Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta
8 kr., če ae tiska lkrat,
■ * n ii m
S „ „ ,< ii 3 i P i večkratnem titkuuji ae sena primerno zmanjša.
R o It O plat
ie ne vračajo, nefranhovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo {administracij«) in ekspedieija na Dnnajski eesti št. 16 v Medija-Vovi hiši, II, nadstropji.
PulitUo list za slovenski narod
Po oošti	preiemap	velji •
Za eeio ieto	. 10	jri. — kr.
ta poiieta	4	,, —
ca četrt ieta	2 ,, 50 „
V administraciji velia:
In eeio ieto . , S gi. 40 kr
ia poi ieta .	. i, ,, 20 „ za četrt ieta 2 ., 10 ,.
V Liubijani na dom oosil an velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo	je Florijanske nliee a t. 44.
Izhaja po trikra na teden in sicer v toreK, četrtek in soooto
Nezaslišana predrznost.
Komaj je preteklo pet dni po strašnem požaru na Dunaji, v kterih je omolkuil politični prepir, in že so se nemško-judovski listi naveličali miru in porazuninosti , in vnovič so začeli vlado napadati in obrekovati na tak nesramen način, kakoršnjega svet še m videl. „N, fr. Presse" namreč trdi, da gtozne nesreče n hče drugi ni kriv, ko sedajna Bisterca, sedajna vlada , minister Tai ff. ! In to zarud tegn, ker nastavlja nesposobno uredništvo. Ves svet <e, da je grof Tatffe precej po gledišnem požaru v Nizzi zaukazal več potrt bu!h priprav, ki so se za praktične izkazale, samo da se p r i zadnjem požaru izpolnile ali porabile niso. Ali je pa Taaffe kriv, če policijski š-f Mark« ali pa vodja Jauner nista storila svoje dolžnosti? Ali je mar TahiLt nastavil Marksa v to službo? Ali je on Jaunerju gled šče izročil iu mu pravico dal, zanemarjati vse priprave proti nevarnosti ?
Sicer pa za varnost ni imela skrbeti po-Pcija, ampak mestni stavbeni urad. O tem pa nečejo liberalci nič slišati, ker je mestn1 urad v njih rokah, ampak valč krivdo na policijo in na vse druge, celo na vlado. Ali bo mar grof Taaffe sam po vseh gled ščih hodil, če je vse v redu? Glavno nadzorstvo nad gledišči imajo deželni odbori, in petem pride deželni predsednik dotične dežele , ki ima pazitj , da se vladni ukazi izpolnujejo. Med organi gospoda Jaunerja in policijskega šefi Marksa in pa med vlado samo je toraj še mnogo oblast-nij v sredi, ki morajo dolgo prej prevzeti oi-
govornost ua se , nego ministerstvo. Vidi se toraj očitno, kako perfidno in nesramno ter obrtkovalno postopajo levičarj", ki hočejo celo vse ljudstvo ganečo nesri čo porabiti za politično ščuvanje proti vladi! Tako vedenje se mora vsakemu poštenjaku prignjusiti. Jud Sii=s pa je celo v državnem zboru rekel na izjavo Taaffejevo glede policije: „Tako ministerstvo, ki kaj tacega izjavi, moralo bi v vsaki drugi deželi v 24 urah odstopiti.11 In kaj je Taaffe rekel? N.č druzega, ko da policija ni bila za varno, t odgovorna, ampak mestni stavben' urad' Krivdu toraj zadene stavbeni urad ;in V0d;0 Jaunerju, ali pa še koga druzega, kar | bo sodnijska preiskava pokazala, nikakor pa j vlado. Sploh je taka trditev tako abotna, da , še odgovora ni vredna. Kajti če bi morali ministri osobno nadzorovati gledišča, potem bi irazuu Dunaja nikjer ne smelo stati eobeno g:ed'šČe, ker ministri ne morejo po celi državi hodit', da bi gledšča nadzorovali. Kar je bilo pa treba za varnost, to je Tanflb koj zaukazal po požaru v N zzi, toraj je svojo dolžnost storil; če se pa priprave za varnost niso izpoluovale. in porabile, tega so krivi podložni uradi, ki jim je ta skrb izročena, ne pa vlada, ki še vedela ui, da bo njeni ukazi ne izpolnujejo.
Tega pa ne pišemo iz namena, da bi vlado zagovarjali, ker se ona sama lahko zagovarja, saj ima toliko časnikov na razpolaganje , da jih še nekaj našm in svojim sovražnikom plačuje in vzdržuje (kakor .,Preske ' in „Freinden blatt''); ampak opozorili smo naše bralce na
to, da bodo vedeli, kakošui ljudje bo ti judo-
nemško-liberalci in kakih sredstev Be poslužujejo. Vlada ne zasluži očitanju, da nastavlja nezmožne uradnike, ampak nasprotno se jej mora očitati, da pusti nezmožne uradnike, ki jih je dobila iz rok liberalne vlade , še vedno v službi in veljavi.
Sicer se pa strinjamo b „SIov. Narodom", ki konstatira, kako brezglavno in strahopetno so se Duna.čani obnašali pri tej nesreči, ter iz tega skleps, da to ni tisti rod, ki bi bil vreden vladati In pokoriti vse avstrijske narode. Če ni Božja kaznujoča roka vsem glave zmešala, potem moramo to sodbo potrditi Tisti človek, č gar dolžnost je b la, železno zagrinjalo doli spust ti in tako večino gledalcev reš ti, — je zbežal strahopetno, pozabivši na svojo dolžnost; tisti človek, ki je imel v oskrbi plioovo svečavo, — je v neumni boječuosti petelina zaprl in zbežal, ter tako po mostovžih napravil grozno tamo, da ljudje niso videli, kam bi bežali; tudi titt', ki bi imel ogenj naznaniti po telegrufu do požarne straže, ni storil svoje dolžnosti, ampak je zbežal; vodja Jauner v pravi dunajski lahkomišljenosti ni skrbel za oljnate svetilnice, in nadzorujoči urad mu je v dunajski lahkomišljenosti to veljati pustil; tistih ljud;, ki so imeli ključe do rešilnih vrat, ni bilo blizo, ali pa so — zbe-žuli. To je toraj cela cela vrsta Btrabopet-nosti, brezglavnosti in lahkomišljenosti, ki je toliko nesrečo zakrivila. In tako ljudstvo, ki se v nesreči tako obnaša, Btavlja bs nam vsem v izgled 1 Tako ljudstvo hoče celo Avstrijo
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski.
(Dalje.)
XXIX.
Et sepultus est iu inferno.
Pretekstat in njegovi niso mislil', da bi bilo mogoče do nebnega svoda vspenjajoči se plemen ukrotit'. Misliti so morali na to, da zbravši moči samostanske prebivalke rešijo iz tega ognjenega kroga, ki se je vedno bolj ožil in preti), da jih popolnoma oklene.
Ni moči dopovedati, kolik da je bil Btrah Eusebijev, ko je pomislil na dvojno, strašno nevarnost, katera jih je objemala: nevarnost od plamenB, nevarnost od meča; če bi eni utekli, bi pa v drugo padli. Morebiti je že ktera pogibelj jih zajela, ali znubiti celo obe?
PretekBtat s Bvojo peščico ljudi tjekaj dospevši, stopi na prag samostana, toda vrata najde zapahnjene. Tako tedaj, Luskij Be je bil na dvorišču gorečega poslopja b svojimi drugi zagradil, zvedevši o prihodu nasprotnikov, ako tuli bi mu bilo poginiti na grmadi. Ti lopovi so menili, da se bodo tako dolgo držal', dokler oropanje samostaua ni dovršeno, potem pa daj
si bodo šiloma gaz naredil', z vsim plenom pobegnil in same razdrtine zapustil.
Med tem so netili in širili ogenj delajoči na vse kriplje, kajti uamen jim je: ujete prisiliti, da pridejo iz svojega zatišja, da planivši v nj'h stanovanja, vse poropajo, karkoli bi se odnesti dalo.
Tako so bili preudarili in s tem prtudar-kom je sklepal Luskij še drugo namembo sam za-se, namreč da Flavijo posili in tako Eusebiju in Pretekstatu srce in dušo prehode. Tako je hotel enkrat maščevati se za trikrat.
Ogenj se je Btegal vedno bolj, zidove poslopja lizaje, kakor tiger, ki liže plen, da ga bolje pogoltne. Zakrival je že levo stran in legel na sredo.
Gorečina je potiBnila samostanke na drugo stran; sedaj jim je bilo na izvoljo dvoje muk: ali umreti v ognju, ali v roke priti tolovajem. Dolgotrajnj upor, kakor ga niso pričakovali od žensk, jel jih je skrbet'. Upali so na hitro podajo in sedaj so bili sami zajeti; šlo jim je za plen pa si lastnega življenja niso svesti. Jasno jim je bilo. da bodo oblegane ženske, ra e smrt izvolivši nego sramoto, do zadnjega vztrajale, med tem ko so oblegavci lahko od minute do minute v plamen nazaj vržen'.
Luskij tekaj nevarnost uvidivš1, sklene
zadnji poskus izpeljati, ker mu šl za ejo bitje in ne bitje.
Glavna vrata samostanska se niso udala vžčim napadom in sicer prav strahovitim. Vsak mahljej je bolestno odjeknil v dušah ujetnic, ki so jih z vsim zagradile, kar je bilo pri roki, da ne bi se vrata zrušila. Gotovo so pričakovale božje pomoči, a molivši so menile, da so dolžne z molitevje združiti še delo.
Neumorna delavnost vladala je zunaj ia znotraj. Čuti je bilo klicanje, kričanje, pre-tenje, glasovi jeze, ljute srditosti, obupa, bren-ket mečev, ropot orožja. Udarci so postajali pogostneji in močneji. Med tolovaji vladala je neznanska zmešnjava. Strogi red pa je vodil početje Euseb'jevo.
Požar je metal svoje žarke na vse strani, da je bilo lahko spoznavati stvari, ki so se godile na ognjenem pogorišču. Pretekstat in njegovi so bili preplezali okrožui zid. Nekaj jih je padlo ranjen h nazaj, drugi bo se na njem obdržali, rušili kamene in z njimi sovrage drobili. Za trenotek je nastala krvava kopel. Z ostrino meča udrihali so oblegovalct po razbojnikih, da so z razklanimi črepinami padali tik zidu. Sovražnik se je umikal, a ne oma-go«al, venderpani podpirala stara prevzetnost stare srčnosti. Nasproti pa je na novo oživelo
vladati, vse narode zaničevati in ua Nteno pritiskati I Če je kaj možno, navdušenje za centralizem iu posebuo navdušenju za popačeno ijudatvo v glavnem mestu ohladiti, potem je to izkušuja pri tej nesreči. Mj unesrcčene Dunajčaue gotovo milujemo, kukor bi vsako drugo ljudstvo pri takej bedi; pa tega num Dunujčaui ue bodo zamerili, da nas njihovo obnašanje pri tej katastrofi ni napolnilo h posebnim spoštovanjem, iu da moramo šo enkrat reči: „Ce se žo pri krojni nesreči tako brezglavim, strašljivo in lahkomišljeuo obnašate, kaj zamoremo od vašega vodstva pričakovati, če bi bila cela država v uovaruosli ? V naših očeh sto zgubili zaupanju iu ue prisojamo judo-liberalceui več zmožnosti za vlado cele države!"
Politični pregled.
V Ljubljani H. docombra.
AvHtrijnke deželo.
Cuduo je obnašanje IctKuirJev v državnem zboru. Prej so glasovali za nadrobni razgovor o vojaški postavi, toraj se je mislilo, da bodo tudi za celo postavo glasovali pa so proti postavi iz ničevih uzrokov, to je iz nagajivosti. Grof Coronini, Itusini in moravaki velikopo-sestuiki ho v tem slučaji potegnili z desnico, tako da je bila večina za postavo velika. Še v splošni debati je Ilerbst obljubil, da bodo levičarji za postavo glasovali, iu zdaj so naredili ravno narobe I Pa kaj se more pričakovati od stranke, ki je nesramna dovolj, da BCdajno vlado dolži krivdo gledišuega požara na Dunaji I
Interpelacija o «lcit-luiiwkl banki je imela za levičarje žaiosten konec. Nič niso mogli vladi slabega ali nepostavnega dokazati. Zato jim je Groholski zaklical: „Ce kaj veste, povejte očitno i čo pa nič slabego ne veste, potem je boljo, da za ztnirom molčite o tej Htvari". To bodo tudi Htorili. 'Jako ho je h blamažo končala in razpršila prva interpelacija levičarjev. Spekli ho bodo tudi z interpelacijo o Vesteneku.
V gosposki zbornici jo knez Cartoriski prašal predsednika šolskega odseka, kdaj pride vendar čcAho vsnieiilšee enkrat na vrsto. Kaže hi*, kakor bi so ta stvar nalašč ho-
tela zavleči v pprazumljenji z ministrom Kon radum. Vsled tega je češki klub jako nezadovoljen in In čo energično na noge stopiti, če se vprašanju vseučilišča ne bo kmalo rešilo. Sicer jia jo vsega tega kriv minister Konrad; njemu je slovansski poduk zoperu, in tako s težavo dovoli kako slovansko šolo, kakor bi ga kdo silil laganje jesti. Kakšnega duha je Konrad, s« vidi iz tega, du jo na Moravskem v nekem čisto slovanskem kraji nastavil Šol-fki ga nadzornika, ki ni samo slovanščine ne zmo žen, ampuk še nje strastni sovražnik in ud nemškega ,,schulvereina". Kako se neki to vjema z besedami ministra Dunajevskega, ki je rekel: „0(1 sedajne vlade se ne more zahtevati, da bi hvojo sovražnike na najviše mesta postavljala 'V Tudi za naše slovenske šole nimamo dosti upanja, dokler bo Konrad minister, zato mislimo, da bi morali tudi naši poslanci krepko ua noge stopiti; ker Konrad le odjenja proti I udemu pritisku, kakor se je pri Cehih žo večkrat pokazalo.
V n nitje ilrinve.
Na A naložbeni se jo pričela huda agitacija za razširjenje volilne pravice. Listi aristokratične stranko ne temu znperBtavljajo, ter pravijo, da bodo potem le reveži ukazovali, bogati bodo morali pa plačati, kur jim bndo poslanci revežev iniloždi. Nuni se zdi, da bogatini ložej plačajo, nego reveži; in če bi bogati vsled davkov v revšč no prišli, imajo to tolažbo, da pridejo v t sto vrsto ljudi, ki bodo več no odločevali, čo je to že toliko vreduo.
Izvirni dopisi.
'Mi lluiiuju, 15. decembra, (D obeh državnih zbornic. — Nasledki požara v gledališči na ringu) Državni zbor je 18. t., m. dovršil vojno postavo ter jo sprejel s premem-bami, ki sem jih bil v Slovencu že naznanil. Levičarji so si jako prizadevali, da bi b li olaj-šuli pogoje, Iti zabranjujejo molitev v vnnuje dežele. Pa dotični nasveti so bili vsi zavrženi, ker ho večini ni zdelo primerno , da bi kdo vžival dobrote državno, potem pa ho preselil v druge dežele, ko je treba državi služiti. —Za vojno postavo prišla je v obravnavo postava, ki dovoljuje vladi pobirati davke v prvih ireh
Minrvi!—• irurmrai- iikn^iMi^iMiiriMraigfBiiigirjrM r
upanje pri ujetnicah, ki ho h strehe doli, nn katero so bile ušlo, n strahom gledale spremenljivo Bponašauje boja. So nekaj trenotkov pa bi bilo osvobojene.
K nesreči bi bila dvojina naključba skoro vse podrla. Prva je bila ta, da jo bil ranjen Pretekatat. Sredi prs zadet, ho je valjal nn tleh v Bvoji krvi. Njegovi ga ročno obdado in zakrilijo, pa vender vsled tega ni bil v stani poveljstvovati in bojevati. Ta nezgoda je bila zelo občutna. Šo bolj jo bila pa druga. Tru-šečim iu silovitim udarcem ho ho bila samo-stunska vratu naposled udala. Na kosce so se bila razletela in divjajoča drhal so noter Udere. Nato se porazleti po onih delili poslopja, kjer ogenj šo ni razsajal. Nujzagoltniš in lakomiiiši ho mislili ua to, kako da se plc-nom oblože, drugi pn, da spohotnosl, hvoju nasitijo.
Flavija hi jo ''vila mnogo opraviti h tem, da jo svojim tovurišicam k begu čez zid na ravnino pomagala, tako da je sama na se pozabila in sebe reš t.i zamudila. Pri tem hrabrem delu jo Luskij izuenndi. Po njegovem smelem pogledu, po nesramnosti vsega njegovega bitja iu žitja, jo Fluvija mahoma spoznala njegovo ostudno namero iu ko bi trenil Ima sklep storjen. Odločena rujo umreti ko poduti
mesecih prihodnjega leta. Izmed levice je govoril pri tej priliki ,,rojem" deuarni minister pl. P I e n e r ter vlado napadal, kar se je dalo. Že obstanek te vlade jo hujskanje (ist Pro-vocation), rekel je mladi Plener ter ju min -sterstvu prigovarjal, naj razpusti državni zbor, da se prepriča, imajo li levičarji ljudstvo za seboj ali ne. Konečno jo naznanil, da levičarji tudi letos ne bodo glasovali za to postavo. Kratko pa krepko ga je zavračal poročevalec grnf llenrik C I a m in je zlasti oporekal trditvi, da bi bili stari Avstrijanci sumo v taboru lev čar je v. Konečno jo bila postava sprejeta z veliko večino, ker so Coronini, Istrijuni m dru^i poKlanci enake vrste glasovali z desnico. Včeraj bile ste obe postavi sprejeto v tretjem branji. Poslanec Schfitierer jo nasvetoval, da hi se bilo glasovalo po imenih, pa ni bil zadostno podpirati, ker bi se bil Hicer marsikak levičar glasovanju odtegnil, da bi ne bili njegovega imena brali med nasprotniki vojno postave iu pobiranja davkov ter mu morebiti v merodujnih krogih to za zelo vzeli. Pač pa je g. predsednik vstreg"! želji g. Schonererja, ter povedal število poslancev, ki ho za ali zoper postavo glasovali. Pri vojni postavi bilo je za njo 1G1 , zoper njo pa ia7 glasov, pobiranje davkov pa se je vladi dovolilo s 1G.1 glasovi proti 12>i
Potem se je začela obravnava o Ilerbst, oveni predlogu glede deželan-ik« banke. Ilerbst jo v dolgi m govoru vtemeljeval hvoj predlog, pa precej Bom pripoznul, da regulativ, na kterega ho interpelacija nklicuje, m postava m da ga sme vlada prezirati, nko se ji zdi potrebno. Za njim je govoril G r o h o I h k i zoper predlog, ter povdarjal, da njegovi tovariši zato ne bodo glasovali za lI* rbstov pred ing ker ni nobenega vzroka sestaviti tak odsek, kakor ga ilerbst priporoča. Tudi bi bila pritrditev k Ilerlutovem predlogu nekaka nezaupnica za vlado in oin nimajo nobenega vzroka vladi dajati nezaupti co. Pač pa je desnica pripravljena v zbora ci poslušati pritožbo in ako ho opruvičene, gotovo tudi desnica ne bo gluha za nje. Za Groholskim je govor.l Tomaščuk, iz čigar govora se je slutila nekaka zavist., da levčarji niso bili deležni w»iii jiiiii ...............i ni ' 'M - 11' riWMnr>iii 1 " ■■■.....-............ «*
se, upre va-nj obličje močne t. j. Urisijanske žene, da nevredno človeče o-upnjeiio odstopi. Ko pa ona vidi, da je njegova predrznost večja nego meč nedolžnosti njene, zbeži in biži v nujskrajni kot ozkega hodišča. Brzo odpre ondi neka vratca, ki so držala v zadvorišče. Ta hip je zaloputne za sabo in Lmkij je slišni zasunko zaškripati.
No, tod i mu ni bilo nikakega izhoda. Kuj mu je storiti ? Obrniti se ? A jedva se je bil obrnil, kar čuti na obrazu goreči dih plamena. Zdelo ho mu je, da ga gubllo zagrinja. Temno-rdečo poavitauje polni lesno prostorju.
Strašno mu jo britko. Ni mu bilo več dvojiti: požar hiti za njim, ga dosega, objema. Kakor da stega žgoče svoje tipalmc« po njem, tako se mu zdi plapolanje, Zabadava gleda krog sebe: na levi zid, na desni zid, za njim zapah, pred njim pu ogenj. Vzduh postaja tanji in težji, čuje lo prasket plamena , hitiš padajočega lesa, v prnili h v oj1 h udar Hrctt.
Z največjo , ohupnosti močjo plane proti nemim, zataknjenim vratom in stresa je zverski rjovtf, toda jeklene žile njegove ne oi#rtt-vijo nič. Naposled vide so zapuščenega , premaganega jame kričati, prositi. Zuubiti je Flavija še tu. Prosi jo milo, prosi jo milosti, obetu vse, dela istimte obljube. Nič odgovora.
Zbere, vse moči, najine zadnje sile, ktere mu dajo divjanje in bolenje, |ia viata seno udado. Moči na zapuite do cela. Kri mu vre proti senčim, kakor o zadušenim Vroč na postaja pekoča, Oiodepolna luč se /,u*vet,i krog njegu, da zgine senc«. V ledjih ni moči, kolena mu drgečojo oslabelosti, strahu.
Slednjič se zvezne na tla, krčevitih pesti, m krvavih ; pene mu tišče na mrni, oči prevrača kakor od strašnega krča. /, j>lavo buta ob steno lesa, ki ga loči od življenja, da molklo doni. Zadnji pot zaškriplje, zaškriplje, zaknči in zadnji glas njegov, ki mu iz prs uhaja, jo krik rotitve in bogo kiunstva; v jjrobu, ki si ga je Kam ' /kopal, raztegne, ho. čez gre.hotnega odpadniku ognjevito naličie.
Njegovi pomožmki, razpadeni, ranjeni, pobiti, prepustili so bojišče EilBebijevi in Pretek,tatovi četi. Toda uh, tudi ta četica imela je žrlev, med katerimi je bil oni hrabri in blagi mladeneč, ki so ga njegovi prijatelji nezavestnega odnesli v njegovo Stanovanje. Precej ne j^ Pmvijii tje podala, da mu streže.
Med tem je požar nadalje vršil svoje delo razru&aje in pepelč. Od samoitana , tega za-mOBtnna, tega zavetja, ni druzega ostalo, ko njegovi živi kameni, namreč ponižno služabnice božje, ktere jo Eusebij zbral sem ter tje
strašanskega dobička 151 tniljonov frankov, ki gu jo naredila deželanska banka. Tuli denarni minjster Duuajevski je včeraj še govoril in prav mrno in temeljito zavračal napade na vlado. Dane h pride prvi na vrsto u. Tonkli zoper predlog Ilerbstov, zanj pa bodo šo govorili Schttoerer, Scliaup in Neu\vlrth.
Gospodsku zbornica je pred včerajšnjem »prejela a 14 glasovi večine postavo o zahodni Edzabetui železnici, kakor jo jo sklenila zbornica poslancev. Odsek, v kterem je šo liberalna večina, jc bil nusvetoval, naj se postava zavrže. Včeraj se je imela obravnavati postava o hišnem davku, pa ker je moral denarni minister biti v zbornici poslancev, bila ju ta postava z dnevnega reda odstavljena. Tudi danes bode prišla težko na vrsto , ker se v zbornici poslancev nadaljuje razprava o deželanski banki, pač pn se bode danes rešil predlog Lienbacherjev o znižanji dolžnosti v šolo hoditi od 8 na (> let. Liberalna komisija nasvetuje, naj ee tudi ta predlog zavrže, veudar pa je upanje, da bode sprejet. Konservativni udjo so imeli zarad tega včeraj razgovor pri knezu Sehwar-zenbergu ter so se popolnoma dogovorili, ravno tako tudi o praškem v.-eučilišču , ki se ima tudi že skoruj rešiti.
Zarad požara v gledišči na ringu so bili levičarji predsinočnem v budgetnem odseku hudo napadli grof i Taaffeja. Ti čudni patrom bi vso krivdo radi zvrnili na miuisterskega predsedniku, kakor da bi bila njegova dolžnost v glediščih prižigiui svetilnice. Ker ni-mujo druzega vzroka, skušajo gu s tim požarom vreči z ministerskegu stolu, ter z veliko hinavščino govorč o ubogem ljudstvu, o silni nesreči itd. Pu kdor liberalni ljud pozna, lahko sodi du bi bil pripravljen še deset gledišč in desetkrat toliko ljudi žrtvovati, ko bi zamogel le vladno krmilo s tem spruviti v svoje roke I Po časn kili je bilo govorjenje tudi o gruji, ki jO je boje oberstlu fmeister knez llohenlohe dobil od cesarja, ker je obiskal gledifinegu vodju Juunerju, ki je njegov in kneginje Me-ternihove posebni ljubljenec, ter mu razodel svojo sočutje. Znano pa je, da je Juuner nuj več kriv strašne nesreče, Dunašnja ,,Wiener Zeitung" sicer odločno oporeka tej novici in obžaluje, du so je pri tej priliki v usta jemalo
begajoče in pod brutovsko streho nuzaj pri-peljul.
XXX.
„Vlrglii08 onim »mit," Vso to dejanje so jo v krajem čusu izvršilo, kakor ga je zu povedbo treba.
Prijatelji, ki so bili v Betlehemu okrog Eu sebiju, sešli so se nu pogorišču, du vidijo velikost nesreče, kteri ni bilo pomagati. O njih prihodu so zudnji roparji pobegnili.
Pu kuko so je moglo zgoditi toliko zlo-delstvo V Kdo gu je izmislil in izpeljal ? To je bilo gotovo, da je bilo to hudobno delo zdavnaj preudttrjano in pripravljano. O tem je bilo slišati vsakovrstnih domnevanj. Bpommjali ho se Luskijevih groženj iii ker je bil v dotiki /, Oljsko goro, bili bi rudi mislili, da jo tu gora tisti verhunec, nu kterem se je zabliskulo iu s katerega je treščilo.
Neka okolnost pu je t,t> menitev potrdila. Bonos, kterega so škofovo oči vendar enkrat pregledale iii kateri je bil pisatelj onih pod Eusubtjevim imenom razuašauih knjižur, katerega jo nadpastir v kovurstvo zapletenega pre-Htregel, ta je bil kur hitro odpotoval na zupad (Dalje prih.)
tudi ime cesarjevo, „Wiener ullg. Zeitung" pa ostane pri svoji trditvi in omenja, du je jako sumljivo že to, ker je llohenlohe odpotoval z Dunaju ter se podal k svojemu brutu uu Prusko.
Včeruj sto bili črni sv. maši v votivni cerkvi, najprej za vso ubite , potem pa za državnega posluncu Pengovskega in njegovo ženo Še posebej. Občinstva se je vdeležilo mnogo, med njimi tudi skoruj vsi državni poslanci. Po maši ju začela zopet neku ženska noreti in upiti: „Vode, vode I" Ljudje so skupaj vroli, potem pasojeodnedi v zakristijo. Grof Taaffe jo v budgetnem odseku naznanil, da bodo vsi ojstro kaznovani, ki so krivi nesreče pri požaru, iu du so ne bode prizuneslo tudi vruduim v tem oziru kuj prizadetim osebam. Sicer pa listi že zdaj prekllcujejo marsikaj, kur so prej podtikali iu očituh zlasti policiji.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. docombra.
(Vabilo gospodom druŠtvenikom ndrodne Čitalnica Ljubljanske) v občni zbor duč 2(i. decembru 1881 dopoldne ob 11. uri v čital-ničnej dvorani. Vrsta obravnuvam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajuikovo. ;t Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev dveh pregledovalcev za račun.
V Ljubijuni 10 decembra 18H1.
Čitalnični odbor.
(Slovenskim pisateljem) naznanja odbor ,.slov. matice", nuj inu pošljejo rokopise zu prihodnje leto, uli nuj naznnuijo, če mislijo kuj pripruvnega spisati.
(LU. Odborova skupščina „Matice Slovenske") bo vsredo dnč 21. doc. t. 1. ob 6. uri popoldnu v Mutičini hiši nu Bregu. Dnevni red: 1. Branje zu|iisinku o LI. odborovl seji. 2. Tajnikovo poročilo. it. Volitev prvosednika. 4. Poročilo književnega odseka o knjigah za letošnje iii zu prihodnjo leto. 5. Poročilo go-spodurskegu odseka: a) o tiskarskem računu; b) o preselitvi Matičine pisarne v hišo na kongresnem trgu; c) o oddajanji stanovanj v Matičinih liišuh. (!. Razprava o sklepih in naročilih poslednjega občnega zbora. 7. Posamezni nasveti. G ispodje odborniki naj prinesejo uli pošljejo k seji vse rokopise, ki so je v pregled vzeli.
(O roparskem umoru pri Krhkem.) Znano je, da je bil nedavno ubit in oropan na cesti med Krškim in Kostanjevico nek posestnik, mu pobranih bojda 1800 gl. Tega zločina so sumničili nekega upokojenega uradnika G., tor gu tudi v Novomesto tirali. Ziinj se je pa izkazalo, du jo (3. čisto nedolžen; ob enem pu so zasačili tudi io pravu zločincu ter jih žu prijeli.
(Pogreba umrlega g. Augusta Senoe e Za grehu) so pretekli četrtek popoludne ob it. uri udeležili Bledeči gospodje iz Ljubljane: Dr. Anton Jeglič, kot zastopnik ,,Mutico Slov." I Dr. 1 v ii ti Tavčar, kot zastopnik „Slov, Naroda'4, ,,Zvonu" m „čitulniCH Ijutilj.'' Ivun Hribar, kot zastopnik „l)runiutičnegu društva". , Sokol' jo poslal posebno deputucijo. Odšlo je več telegramov ter nuročil zu vence.
[Dramatično družtvo) imu svoj občni zbor
dne 28. t. m.
(l'arnost ljubljanskega gledišča.) Ljub ljuusku požarna hramba jo suirila nekaj livu-levmluegu, da je izdelala cel načrt, kuko bi se morulo ljubljansko gledišče preiiarediti, du bi bilo bolj varno zu življenje gledalcev in igrul-cev v slučaji ognja: Hrambu predlaga, nuj bi ho uuredilo železno zugriujalo, kukor v velikih
glediščih. Silno potrebno j« tudi, da s« napravi drug izhod iz odra, ker v slučaji ognja v našem gledišči igralci nimajo kam bežati. Tudi vse druge točko, ki jih požarna bruuiba povdnrja, se num zdč večinoma potrebne in priporočila vredne. Toraj izjavo požarne brumbe toplo priporočamo deželnemu odboru v pretres. To jo stvar, ki mora enako zanimati tuko Slovence kukor Nemce.
(Naše gledišče) so je na poziv gosp. drž. predseduiku včeraj po mešani komisiji, obstoječi iz vladnih, deželnih iu mestnih zastopnikov, pregledalo, iu so se zbrani gospodje posvetovali, kuj so ima na gledišči popravit', du bo bolj varno proti ognju.
(Tržaški Škof mil. g. J. Dobrila) se počuti, kukor poroča „81. Narod" mnogo bolje, in je upanje, du bo domoljubni gospod okreval.
(Za unesrečene rodbine vsled dunajskega požara) mislijo ljubljuusku družtva napraviti skupno akademijo v tukajšnem gledišči.
(Svojega otroka umorila) je neka dekla pri mesarju A. Dva mescu gu je imela v reji, ker jo pa oče otroka ni hotel podpirati, vzela je otroku stran, kupila vitriola — (hudičevega olja) in ga otroku v usta vlila. Mrtvega otrokujje potem zopet kmetu Jv rejo prinesla, ter tuin reklu, da jej je otrok med potjo umrl. Kmet pa je videl, da je otrok ves ožgan pri ustih, zato ju poslul po žandarje, da so ueusiniljeoo mater prijeli in peljali v preiskuluo sodnijo.
Telegrama »Slovencu."
Z I) u n u j n 16. docombra.
Zadnja seja državnoga zbora jo bila danes sklonjena.
Razne reči.
—	Spremembe v I a v a u t i n s k i škofiji: Danes, v četrtek, 15. decembra zjutraj je umrl č. g. Janez Pražen, župnik v Skalah, v 74. letu svojo starosti. Duši je bil častitljivi stnrček že dolgo čusu jako bolehen, je še vedno opruvljul navadno božjo službo ob nedeljah in pruzuikih. Bil je vedno silno minljiv in zvest duhovnik. K. 1. PI
—	Umrl je v Luvovu armenski nudški f Romaskuu, 71 let star.
—	Za unesrečene rodbine po groznem dunajskem požaru se je nabralo že ,'100 000 gld. Pobira se še naprej. Število mrtvih šo vedno ni znano. Ceni se nu (>00 do 800.
—	Nedolžni otroci so jih rešili. Grozno je brati poročilu o strašnem požaru dunajskega gledišču, kjer je toliko ljudi grozno smrt našlo. Pu milo je slišuti, kuko so bili nekteri po previdnosti Božji na čuden način rešeni pred to nesrečo. Tukuj navajamo dva tuku slutnja:
Mož in žena stil hotelu iti tu večer v gledišče. Imela pu stu edinega otroku, štiriletno deklico. Ko stu starša odhajala, začela jo deklica vpiti: „Mumu , nikar ne hodite struni* Ob euom je prijela mater zu obleko m jo ni spustila in tako bridko jokala, da se je sUir-šem že čudno zdelo, ker tuko silno še nikoli m jokalu. „0daniva domu", reče mati; mož pa je rekel: „Bodi no sitna, kdo se ho /menil za otročjo vekun e. Suj jo krščenicu domu pri otroku." Ker pa otrok ui nehal jokati, ostula je mati veudar domu , ker se je bala , da bo otrok morda zbolel. Nu to jo še mož doma ostal. Tako sta bila oba rešena. Nedolžni otroci imajo svoje angelje varhel
Drugi podoben slučaj so pripoveduje tuko :
Cela rodbina je mislila t gledišče na ringu iti, oče mati in vsi otroci. Ti ho se tega že celi dau veselili. Ker je bil pa matere Božje praznik, poslala je gospa deklo z otroci prej v cerkev in jim naročila, naj pridejo do sedmih iz cer-kvo nazaj, da pojdejo v gledišče. Ko so pa imeli cerkev zapustiti, niso mogli najmlajše hčerke iz cerkve proč spraviti; vedno je pro-aila: ,,Ostanimo še en čas tukaj, ker je tako lepo." Dosti je imela dekla opraviti, prej da je šestletnega otroka kar šiloma privlekla iz cerkve in domu. Bilo je že pozuo, vendar ho deklica ni hotela brž obleči za gledišče, ampak h tako nevoljo se je oblačila, da je preteklo zopet mnogo časa. Kakor ae je čez dau veselila , tako je zdaj šla nerada v gledišče, tako da so jo starši prav zmerjali. S tem obotavljanjem in prepiranjem je čas prešel, in ko so se pripeljali z vozom Hlednjič pred gledišče, je to že gorelo. Tako so bili vsi rešeni. Pa še danes si ne morejo raztolmačiti, zakaj se je otrok gledišča tako branil, ko so veudar otroci čez dau koperueli po tej veselici. Tudi iz tega otroka iu govoril le angelj varuh. Da je mati b la še toliko krščanska, da je poslalu otroke v cerkev, za to je bila tako obilno poplačana, da je bila cela rodbina rešeua grozne smrti.
—	Tudi Kranjska mora obžalovati prezgodnjo Bmrt enega svoj'h sinov o Dunuj Bkem požaru. Culo se jo kmalo, pa veduo dvomilo, dokler je pretekli četrtek došlo potrdilo, da je pravnik Jožef Mašek iz Ra-doljice tudi med mrtvimi. Bil je zelo nadarjen ter se je bil oglasil za bogoslovstvo. Pozneje pa se je bil premislil in šel, namest v Beme nišče, v Beč. N. p. v m 1
—	Poslednje dni je umrl č. g. Jož. Pretnar, župnik v Kovorji. R. I. P!
—	Kride na Češkem. Letos je na Češkem faliraio že 240 trgovcev in tovarn; in sicer v okraji Praga 42, Lipa 33, Reichen-berg 32, Brux 25, Litomerice 20, Heb 17, Budejovice 11, Plzen 11, Mlada Boleslava 10, Ilrudim 10, Kutnahora 10, Kraljevigradt c 8, PiBek 6, Tabor 4, G,čin 1. Med največo teh falirunih h š se štejejo: ena tovarna za Bladkor (dolgov 1,900.000 gld.), en najemnik grajščine (dolg 300.000), ena tovarna za sukno v 1'lznu (dolg 250.000), tovarna za pavolo v Warna-dorlu (dolg 240 000), en malin v Pragi (dolg 700.000), ena kupčijska hiša za žito v Reichen-bergu (dolg 240.000), ena kupčija za špecerijsko blago v Reichenbergu (dolg 105.OOO), ena tovarna za sukno v Reichenbergu (dolg 200.000), ena kupčijskaa hiša za žito v Postelburgu (dolg 125.000 gld.).
doma, da nimata pravice obrtnike napadati, ker tudi mi ne vemo kdo njima je dal tako pravico. Ker le še vpijeta: Ilinaus muss er, pokličem magistratnega tajnika, da naj mir uapravi. Gospod pregleda obrtniški list napadenega ter izreče, da ima pravico iu ostati. To jo bila vsa moja besnost 1
Tudi očitanje, kakor bi bil jaz čez „Na rod1, zabavljal, ni resnično, ,,Narod ' od pretekle sobote je poročal, da zborovauja so za-morejo udeležiti le t,isti, ki imajo obrtniški list. Pozneje je neki „Narod" pisal, da tudi brez takega lista se smejo obrtniki zbora udeležit'. Iu sem pač rekel, da to ni veljavno iu tudi ni prav, ker neka stranka dela brez vednosti odbora. Sem li mogel drugače govoriti ? Dalje mi joročevaltc očita, da sem narodne a\o)6 žalil. Kdo pu to tisti narodni može? Znabiti g: L. Sch . . ., ki ga od nek daj poznamo kot odpaduika ? Ko sem jaz po dolgoletnem potovauji se v Ljubljano povrnil, mi je ta kranjski uemec rekel: Sie vverden doch mit utis Liberalni und nichfmit ditser ungebildeteu sioveniseheu Natoa halten, da Sie die Welt gesehen haben I Jaz mu odgovorim: Ich bin auch liberul, aber meme eigene Natiou kanu ich n cht verachten; ebeu iu der Fremde liabe ich si lieben gelernt. Nato se g Sch. zasmeja ter pravi: Ei w>rd fllr Sie gefehlt sein. Bodi si; jaz pa Slovenec ostanem. Drugi narodnjak je g. K . . . ., ki je bil voditelj delavskega izobraževalnega družtva ter delalcem vedno pridigoval: Wir Arbeiter gelortn keiner Natien an. Še le potem, ko je K. društvo zapustil, ho je začelo v njem narodno gibanje. Tudi v „Bierballe", kjer bo se pretresovala pravila obrtne zadruge, je v dolgem govoru dokazoval, da obrtniki ne smemo po narodnih potih hoditi. On sum je „Slov. ! Narodu" nezaupn co napisal ter ga psoval. Z več drugimi gospodi sem b i v nedeljo pr ča, kako se je poštenjak g. Jernej Žužtk zavzel njega tu viditi. Kaj take imate med seboj, je rekel I Tedaj pa no grem noter in res Be jo obrnil ter šel po stopnicah doli. Tretji narodnjak je B. Sch.....Nekdaj ae je pisal
Ž.....; ali ko je začela liberalna nemška
sapa pihati, je svojo ime ponemčil ter le za nemščino živel. To so vam res narodnjaki, ki se morajo v časti imeti — vam j h ne zavidamo.
Bratje, delajmo za malo obrtnijo, pa delajmo očitno in pošteno. „Vsi za enega, eden za vse". Ostanimo pa tudi Slovenci in ne
pOMimio.*)
Občni zbor prve kranjske obrtn ško zadruge Be je vršil v nedeljo popoludne v mestni dvorani jako nemirno. V „Narodu" 13. t. m. me nekdo prijema ter poroča, da Bcm se ob naša), kakor beseu- Temu uuravuost oporekam, reč je bila vsa drugačna.
Ko sem v dvorauo stopil, vidim dva go spoda, katera je bila nasprotna stranka postavila za reditelja, brez da bi osnovalni odbor za to kaj vedel. Ko stopi neki tukajšnji mali obrtnik v dvorano, napadla sta ga omenjen: gospoda prav surovo, ga hotla kar vun izau-vati ter vpila: Ilinaus mit ihm. Tirjala sta potem obrtniški list, kar mu pa tudi ni nič pomagalo. Ko jaz to zapazim, pravim gospo-
#) /urad ,.poHlancgft" nismo odgovorni. Zn-rnd resnico pn dumo vsakemu radi prostor. Vr.
Bpakujmo se nemški: n č bolj zoprnega, kakor' KranjBki nemčurl
Franjo Žoleznikar,
krojač.
Listnica opnivništva.
<J. g. M. T. v L. Takoj poprašali, |>iv ravno zdaj ni mogočo. Obljubljeno kmalo j Vam poročamo plšinono.
(J. g. K. Ž., vikar v I'. Čudno! povsod smo po-prašovali, pa ua Itako |>omoto nikjer naleteli. Moru liiti najbrž ollžoj Vas. Pomanjkljivo se bode nadomestilo. (!. g. L J. v (1. Ce drago, jio priliki 05 kr. Č. g. V. i/, v M. Plačano za % leta. (I. Al. S. vv I). Vse poravnano. <!. g. J. Ži v. O, Prav prisrčno zalivalo za Vas velik trud ! Umno poskušali iu trkali; čo so no bode povsod odprlo, se bodo gotovo sem ter Ijo.
Tržne cene v LJubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 5 gl. 85 kr.: — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oves 8 gld 25 kr.; — ajda 4 «1 87 kr. ; --proso 4 gl. 80 kr.; — koruza 5 gld. 20 kr. , — krompir 100 kilogramov 2 gld (18 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilo gram - nld. 96 kr. ; — mast, 82 kr.; — šin-lf frišen 70 kr.; špeh preksjen 74 lir.; jajce po » kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 5<> kr. — teletuine 50 kr. ; — svinjsko meso 54 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. 90 kr.
rnlt-Kmllriir drniriii' crn* 14. decembra, , Pitnim« runu 77 40 — Krvnemu nnitn 7S 2f> — ZiUlj« rent.« 94 — lHSOlatnu liriaviio noiiniilo ISO.75 Bankin« *k<uj«8K2 — Krwiitim «hni|« SOI.00 I.ottno', 11S.OD — — Oh t. kr. modni 6.00. ii-irankov U 4.J.
Priznano izvrstne pravo
voščene sveče
iz pravega', nepokvarjenega čobolnoga voska
prodaj a
P. & R. Sceraannv Ljubljani.
Vinska mešanja.
Kdor se hočo te naučiti, mora knpiti Imkviee „receptbuch", v kterih je zapisano, kako se iz kislega vina sladko naredi, kako ho mu moč dii, knko se naredi vino brez grojzdja ; tudi kako so narodi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) z doklado samih zdravih tvarln , tako rab-ljivo kot vino za dom, kakor boljša sorta za bo-tolje. Tudi tp bukvico uči, kako se naredi dober mošt it sadja, vinsk jezili, josihov cvet,, žganje, rum, likerji, droži dišavo, zdravniške vode, mazila, milo in šo ldOO drugih kupčijskih izdelkov . ki donašajo več ko 100 odstotkov dobička. Cena bukvic jo 3 gl., naprej xa poslati ali pa e poštnim povzetjem pod naslovom	(8)
Marija llrdlifcka,
k. k. priv. Inhaberin, \Vien, VVieden, Ilauptstrasae Nr. 86, 1. Stock.
Prihodnje srečkanje 2. januarja 1882. Za le 2
golil.
kot napltvča ao dobi
prejemni list
(Ktali »iiCHek ho islnčn v 1 a obrokih |>» *£ ftl«!.
klavni dobitek
r
goia- OV.UVU a- vel-i-najmanjši dobitek 30 nI.
Vsako leto trikrat srečkanje.
Kdor kupi projomni list, igra J,o precej, ko jo plačal juva dva gld, ua vso dobitke.
(■Inviil dobitek ljubljanskih srečk je potegnil 2. aprila 1880 v znesku »5.000 ul človek, ki je pri nas kupil
prejemni list,
in 2. januarja 1HH1 za ,'10.(XXI gl. zopet eden. ki jo pri nas srečko luijiil.
Cela srečka se dobi za 21 gld., kdor (2)	jo precej plača.
Wec1iHlergC8cMft der Adniinistratlon den \VIEN	T|(Va1»1K111»«	('U C0,IN
Wo11/,o11o 10 u. 13. J jJLWJLljrX JC* ULJL	Wollzoilo 10 u. 18.
Itdajntolj m odgovorni urednik Klllp iladmlap
J. Ulazinkovi iiiiNleilnikl v i.jubipmi