, sosed" v Šentjakobu so društveniki čestitali Mihaelu Guttenbrunnerju za 70-letnlco, Gustavu Janušu pa ob 50-letnicl življenja. Reportaža Reportaža Svetovni teden varčevanja 1989 Tradicionalni svetovni dan oz. teden varčevanja ima slej ko prej svoj aktualen pomen. Kako pomembno vlogo igra pri ljudeh varčevanje s hranilno knjižico, dokazujejo mdr. naslednje številke: v celi Avstriji je trenutno hranilnih vlog v višini šil. 1000 milijard (konec 1988: šil. 990 milijard). Tudi naše kreditne ustanove, POSOJILNICE-BANK in ZVEZA-BANK, ne zaostajajo za tem razvojem. Konec leta 1987 so POSOJILNICE-BANK imele skupno naloženega denarja v višini šil. 983 mio., pri ZVEZI-BANK pa je bilo naloženih hranilnih vlog v višini nad šil. 232 mio. V letu 1988 se je pri POSOJILNICAH-BANK povišala vsota za 6,5 % na šil. 1 milijardo in 48 milijonov, pri ZVEZI-BANK pa nad šil. 279 mio. Ljudje se pač zavedajo prednosti, ki jih nudi hranilna knjižica: denar je donosno in varno naložen, vsak čas razpolagljiv, varčevalci lahko ostanejo anonimni, poslovanje s hranilnimi knjižicami je za vsakega varčevalca, od otroka pa do upokojenca, praktično. Še posebno pomembno je varčevanje za mladino. Ne samo, da dobi mlad človek, ki začne zgodaj (zlasti že v otroških letih) varčevati, boljši odnos do denarnega gospodarstva — hranilna knjižica mu nudi tudi druge prednosti: tisti, ki ima hranilno knjižico, si seveda lahko lažje in predvsem ceneje privošči lepe reči kot pa tisti, ki si hoče to financirati s kreditom. To zveni sicer logično, a se na žalost tudi s strani mladine še vedno premalo upošteva. V tej zvezi bi radi opozorili mdr. na stanovanjsko varčevanje. Tudi naše POSOJILNICE-BANK in ZVEZA-BANK postrežejo s to brez dvoma atraktivno obliko var-• čevanja. Nastavljenci naših kreditnih ustanov so vam rade volje na razpolago, če želite na ugoden način financirati visoke stroške, ki so z gradnjo stanovanjskih hiš ali stanovanj nujno povezani. Isto velja za primer, da želite izkoristiti druge oblike varčevanja, npr. z vrednostnimi papirji. Pa še to: morda je še marsikdo mnenja, da je možno s hranilnimi knjižicami POSOJILNICE-BANK ali ZVEZE-BANK dvigovati in vplačevati denar samo pri naših denarnih ustanovah. Dejansko pa je to sedaj možno pri vseh Raiffeiseno-vih blagajnah po vsej Avstriji. To pridobitev nam je prinesla priključitev na računalniški center na Dunaju, na katerega so priključene vse naše kreditne ustanove od 30. 6. 1988 naprej. Isto velja za vplačevanje in dvigovanje na žiro-računih. Ob koncu se Vam vsem zahvaljujeva za Vaše izkazano zaupanje našim kreditnim zadrugam in Vas prosimo, da nam tudi v bodoče v še večji meri zaupate vaše prihranke. Obiščite nas — uslužbenci naših domačih posojilnic in zveze vam bodo v vsakem oziru postregli s koristnimi nasveti. Franc Kelih in Traudi Kraxner poslovodji Posojilnice-Bank Borovlje „Na vabilo g. Lovra Zabla-čana se je napravilo zborovanje za ustanovitev hranilnice in posojilnice v Glinjah za Glinje in okolico v gostilni gospoda Lovra Zablačana na Trati pri Glinjah dne 10. junija 1888 ob 6. uri zvečer.Tako se začne zapisnik ustanovnega občnega zbora Hranilnice in posojilnice Glinje, ki se je vršil pred 100 leti. Danes je glinjska Hranilnica in posojilnica združena s POSOJILNICO-BANK Borovlje, pred 100 leti in pozneje pa je predstavljala osrednjo denarno ustanovo za ves spodnji Rož. Svoj sedež je imela vseskozi do spojitve pri Cingelcu na Trati. Pred razvojem industrije v Borovljah so bile Glinje zaradi ugodne lege znane kot gospodarski center našega (zlasti kmečkega) prebivalstva. 's ,y,, j 4 ifaZ.Zi'j...» tye 7** v/«'.-' r 's .'/*<*/