Inserati se sprejemajo in vel j 4 tristopua vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ n n II ^ 'i
16 „ „ i, „ 3 »»,
Pri večkratnem tiskanji se eeua primerno zmanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na 8t«rem trgu h. it. 16.
Filltitn lisi za slovenski sarofl.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 6 „ — t,
za «'et.rt leta	. . 2 „ 60
V administraciji velja:
Za celo leto . . 6 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „. za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom po«if)«d velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo je na stolnem trgu hiš. st. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Govor poslanca (Jreuterja
pri razgovoru o državnem proračunu.
(Konec.)
Gospoda moja! Gospod denarni minister je v svojem govoru žalostno stanje naših sedanjih denarnih zadev tudi zadnji krizi pripisoval. No, tudi s to žalostno dogodbo na denarnem polji se je mnogotero slepilo.
To žalostno dogodbo so pripisovali vplivu vremenske sile, odtoku in pritoku, da bi s tem ljudstvo sleparili; kajti za vremensko nezgodo nima niti ministerstvo, niti državno zastopstvo najmanjše odgovornosti. S temi besedami pa, gospoda moja, so razkrili tisti temni zadnji kot, v kterem so nenravne sile, pokončavši vsako pravo ljudsko moralo, skušale ljudstvo molzti.
Ne vremenska sila, marveč grozna zloraba odgovornosti polne nravne moči je bila vzrok temu; če bi se le kdaj vtegnilo kaki državi posrečiti, da bi se tej „auri sacra tames," tej strastni poželjivosti denarja ne le časnikarstvo, temveč tudi politična sredstva moči v roke dala, bo prvo, kar bo storila, to, da bo podrla vse one graje, ktere je takemu početju stavila nravna preteklost in kazenska postava, pod novodobnim praporom svobode, obrtnijske in oderuške, bo trdosrčno naskakala tudi druž-binsko borišče brez ozira do — ob desni in levi vničenih bitij, brez ozira na to, da pogine
ves srednji stan.
Da, gospoda moja, pri nas v Avstriji smo že tako daleč, da bi socijalna pošast, kakoršnih je bila nedavno ena po porotni sodbi obso jena, da bi celo taka socijalna pošast po naših postavah še za poštenjaka veljati morala, kakor je glasilo liberalne stranke javno ozna-
novati se predrznilo, ako bi se vest porotnikov ne bila vstopila pred ta strašni predor v postavi. (Prav res! in pripoznanje na desni, nemir na levi.) In, gospoda moja, kaj li se zgodi temu nasproti, zoper taka katilinarična bitja, ki cesarstvo glede nravnosi in ljudskega kredita in davkovske zmožnosti uničujejo, kaj li se zgodi temu nasproti? Po mar temu gospod minister prava s svojimi milijoni na pomoč priti zamogel t
Bo mar gospod minister prava s svojim 10 milijoni „glede na boljšo omiko" edino sam v stanu ozdraviti to zlo? Gospod minister prava je zadnjič vendar pokazal pravo sredstvo — pač le zoper voljo svojo — pri kaznovalnem govoru, kterega je sprožil zoper duhovščino avstrijsko. Tu je omenil, kaj bi bila naša dolžnost: mi naj bi že šolsko mladino svarili pred tem novim gospodarstvom, naj bi jo svarili pred zvijačnostjo teh borznih goljufov, pa ne da bi bil pri tem premislil, da po novi šolski postavi narodno gospodarstvo ne spada med one predmete, ktere ima duhovnik razlagati; kajti razen veronauka je pač vsak drugi predmet neodvisen — tako je ukazano — od vpljiva cerkvenega. Pa čeravno to pri-poznajo, da tu zamore tudi cerkev s svojo božjo močjo in s svojim bogatim zakladom pripomočkov milosti strast človeka znotraj vezati in bi jo vezati morala, kako se pa s to ustanovo pri nas ravna?
Kaj doživimo? Spoznamo, da pri vseh prostostih, ki zdaj v Avstriji veljajo vsaj po imenu, ima tudi cerkev svoje prostosti v tem obziru, da če beremo zdaj gospodujoče in me-rodajno časnikarstvo, moramo reči, da je ccr kev v pravem pomenu besede prosta (za vsakega, da jo sme žaliti). (Nemir). Gospoda moja! Saj morajo tudi zgoraj čutiti, da se je
grozno veliko nezadovoljnosti pri narodih po Avstriji nakopičilo. Zato skušajo odpirati za-tvornice in ta notranji srd narodov odpelja-vati naravnost na cerkveno avtoriteto (dobro! na desni), in mislijo, da je s tem ljudstvo zadovoljno, če se zabava počasnikih ali ploska v kakem razuzdanem gledišči. (Nemirna levi, )ohvala na desni).
Pač se nam bo reklo, da mora tu minister nauka pomagati ter nadomestiti cerkveni vpliv. Toda v tem obziru bom navedel avtoriteto, ktero gotovo gotovo gospodje vsi čislajo, ki slika znamenja vseh časov, tedaj tud sedanjega, in ki trdi, da brez vere ni mogoča nobena omika. Stari mojster nemške literature, Gothe namreč, govori v svojem spisu „Westostlicher Divan" s priprostimi besedami tako-le:
„Pravi, edini — dobro zapomnite: edini — in najglobokejši predmet zgodovini sveta je prepir nevere z vero. Vse dobe zgodovine sveta, v kterih vlada vera, so sijajne in srce povzdigajoče ter rodovitne za vrstnike in potomce. Vse dobe pa, v kterih nevera pičlo zmaguje, zginejo potomcem." (Pohvala na desni).
Stavite v proračun za poduk še več milijonov, če se ne bo skušalo ohraniti vero ljudstvu in če se cerkvena avtoriteta podaja zasmehovanju, boste z vso svojo krasoto sistema zginili — to razsodbo vam je govoril Gothe. (Pohvala na desni).
Politični pregled.
V Ljubljani 18. decembra. Avstrijske dežele.
lli-žnviii 7.I101* je 16. t. m. rešil pri budgetni razpravi nasvetovane resolucije. Resolucija o vravnavi verskega zaklada se iz-
f e4listefc,
J e z i č n i k,
ali Hitzinger v slovenskem slovstvu.
Spisal J. Mam. XII. Leto. V Ljubljani, 1874.
• Tihemu potoku podoben, ki rosi lepe se-nožeti in ravna polja, je delal Metelko — in reči bi se smelo, dela v slovenščini naslednik njegov J. Mam, profesor na gimnaziji ljubljanski , kajti nasnoval je poleg druzega delovanja skoro na tihoma po »Učiteljskem Tovaršu" vrlega Jezičnika že XII. tečaj. Koliko jezikoslovne tvarine hranijo le-ti tečaji v sebi I Vzlasti znamenit je bil poslednji 1. 1871-73, v kterem se na tanko opisuje Metelko v slovenskem slovstvu ter pojasnuje mnogotero vsa doba njegova. — Jeli so bili nekteri opisovati nam pesnike in sploh učenjake sloveče tako, da
človek velikrat ni znal, je li to, kar bere o njih, zgodovinsko ali samo izmišljeno, bodi si v hvalo ali v grajo. Po sadu se drevo spozna. Jezičniku gre v tem oziru zasluga, da je kazati jel, kako naj se domoljubi naši opisujejo po njih lastnih delih. Prav tako je zvesto po dobah v XXIV razstavkih pokazal letos, kolike pomembe je v slovenskem slovstvu ranjki Peter Ilitzinger (Znojemski, Pod-lipski), kteri se bode v nekterih iztisih v kratkem dobival tudi pri bukvarjih. Kakor pisatelja — je bridko presunilo tudi nas to, da marljivi in sloveči domoljub na grobnici svoji nima nobenega spominka. Po naši misli naj bi častita duhovščina z dekanom postojnskim nemudoma sprožila v ta namen biro, in kmalo bode narejen z združeno močjo pristojen spominek.
Kakor je o Metelku ponatisnil lani „Slo-venec" nektere odstavke; tako naj v pregled ponatisne letos o Hitzingerju vsaj večidel raz-stavek poslednji, ki se glasi tako-le:
„Novice" naznanjevaje prerano smrt II icin-gerjevo v 1. 3G pristavljajo: „Nje, ki bodo v rokah imeli njegovo zapuščino, lepo prosimo, naj dobro pazijo na rokopise, ki bi se utegnili najti med njegovimi papirji, ter naj je, če le mogoče, naklonijo slovenski Matici, kteri je bil ranjki odbornik itd." — Namenivši se pisati nekoliko o ranjkega slovstveni delavnosti — poprašam sestre njegove po spričalih bratovih ali kteri književni zapustnini; toda poleg spričeval prinese mi izmed rokopisov pokazat le kosec molitvene po cerkvenem letu prav vgodno vravnane knjige in kosec pripovedi iz časov cesarja Marka Avrelija, ktero je poleg nemščine II. Geigerja poslovenil Peter Ilitzinger z naslovom: Lidija.
Ker sem nekdanji kaplan horjulski pri ranjkem bil časih v Podlipi, pa tudi pozneje v Postojni, in sem vedel, kako skrbno si je zaznamnjeval znamenitosti, kar jih je kje opazil ali čital, poprašam sestro, kamo so prešli ostanki in drugi spiski; odgovorila mi je
pred seboj izobražene osmošolce, podkovane potrebnimi predvedami o elipsi itd., da jih bodo umeli, kadar jim bodo učeno razlagali „oko"? Kdor to misli, ne vč, kaj misli! Naša misel pa je ta, da je dosti, ako opomni učitelj otroke le s priprostimi besedami, kako čudovito je ljubi Bog ustvaril človeško oko, da vidi vse reči, ki pridejo predenj; da jih opominja ravno zarad tega k hvaležnosti in ljubezni do Njega, ki je ustvaril ljubo solnčice, lepo luno, svitle zvezde in toliko krasnih reči na zemlji ter nam tudi dal, da jih moremo videti in se jih veseliti; da jim reče, kako nesrečen je slepec, ki nima tega daru in enako, — Ako jim govori kaj druzega, bodo nekteri pazlivši debelo gledali in zijali, drugi pa se ščipali in pogovarjali. Ne bi bil mislil, da vi gospod tega ne veste, da imate otroke za tako učene!
Pa kaj sem rekel? da imate otroke za tako učene? — Ni prav, da imate učitelje za tako učene, bi Vam bil moral reči. Kaj mislite, koliko jih je bilo izmed ovih trinajst gospodov, ki so vas umeli? Ako premislite, koliko so študirali, si bodete pač lahko odgovorili sami, — in meni ni treba! Posnamete lahko tudi iz tega, ako Vam povem, kako mikavno jim je bilo vaše učeno predavanje. Čujtel Jeden omenjenih učiteljev je jako spreten v risanji karikatur — tako ti zadene človeka, da ga precej spoznaš. I glejte, vaše risanje na tabli je jelo šegačkati tudi njegove umetne prste, hajdi, mesto krede svinčnik, mesto table papir in brzo je namalana glava g. dr. Zamika, ki roma potem (pod klopjo ali pod mizo ne vem) iz roke v roko ukaželjnih učiteljev: tiho smejanje spremlja in pozdravlja namalano glavo, češ, glej dr. Zarnik, tako smo se znosili nad teboj, ker si zoper nas govoril v deželnem zboru. To je bila pazljivost vaših tedanjih slušateljev pri učenej razpravi o „očesu" — je-li vi niste zapazili? Mislim, da ste to vedeli vi ravno tako dobro in še bolje takrat, nego smo mi drugi zvedeli pozneje. Kaj, bi se prašal človek, kaj vas je pa napeljalo, da ste učitelje dolgočasili s svojim razlaganjem? Morda zato, ker druzega povedati niste vedeli? ali ste hoteli le razkazovati svojo učenost ter tem potom pri učiteljih pridobiti si občudovanje — dalje strmeče spoštovanje? Mi vemo, vi veste še laglje: velikokrat se kaj pove: ut aliquid dixisse videatur.
Kaj pa učitelji, kaj so pač važnega sklenili? Jaz druzega posebnega ne vem, nego to, da jim je plača še veliko premajhna: še dve sto goldinarjev hočejo imeti — pa orgljati ne Sveč! Če ima sedaj že 200 za orgljanje (vsaj
roči verskemu odseku; resol. Fischcra, da bi se državna podpora duhovnikom dajala po dogovoru s škofijstvi, se dene na stran, ker odsek ni stavil nobenega predloga! Resolucija Pfl iigelna, 20.000 dovoliti za prenovljenje ško-fiske cerkve v Solnogradu se zavrže, ravno tako tudi res. Poslanca Cienciale o utra-kvističnem podučevanji na učiteljskih pripravnicah na Šlezijskem. Res. Steudeia o odpravi vžitninskega davka za nektere reči, zlasti za drva in drugo kurjavo, se sprejme. Ites. II e i n r i c h a, bolj skrbno izdelovati smodke, se zavrže. Res. Schoffelna o pregledu gozdarske postave se sprejme, o vinogradom škodljivi „Plujlloxera" pa zavrže. Res. Doblhoffa o izrečji kulturnih tehnikarjev za zboljšanje kmetijstva se sprejme. Res. Ilerbsta, da naj vlada v prihodnjem budgetu naznani, za koliko čistih dohodkov pri železnicah dobra stoji, in da naj se brezplačne vozne karte na takih železnicah le redko dovoljuje, se sprejme. Res. Brestelnova o podpori nekterih zemljiš-činili zakladov in da naj vlada na Kranjskem tudi priklado k posrednim davkom zviša na 20'Vo, se sprejme. Zoper njo so glasovali Kranjski poslanci, Poljaki in desno središče. Dežman je ugovarjal, da s to resolucijo hoče vlada nekako sekvestrirati dohodke deželnega zaklada in da se zdi, kakor da bi si državni zbor hotel prisvojiti pravico dovoljevati davke v deželnih zadevah. Resol. K op p a, da naj bode vlada pri izdatkih za skupne potrebe varčina, se sprejme. Peticija okrajnih sodnikov za povikšanje plače se priporoči ministerstvu prava, ravno tako peticija o pomnoženju sodnijskih vradnikov na Gališ-kem. Konečno se sprejmejo postava o premembi konzularnih sodnij v Egiptu in delniška postava v drugem in tretjem branji. Jutri bode zbornica menda začasno sklenila svoje delovanje. — Napredovalni klub je sklenil glasovati za to, da se volitve zgornje-avstrijanskega velikega posestva ne potrdijo, središni klub pa, da naj se potrdijo.
Vnanje države.
1' \eiiidkeni državnem zboru so se 16. t. m. zgovarjali o zaporu poslanca Ma-junketa. Predlog Beckerjev, da se prestopi na dnevni red in predlog Sonnemannov, da se naj Majunke iz zapora izpusti, je bil zavržen, pač pa je bila sprejeta resolucija, da čast zbornice tirja postave tako tolmačiti ali prenarediti, da ne bode več mogoče državnih poslancev zapirati. Telegrafično se iz Berolina poroča, da Majunke iz zapora ni izpuščen.
„Vzeli so jih g. c. kr. predstojnik A. Globoč-nik, dali za nje 40 gld. v zapustnino, ter poslali jih g. K. Dežmanu, varim muzejskemu v Ljubljano". Poslal sem jo k poslednjemu gospodu dvakrat, naj blagovoli Ilitzingerjeve rokopise le samo pokazati, da se omenijo v pričujočem opisovanji; pa odgovoril jej je prvikrat: „Bom že jaz sam poslal mu jih;" in drugikrat: „Ako jih imeti hoče, naj pride po nje sam!il Žal mi je, da toraj o njih poročati ne morem.
Iz dosedanjega opisovanja, ktero je dokaj zvesto kazalo njegovega književnega delovanja, vidi vsakdo, kako verno je spremljeval Ilitzin-ger naše slovstvo vsa leta od 1829, kar je jel pečati se z njim, in vzlasti od 1843, kar je sam delovati jel na polji narodnem. Ni mu odšla skoro nobena bolj pomenljiva prikazen slovstvena skozi 25 let. Domoljubno jc bilo njegovo pero, in
,,Res da čerka le mori, Da le duh duha živi;
Ariiimovi« pravda je po 6 dnevni obravnavi končana. Zadnji dan so se podajali državni pravdnik in grofovi zagovorniki, ki so J iz raznih stališč dokazovali, da Arnimov pre-Igrešek se ima razsoditi disciplinarno, nikakor pa ne sodnijsko. Razsodba se bode razglasila jutri in splošno mnenje je, da bode grof oproščen. Če se nasprotno zpodi, pravi Reform, bode to izjemna razsodba, kakor je sploh vsa obravnava bila izjemna.
rriiueoski prezident Mac Mahon je od ruskega cara dobil red sv. Andreja, kte rega uiu je knez Orloft' 15. t. m. izročil.
Izvirni dopisi.
B* 9loh'tij»Ek<'S'ii. 26. decembra. (Učiteljski shod v Št. Jerneju). Omenili ste že parkrat v „Sloveneu" shoda trinajstorice dolenjskih učiteljev v Št. Jerneju. Res je že poteklo precej Krke memo omenjene fare, kar so ondi zborovali gospodje učitelji pod pred-sedništvom okrajnega nadzornika gosp. Wur-nerja; zato je že pač malo pozno, da še le sedaj tudi jaz nekoliko spregovorim o tem zboru ali shodu. Storiti hočem to vendar-le zato, ker se bode ravno iz teh vrstic marsikaj „le-pega" pokazalo glede šole na podlagi nove postave in glede učiteljev samih.
Čemu so pač tako pogoste konferencije naših učiteljev v blaženej eri novih šolskih postav? Pameten človek bi si moral misliti: zato, da se učitelji pogovore in posvetujejo, kako bi se deca laglje podučevala v potrebnih rečeh, s kterimi pomočki bi se jej laglje bistril um, blažilo srce itd. — vsaj se trobi v eno mer, da je le to namen novih šolskih postav.
Glejmo, kako se je skušalo to doseči v Šent. Jerneju!
Gospod nadzornik, učena glava, (to ve vsakdo, ki je imel srečo poslušati ga na gimnaziji,) je razkladal zbranim gospodom človeško oko — oko, pravim, jim je razkladal! in to menda jako učeno, kakor v zadnjej šoli zgornje gimnazije ali še bolj! — Ko sem prvič čul to novico, je skoraj nisem mogel verjeti, a zagotovljal mi je nek gospod precej časa pozneje, da je oko še „namalano' na tabli, torej mora biti pač resnično. —
Gospod nadzornik, kaj ste hoteli s tem pač doseči? Učitelje podučiti, kako naj otrokom razjasnujejo „oko",jira praviti prav po „optiki," kako pride, da vidimo itd.? Mogoče. Ali prašam vas dalje: Je-li to potrebno? ne, je-li pametno? Mislite li, da imajo učitelji po kmetih v podobi 7 do 12 ali 14 letnih fantekov in deklic
Kot telo pa duši služi, Tak se čerka z duhom druži" — to je po njegovem spevu bilo mu geslo ali to vsaj je znak vsega njegovega književnega dejanja. Kar je bilo brez duha, zjezalo ga je vselej; kar pa je imelo svoj razlog ali razum, pokrotilo ga je koj. Cerkev in država, država in cerkev — to se je oboje primerno strinjalo v njegovem spisovanji. Nikdo sicer nima spretnosti do vsega; a Znoj eni s ki se je z dokaj dobrim vspehom o vedah in umet-uijali ponašal vsestransko v vezani ter nevezani besedi.
V vezani besedi n. pr. kako je spreminjal merilo, igral se zrimo, v asonanci in aliteraciji, s pripevkom, v trioletu, stancah, decimah, v distihu! Gojil je pesništvo narodno in umetno, cerkveno in posvetno, ter skladal n. pr. pesmi, ode, himne, sonete; elegija, glosa, gazela, kan-cona, kantata se nahaja v poeziji njegovi; iz-puščal je puščice ali sršene, koval napise, stikal pregovore, krožil dobrovoljke; popeval
v pravljicah in pripovedkah, legende iu seljanke, balade in romance. Zložil je pesem do 167, nekaj izvirnih, nekaj pretolmačenih, nekaj popravljenih ali vravnanih. Pel je rad, kar razodeva vzlasti dobrega duha, o presv. Trojici, o Jezusu v sv. Rešnjem Telesu, o sv. Duhu; o Mariji, Materi Božji sami priobčil je kacih 27 spevov. Popeval je o Sloveniji, kje živi, o mirni njeni zmagi, o dobi slovanski. Pošiljal je pesmice v časnike o raznih prilikah, z% po-samne stanove; ni ga bilo skoraj godovanja, da bi ga on preslavljal ne bil.
V nevezani besedi je o cerkveni vedi in umetniji pisaril največ stvari polemične v brambo veri in cerkvi nasproti drugovercem, o poganstvu in krščanstvu, zgodovini in pravu cerkvenem, o svetnikih, škofih, misijonarjih, cerkvah starih in novih; o cerkveni zidariji, o podobah, glasbi, zvonilu, petji; o katekizmu, blagoslovih, bratovščinah, duhovnih vajah itd. O petji narodnem posebej in v ljudski šoli, o pesnikih in pesmaricah; o šolah deških in
nekteri, ki dobivajo plačo v kolekturi, imajo toliko), mu ni po volji, a sedaj še ne more živeti, a brez orgljanja bi pa z isto plačo živel lahko in veselo kakor tica pod nebom? Zakaj pač? od kod pozneje manjše potrebe? Morda od tod, ker bi potem marsikdo izmed teh gospodov bolj brezskrbno kupice praznil? kajti sedaj ima vendar še nekak strah, da bi ga vtegnili morda zjutraj lasje boleti, da bi torej malo težko orgljal.
Ali pa morda mislijo, da ima naš dolenjski kmet preveč denarja, da naj se mu tedaj še bolj pušča s posebno plačo za orgljavca in po vrhu še z novo doklado do 200 gld. za vsacega učitelja? — Prav tako, učitelji! Sedaj otroci ne morejo v šolo, česar ste sami dobro prepričani, ker nimajo črevljev, nimajo druge obleke; ako pa vi kmetu še nekoliko več krajcarjev izmuznete iz žepa, potem ne bode več te nadloge: v^ak fantek bode imel dva para dobrih črevljičkov, vsaka deklica po tri pare čižem iu po vrhu še druge trdne in gorke obleke, da bode veselje. Moj Bog, že sedaj je tako velika priklada na davkih zarad šol — pa se le še več zahteva! Kje je usmiljenje? Pokazal sem čitateljem nekoliko šent-jernejski shod učiteljev: kaj se da brati iz njega, ve čitatelj sam. Jaz le prašam: nam bodo morda res taki zbori pomagali? spravili šolo na višo stopinjo? nikdar ne! Namen jim je le, učitelje vedno bolj pridobivati zavladajoči liberalizem, nemškutarizem in če hočete (vsaj nekteri gospodje žele) prusizem.
Zvedel sem tudi iz Kostanjevice še nekaj o gosp. nadzorniku \Vurnerju, namreč to, kako veliko usmiljenja ima do malih. Prete-čeno šolsko leto ga ni bilo nič obiskat ove šole do zadnjega dneva, ko je bila že pre-skušuja. Prisopihal jo je gospod ob enajstih-Skušnja se je pričela ob 9. uri, ob 8. je bila sv. maša; nekteri otroci so šli gotovo že ob 6.— '/,,7, z doma — pa veste, koliko časa jih je milosrčni gospod nadzornik držal v vročej šol-skej sobi ? — Do dveh 1 reci do dveh popoldne. Devet ur iu še več so morali biti brez jedi, nekteri otročiči pri 7, 8mih letih! Gospod nadzornik, menda ste zopet mislili, da imate pred saboj odrašene osmošolce?
Z goriških hribov, 15. decembra. (O dr. Ilazlagu.) V novejšem času je začel dr. Razlag v praškem listu „Nationu, kterega boje vlada podpira, svoje lamentacije peti, iu po narodnjakih — natražnjakih in radikaleih — s cepcem vdrihati. Vljudnemu možu, kakor-šen je dr. Razlag, pač zadnje delo ne pristuje
Ako bi hoteli verjeti njegovim člankom, je na Slovenskem vse gnjilo. Samo Razlagov ego" plava nad kaosom; pa ubogi mož mu do sedaj ni mogel novega življenja navdihniti. Razlag vedno kvasi o napredni slovanski stranki, kot bodoči spasiteljici tlačenih narodov, pa programa nam še ni povedal. Razlag sam je — ladija brez krmilnika, ktero gonijo vetrovi, kamor hočejo.
Pred dvema letoma še je imel dr. Razlag mnogo simpatij na Goriškem. Vsim ognjenim narodnjakom je bil tačas Razlag — program! Posebno ga je mlajša duhovščina čestila, ker je menila, da vidi v njem svoje nazore vtele-sene. Prepričana je bila, da bode postal slovenski Oconnell, kteri bode navdušeno povzdigoval svoj glas in pogumno deloval za svobodo katoliške cerkve in za svobodnejše politične institucije v državi. To je bilo posebno oni čas, ko je „Noviška" stranka premalo odvažno proti vladnemu sistemu postopala, in tiste duhovnike, nepoznavša njihovih domoljubnih iu ljudomilih idej — z vulgarnimi liberalci pitala.
Pa Razlagovi častilci so se varali; luske jim je iz oči sam iztrebil. Dolgo dolgo sicer so ga še zagovarjali, ko so ga bili v s i slov. listi obsodili, ker so zaupali njegovi poštenosti in so mislili, da še ni razodel svojih namer.
Njegovo nerazumljivo vedenje v državnem in letos tudi v deželnem zboru v Ljubljani pobralo mu je zaupanje. Posebno mu ue moremo odpustiti njegovega govora za cerkveno-politične zakone! Razlag se je ponašal s tem, da je katolik iz prepričanja in naprednjak, pa tačas se nam je pokazal — jožefinca.
Je li ta naprednjak, ki rakovo leze v šolo k cesarju Jožefu? Je li ta svobodnjak, ki cerkev in duhovščino v spone vsemogočne države vklepa? Je li ta katolik, kteri državi priznava oblast v cerkvenih zadevah samovoljno odločevati ?
Kronavvetter bi nam bil pač ljubši, kakor taki katoliški naprednjaki! Cerkev hoče svobodo, in je potrebuje; če jej jo kratijo, mora imeti boj! Ali Dioklecjani, ali Kouštantiui!
S Preširnom mora sedaj z žalostjo reči slovenski narod : „Vervat' v tebe moč mi ni, Kakor sem verval prejšne dni" — pa vendar še upamo, da Razlag ne bode zatajil svoje preteklosti! Convertere!
% goriških hribov. 15. decembra. (To so nasledki!) Številka 50. „Glasa" nas je z dopisom s Krasa osupnila. Sežansko glavarstvo je duhovnikom za celo leto sv. maše po 52'
Ker so pa nekteri duhovniki temu ugovarjali, češ, da so darila za sv. maše le miloščina, zahtevajo gospodje iz c. k. uradnije od njih — libellum missarum, t. j. bukvice, v ktere zapisujejo mašne štipendije in zaznamujejo dneve, o kterih so sv. maše opravili.
Je li mogoče misliti si večo predrznost uradnih birokratov? Tedaj tako daleč smo že prišli, da ne bodo še privatne listine duhovnov proste vladnega nadzorovanja? In to je liberalno; vsaj tako nam pripovedujejo avgurji modernega liberalizma! In tako zvišujejo duhovnom plačo! — Deloma pa se častiti duhovščini — ne trdimo, ravno kraški — prav godi. Kdor priznava vladi pravico, kompetentno soditi o njegovem vedenji — vide Stremajerjeve roše — mora biti tudi zadovoljen, če ga vlada v njegovem življenji nadzoruje! Vlada zna dobro podeljene jej pravice do zadnje konse-kvencije tirati. Približal se je menda čas, da bodo duhovniki dobivali od glavarstev temata in obrazce za izdelovanje cerkvenih govorov!
,,Cveti, cveti — jožefinski rožmarin'.-' Modus vivendi mu lepo priliva. Kakor pajk okoli svojega plena, prede jožefinstvo okrog duhovščine svoje mreže. Ali bodo hoteli duhovni njemu na ljubo postati v dobi svobode — državni sužnji? „Licht, mehr Licht!"
Domače novice.
Ljubljana, 17. decembra.
(Slovensko gledišče.) Jutri bomo slišali in videli prvikrat „Zakotnega pisača," veselo igro 4 dejanjih. Kakor slišimo, je igra neki prav dobra. Nadjamo pa se, da nam bo vodstvo podalo v letošnji igralni dobi tudi kaj izvirnih iger in to že zarad tega, ker nam naši nasprotniki vedno očitajo, da nimamo nič izvirnega in pitamo občinstvo le s prevodi nemških iger.
— Dubovške spremembe. Za faro Ledine je prezentiran: č. g. Mavricij Goslar, lokalist Podlipo; za faro Slavino č. g. Janez Globočnik v Poljanah pri Loki; in za faro Breznico: č. gosp. Janez Kramar, duh. pom. v Cerkljah.
V krški škofiji: Za spiritvala v semenišču postavljen je č. g. Jož. Viduc, dozdaj kaplan v mestni fari sv. Ila; na njegovo mesto stopil je č. g. A. Muller, ki je začasno bival na vseučilišču v Inomostu. — Umrli so čč. gg. Rud. Gussenbauer, častni kanonik, dekan in mestni župnik v Volfsbergu v noči od 29.—30. nov.
/s
krajcarjev zarajtalo in z davkom obložilo. [Dollinger AJfonz, benediktinec in bivši pro-
dckliških, obrtnijskih, nižjih in srednjih. Ko-likanj spisov je sestavil iz zgodovine posvetne, stare iu nove, o koledarstvu, o zemlji, mestih, krajih, možeh! Kako rad jepreslavljal možake svete in domoljubne, ki so n. pr. sv. Ilieronim, sv. Pavlin, ss. Hermagora in Fortunat, ss. Ciril in Metod; Ilerberstein, Ilren, Valvazor, Vodnik, Knobleher, Baraga; Pij IX., Anton Alojzij. Frančišek Jožef. Koliko je pisaril o Tržiču, Idriji, Postojni, Pivki, Trstu, Kmoni, Ljubljani, Krajni in Sloveniji!
Dokaj znameniti so njegovi sostavki jezikoslovni o slovenščini novi in stari, o pra-vopisji in blagoglasji, kovanji novih besed, o kerstnih in lastnih imenih, o pismih, opravilnih nekdanjih spominkih, o slovenščini v šolah, vradnijah, postavah, pri vojacih; o književnem jeziku vseslovauskem.
Tako seje vbadal in vpiralv samoti Zno-jemski neutrudno za cerkev in državo, za dom in narod — mnogo let v dragi — Podlipski. Ujetlal seje čestokrat nad učenjaki po mestih,
ua pr. dohtarji — češ, pri viru — pri knjigarnah — v službah — kolikanj bi spisali lahko narodu v smislu domoljubnem, kajti dolžnost je velika. Treba mu je bilo o spisovanji zdaj te knjige, zdaj une listine, zdaj kake letnice ali kakega imena, in poskočil je časih ter hitel po noči, v grdem vremenu, brez denarja v ta namen v Idrijo, Ljubljano, Cerknico, Zatičino itd. — Ko v takem opravilu hiti nekdaj iz Podlipe, zgubi edini svoj petak, in ko v Ljubljani pri součencu ue dobi postelje, prenoči zunaj na Mirji, koder se nebo razpenjalo je nad njim, grad mu je bil brez vratarja, srebernina rosa, zlatnina čista zarja; sploh vkvarjal se je osodi pevca, komur sreča vedno laže, kteri po besedah Prešernovih živi, umrje brez denarja.
Milo, premilo pa se mi je storilo, kedar sem popotnik na tolikanj slovečega moža grobu tihotnem v Postojni, kjer črne ga zemlje po kriva odeja, medleti videl le neko grmičevje — brez vsakterega dostojnega spominka. Sicer
si je P e t e r 11 i t z i n g e r (Podlipski, Znojemski) v spisih svojih dokaj slaven spominek postavil sam; vendar — narod, kteri slavnih mož svojih ne slavi, da se mu rodijo, vreden ni. — Zdi se mi toraj, da prvo skrb ima pač Postojna, drugo Tržič, tretjo Matica slovenska, četrto narod slovenski sploh, da vrli farman in dekan, sloveči rojak, marljivi pisatelj, domoljubni učenjak ne ostane brez poslav-ljenja narodnega, spominka. Doslej istina še, da, vrli Peter! tudi le
Ena se tebi je želja s poln ila: V zemlji domači da truplo leži.
V	zemlji slo venski, v predragi dežel i, Ki si jo ljubil presrčno ves čas;
V	kteri očetje so naši sloveli, Ktera zdaj ima grob komaj zanasl
brez dostojnega vnanjega pa, mili Bože! je žalostna
fesor bogoslovja, dnč 7. dec.; Jož. Sch\veighart, dekan in mestni župnik pri sv. Andreju v la-bodski dolini, dnč. 7. dec. („K. BI.")
— Postne pridige v Gorici so navadno imeli nalašč za to iz bližnje Italije poklicani pridigarji. C. k. namestništvo pa sklicevaje se na § 2. postave 7. maja t. 1. in na neko mi-nisterskodoločilo naznanja, da neavstrijski duhovni se ne smejo jemati za postne pridigarje.
Poslano.
Javna zahvala. Podpisani odbor si šteje v svojo dolžnost da vsem sodelavcem pri dobrodelni besedi 13 t. m. posebno: vojaški godbi c. k. peš-polka Sachsen-Meiningen, slavnemu pevskemu zboru narodne čitainicein gosp. pevovodju Stockl-u, gospodičnam pl. Neu-gebauerjevi in M. Hohnovi, gospodom Nolli-ju in Valenti, potem vsim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so pri živih podobah sodelovati blagovolili, posebno pa tudi gosp. aranžerom teh podob Ivan Franke-u in Kunibert Dreniku, konečno tudi gosp. Hugo Turku kot blagajniku svojo priserčno hvalo javno izreči.
Zahvaliti se imamo pa tudi pred vsem onim častitim gospem in gospodičnam, ki so nevtrudljivo izdelale obleko za revne šo-larčke, in pekarskim mojstrom, ki so štruce darovali.
V Ljubljani 16. decembra 1874.
Društveni odbor.
Eksekutivne dražbe.
22. dec. 3. Kat. Marč-eve s Slapa (50 gl.),
—	3. Fr. Terbižan-ove iz Goo obe v Vipavi. — 3. Jan. Sever-jevo iz Studenca (2173 gl.) v Senožečah. — 3. Baz. Ilernjak-ovo iz Brašlevice (1200 gl.), — 3. Mat. Vajnik-ovo iz Radož(1785 gl.), obe v Metliki. — 3. Ant. Pirman-ovo iz Po-verš (1983 gl.), — 3. Jan. ZaverSnik-ovo iz Za-kalc (405 gl.), obe v Krškem. — 3. Jak. Gerbec-evo iz Vrbice (1100 gl.), — 3. Hel. Štefančič-evo iz Jablanice (500 gl.), — 3. Jož. Serpan-ovo iz Spodnjega Semona (1900 gl.), — 3. Fr. Gril ovo iz Spod. Semona (1100 gl.), vse v Bistrici. — 3. Jož. Prešeru ovo iz Semiča (833 gl.), — 3. Štefan Ivec-evo iz Malin (1040 gl.), obe v Metliki. — 3. Jer. llreščak-ovo iz Siuadola (302 gl.),
—	3. Martin Šantel novo iz Št. Mihela (841 gl.), obe v Senožečah. — 3. Lize Jerovč-eve (1924 gl.) v Krškem. — 3. Jožefe Vilhar-jeve iz Kalca (2620 gl.) v Vipavi. — 3. Matevž Jenko-ta iz Voklega (595 gl.) v Kranju. — 2. Fr. Pše-niea-vo iz Kor. Bele (4470 gl.) v Kranjski gori.
—	2. Jan. \Veitz-ovo iz Gorič (2535 gl.) v Senožečah. — 2. Fr. Slabe-tovo lz Goveka (1560 gl.) v Idriji. — 2. Ignac Svetec-evo iz Moravč (3000 gl.) na Brdu. — 2. Janez Mervar-jevo iz Preske v Trebnjem. — 2. Mat. Jurkovič evo iz Ilriba (620 gl.), — 2. Mat. Honigmann-ovo iz Starega Loga (720 gl.), obe v Kočevji. — 2. Ana Kiti-aro-ve (5322 gl.) v Litiji. — 2. Matija Kuster-jevo iz Viševka (2820 gl.) v Kranju. — 2. Ant. Trast-ovo iz Podbrega v Vipavi. —3. Kat. Jagodnik-ove iz Trnovega v Bistrici. — 2. Jože Dekleva-vo iz Landola (400 gl.), — 2. Kat. Premru-tove iz Raz-dertega (580 gl.), obe v Senožečah. — 2. Jan. Češark-ovo v Ribnici. — 1. Mat. Bukovac-evo (600 gl.) v Kočevji.
24. dec. 3. Ant. Hrovat-ovo iz Kočevja (5350 gl.) v Vel. Laščah. — 3. Jož. Skubič-evo iz Polic (1400 gl.) v Zatični. — 3. Jur Juraje-vič-evo iz Okljuk (2226 gl.) v Krškem. — 2. J. Oswald-ovo iz Seče (1200 gl.), — 2. JurLipovc-evo iz Seče (1525 gl.), obe v Kočevji. — 2. Lukež Gorjanč evo iz Hrenovce (1423 gl.) v Senožečah. — 2. Janez Ban-ovo iz Stare vasi (3480 gl.) v Mokronogu. — 2. And. Švigelj-novo iz Spod. vasi (1141 gl.) v Planini.
T*»l«*lcrHfleii«' dfiiHrnr renr
18. decembra. Papirna renta 69.90. — Srebrna renta 74.85. — 18601etno državno posojilo 109 60.— Bankine akcije 999 Kreditne akcije 237.50. — London 110 70. — 8rebro
Tržna rena preteklega tedna:
Mesta :
Mernik
r
v Ljubljani v Kranji v Loki v Novomestu v Sodražci v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovca v Trstu v Zagrebu v Siseku v Varaždinu na Dunaju v Peštu v Pragi v Gradcu
2.50 2.55 2,60 2 65 2.80 2.30 2.25 2.30 2.34
2.64 2.00
2.54
2.65 2 50
9H
1.75 1.70 1.70 1.80
1	95 1.75 1.68
2	13
1.60 1.60 1.20
> O
= H
1.45
1.85
1.65 1.80 1.60 1.20 1.40 1.92 1.40
10 1.70 ,00 — 00! — 95 1.70
-3 »•—i <1
1.45 1.60 1.55
1.50 1.80
00 1.90 —
10 1.55
95 1. 0
I
10 1.50 00 1.35 1.94 1.50
1.50 0.95: 1 22 1.85 1.20 1-60
1.54
2.75 2 30 1.80
1.45
1 20 1.40
1.10
1.10 2.00 —
1 ooj — i —
J
2.36 2.07 1.40 1.14 1.63 —
Tržna cena:
1.60 2.00 1.60 1.95 1.50 1.70
1.90
1.00 —
■"odpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo
prelepih z oljnatimi barvami
tiskanih podob
cerkvenega in svetnega pomena.
Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani.
Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične za božična in novoletna darila. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih.
Zaloga podob je pri gosp. Ludoviku pl. Marchetti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije".
(67-1)
Ferdinand Rudi.
Reči
Masla funt Špeha „ Leče mernik Krompirja „ Fižola „
j
s
J1 >
0.53 0.36 3.00 1.20 2.80
Sena
cent 1.25
Sem. detelja,,	—
Prešiči cent	21.0
Govedine funt	0.29
Teletine „	! 0.26
Jajc za 10 kr.	2%
Z
0.50
2.40 1.15
2.40 1.20
22.0 0.26 0.30 4
>
ji o J
*a
o
tZ!
0.50
0 50 0.36
— j 1.00 1.00 - - | 2.20 1.40 1.25 —
Jurij Dornik-ova
zaloga olja v Trstu.
0 38 0.40 0.38
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in 1.80j 1.20! 2.00 franko.	(4 —4G)
1.00 1.00 1 00
0.28 0.28 0.30 0 32 0.30 0.32
f€ftec?
časopis s podobami
za slovensko mladost
nastopi z novim letom uže peti tečaj, odkar je začel izhajati, ter vabi vso slovensko mladino, stariše, prijatelje in vse prave rodoljube, da mu v obilnem številu z naročnino priskočijo na pomoč.
„Vcrtee" stoji za vse leto samo 2 gl. 60 kr., a za pol leta 1 gl. 30 kr.
Naročnina se uaprej plačuje ter se najhitreje in najceneje odpravi s poštnimi nakaznicami (Postanweisungen), ki se na vsaki pošti dobivajo po 5 kr.
Vredništvo ,.Vertčevo".
(66-1) V špitalskih ulicah hiš. št. 273.
AAAOO^I^I*«''' I'I* .....*
Podpisani priporoča p. i. občinstvu, zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo
voščenih sveč
in
voščenih svečkov (WachsstockeI)
ter si bode prizadeval postreči z dobrim blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vna-njih krajev se hitro in po volji gospodov naročnikov izvršujejo.
Oroslav Dolenec,
svečar v Ljubljani (64—4)	v glediščinih ulicah hš. št. 40.
v And. Schreyor-jevi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga in otročjih igrač v špitalskih ulicah
je razen vseh sort železa v palicah vedno velika zaloga sledečih reči:
Kotli iz kotlovine (kufra), graško delo, sedajo vzidati.
Kotli iz železa vliti, drže 20 do 100 bokalov;
se dajo \zidati. Vratica iu ražnji za-nje.
Ognjišča za pri hranjenje kurjave (Spailierde),
iz kositarja ali vlitega železa. Posode za klllio iz vlitega železa, belo ali z
jeklenim kositarjem začinjene. Kožice (ponve) in vse sorte kuhinjskega orodja. Lampe za petrolej, svečniki, možnarji in
gladniki (Biigeleisen). i\oži in vilice, štajarski in angleiki izdelki. Žlice in za jeilialnice (šeflje), iz kitajskega srebra, pakfonga. in z železom začinjene. Ilritve in škarje, prave angleške. Vožiei za peresa, angleški, z 1 do 20 klin. Albumi, listnice, smodenice, lovske in popotne torliice in denarnice. Podolie svetnikov za molitvene bukvice in v okvirih.
Iložni venci (patanoštri), križci in svetinje. Posebno lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni,
od 6 do 50 gld. Kositar za strehe, Črni in pocinjeni železni kositar.
.Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske žage. Vsake sorte pile in praskalnlce. kline za oble. vzdigači in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje.	. .
Ključavnice za sobna vrata, r.a omare in škri-
nje itd. z vsem, kar gre zraven. Kljuke, vezlla in zapahi Lopate, krampi, malike, sekire, gnojne
vile. coklje.	.
Velika zaloga cvekov iz drota in zebljev. žebic. zanetnikov, šravbov.
Za sv. Miklavža in božič: rt Največa zaloga otroških igra« od 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja se na drobno, pa tudi na debelo trgovcem in kramarjem.
Naročila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo.
S poštovanjem
(49_9)	Andrei Schre.vcr.