Aktualno Hajdina • DeSUS z vsemi topovi nad Glažarja
O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Po
Vegradu fijasko tudi s Pri morjem
O Stran 5
Zanimivosti
Slovenija •
Socialna zakonodaja - zakaj bi kdo delal? O Stran 16
Ptuj, torek, 13. septembra 2011
letnik LXIV • št. 71 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Črna kronika
Cvetkovci • Otrok umrl pod viličarjem O Stran 24
Športno plezanje
• Markovičeva še tretjič letos na vrhu O Stran 11
Ptuj • Uspešno končano 55. državno tekmovanje oračev
Mojstri brazd navduševali dva dni
Posestvo ob gradu Turnišče je bilo minuli konec tedna prizorišče 55. državnega prvenstva oračev, ki ga je odlično organizirala ptujska Biotehniška šola ob pomoči Občine Ptuj in Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
V močni konkurenci sta postala državna prvaka v oranju s plugom krajnikom in obračalnim plugom Anton Filak iz Bele krajine in Matej Sinic iz Prek-murja. Oba zmagovalca bosta zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu, ki bo naslednje leto v Hrvaški. V okviru prireditve je bilo izvedeno tudi 17. državno tekmovanje dijakov biotehničnih šol v oranju, tekmovanje med orači s starodobniki in tekmovanje žensk v spretno-stni vožnji traktorjev. Celotno dvodnevno dogajanje je bilo popestreno še z zelo zanimivim spremljevalnim programom, med katerim so si obiskovalci lahko ogledali tudi ročno košnjo, oranje s konjsko vprego, razstavo starodobne kmetijske mehanizacije in hkrati razstavo sodobnih strojev, nastopile so folklorne skupine iz tujine in domači ljudski pevci, na voljo pa je bila tudi mini tržnica dobrot s slovenskih kmetij.
O Stran 6
Foto: Črtomir Goznik
Reportaže • O tem
Ptuj • Folklorni kimavčevi večeri
bomo pripovedovali	^
še vnukom Mesto plesalo odeto v ljudske noše
O Stran 12
Najstarejše slovensko mesto je te dni obujalo tradicijo folklore več evropskih držav. Prireditev, ki sojo poimenovali Folklorni kimavčevi večeri, je potekala od srede do nedelje, osrednja povorka pa je bila v soboto dopoldan na ptujskih ulicah.
Organizator, Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, je k s sodelovanju na mednarodno folklorno srečanje letos privabil devet folklornih skupin iz petih evropskih držav. Dogajanje se je pričelo v sredo s koncertom Tamburašev in Mladih ljudskih pevk KD Cirkulane na Vrazovem trgu. Dan kasneje je na ptujskem gradu potekal predstavitveni večer sodelujočih skupin, ki so nastopile tudi v petek, in sicer v minoritskem samostanu na Ptuju. Na sobotni mednarodni povorki so nastopili: FS Sitnan in Podhor-čan iz Banske Štiavnice, FS KUD Varteks iz Varaždina, FS Kanizsa in skupina ljudskih godcev Bojatar iz Madžarske, FS Ravangrad iz Srbije, FS Bolnišnica DPD Svoboda
Ptuj, FD Rožmarin Dolena, FS KD Rogoznica in FS KD Vinka Koržeta Cirkovce.
Bogat je bil tudi program spremljevalnih dogodkov. Skupine namreč niso nastopile le na Ptuju, temveč tudi v okoliških krajih. V ljudskih nošah so plesali in peli tudi ob obisku ptujskih šol in vrtcev, izpeljana je bila še okrogla miza o pomenu prosto-voljstva pri ohranjanju ljudske in kulturne dediščine, o etnološki dediščini ptujskega območja pa je spregovoril Andrej Brence.
Sočasno s Folklornimi ki-mavčevimi večeri je bila v prostorih galerije Magistrat na ogled razstava rekonstruiranih ljudskih kostumov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovaške, ki kaže na raznoliko in bogato
kulturno dediščino Evrope. Vse predstavnike sodelujočih folklornih skupin, sku-
paj z Ivo Ferlinc, vodjo OI JSKD Ptuj, ter koordinatorko srečanja Majo Glaser pa je
sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Slovenija • Po napovedi znižanja plač v javnem sektorju
Sindikati napovedujejo stavko, po Pahorje-vih trditvah predlog ni usklajen z vlado
Sindikalna združenja so izrazila nasprotovanje predlogu odbora DZ za lokalno samoupravo za znižanje plač v javnem sektorju. V konfederaciji sindikatov javnega sektorja napovedujejo stavko, če bo predlog potrdil tudi odbor DZ za finance. Nekateri so prepričani, da je bil predlog usklajen z vlado, premier Borut Pahor pa je danes to zanikal.
Predloga, ki ga je odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sprejel v sredo, naj odbor DZ za finance kot matično telo v predlog novele interventnega zakona vnese dopolnilo, po katerem bi javnim uslužbencem znižali plače za en plačni razred, so po po današnji seji strogo zavrnili v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki se že pripravlja na morebitno stavko.
Predsedstvo konfederacije se je danes tako preimenovalo v stavkovni odbor. Če bo odbor DZ za finance potrdil omenjeni predlog, bodo še isti dan določili datum začetka splošne stavke v javnem sektorju, napoveduje predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Stavkovna zahteva je po njegovih besedah samo ena: umik spornega dopolnila.
Štrukelj je obenem napove-
dal tudi, da bodo vodstva sindikatov v konfederaciji sindikatov javnega sektorja na dan odločanja odbora DZ za finance pred parlamentom protestirala proti znižanju plač. Na prvi dan morebitne splošne stavke pa bodo pripravili množične demonstracije sindikatov, je napovedal.
Znižanje plač, kot so ga v sredo predlagali poslanci v odboru za lokalno samoupravo, bi se po Štrukljevih besedah zgodilo ob tem, da imajo javni uslužbenci že ukinjene dodatke za delovno uspešnost, zamrznjena napredovanja in da so pristali tudi na zamik tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Predlog za znižanje plač je tako za konfederacijo popolnoma nesprejemljiv, »ker je zgodba o umirjanju makroekonomskih razmer postala popolnoma enostranska«. »Nacionalni šport je postal, da
se hodi v žepe javnih uslužbencev, dokler bo tam še zadnji evro,« ugotavlja Štrukelj. Obenem se zavzema tudi za skupen in enoten nastop vseh sindikatov javnega sektorja.
Da naj ustavijo konje in ne potrdijo takšnega dopolnila k noveli interventnega zakona, so poslance in vlado pozvali tudi predstavniki drugih sindikatov javnega sektorja. Ob tem so opozorili tudi na nizke plače nekaterih javnih uslužbencev, ki bi bili z znižanjem plač še posebej prizadeti.
Sindikatom javnega sektorja so podporo izrekli tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Njen predsednik Dušan Semolič je zanikal utemeljitve predlagateljev spornega dopolnila, da je treba znižati plače zato, da bi ohranjali delovna mesta. Delovna mesta v Sloveniji po njegovem prepričanju niso ogrožena z delavskimi plačami, ampak jih uničujejo nesposobni in pogoltni me-nedžerji, nesposobne uprave, nesposobni nadzorni sveti in pogosto tudi država »z izjemno slabo zakonodajo«.
Kot je Semolič dejal na novinarski konferenci, so za reševanje delovnih mest tako potrebni drugi ukrepi. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti bančni sistem, ki bo omogočal razvoj podjetij in s tem odpiranje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest, potrebne so spremembe na področju javnih naročil, vzpostaviti je
Pahor predstavil ministrsko kandidatno listo
Premier Borut Pahor je že v četrtek zvečer predstavil predloge za pet ministrskih kandidatov. Na listi ni presenečenj: kandidat za ministra za gospodarstvo je Tomaž Orešič, za ministra za notranje zadeve Branko Janc, za vodenje resorja javne uprave Zdenka Vidovič, za ministrico za visoko šolstvo Tamara Lah Turnšek in za ministra za kulturo Samo Bevk.
Pahor je listo kandidatov v presojo državnemu zboru poslal v četrtek in predsednika DZ tudi obvestil, da na sprejem liste veže zaupnico vladi. Ob tem je predlagal, naj DZ izglasuje predlagano listo, s čimer bi se štelo, da je bila vladi izglasovana zaupnica. Na očitke nekaterih članov stranke SD, ki jo vodi, da lista kandidatov ni najbolj-
treba učinkovit pravni red in izboljšati učinkovitost DZ, da bi sprejemal učinkovito zakonodajo. Prav tako je treba, kot pravi, odpirati zelena delovna mesta ter več znanja in odgovornosti vnesti v delo nadzornih svetov, ki so »med najslabšimi v Evropi«.
»Nasprotujemo temu, da se želi varčevati na standardu delavk in delavcev, nasprotujemo temu, da se namerava tako enostransko in grobo poseči na področje, ki je v Sloveniji vendar predmet socialnega dialoga,« je poudaril Semolič. Socialni dialog po njegovih besedah seveda ni enostaven, »je trd, je konflikten, ampak vendarle dokazljivo daje v Sloveniji dobre rezultate«.
Predsednik vlade je na novinarski konferenci po seji vlade zatrdil, da predloga za znižanje plač javnim uslužbencem ni podala vlada. Kot pravi, ima sicer sam lahko mnenje o odločitvi poslancev, a si v vladi ne smejo dovoliti, da bi se vtikali v pristojnosti zakonodajne veje oblasti. DZ s sindikati ni sklenil dogovora, da do konca leta ne bo enostransko posegal v plače javnih uslužbencev, vlada pa ga je, pravi Pahor. Ker se okoliščine, v katerem je bil sklenjen dogovor, niso bistveno spremenile, bi bilo po njegovem mnenju nepravično, če se dogovora ne bi držali.
Pahor je sicer potrdil, da bo vlada do prihodnjega tedna izdelala izhodišča za varčevanje
ša, je Pahor dejal, da so kandidati »borci«, kot je on. Kot je dejal, se za razliko od večine tistih, s katerimi se je pogovarjal o ministrskih mestih leta 2008, zavedajo, da jih čaka neskončno težko delo, ki je še toliko težje zaradi zavedanja kriznih razmer.
»S to listo, če bo izvoljena, sem pripravljen garati naprej. Cenim njihovo pripravljenost, da so v teh težkih časih pripravljeni ponuditi svoje znanje in sposobnosti, ved-oč da na koncu koncev DZ ne bo toliko odločal o njih, kot o meni. Jaz se tega zavedam in sprejemam to nase,« je med drugim dejal premier. Tudi zato, ker so to vzeli v zakup, pa si zaslužijo njegovo spoštovanje. Po sestankih z SD Pahor meni, da lahko računa na podporo vseh poslancev svoje stranke. Pahorjevim predlogom za ministrske kandidate, ki jih je dalj časa usklajeval s predsednico LDS Katarino Kresal, je sicer v sredo zeleno luč dalo tako predsedstvo
v javnem sektorju v letih 2012 in 2013. Ob tem pa, kot pravi, ne izključuje možnosti, da bi se s sindikati pogovarjali tudi o morebitnem nižanju plač, in sicer ne le za javne uslužbence pač pa tudi za funkcionarje. Na sestanek s sindikati bodo počakali, dokler ne bo jasno, ali bo Pahorjeva vlada v DZ dobila zaupnico ali ne.
Sindikat državnih organov: ne vsem javnim uslužbencem
V Sindikatu državnih organov Slovenije zahtevajo sestanek z Borutom Pahorjem v funkciji ministra za javno upravo. Konferenca sindikata upravnih enot, ki deluje v okviru omenjenega sindikata, je v začetku avgusta na Pahorja naslovila pobudo za razgovor o ugotovitvah sindikata na podlagi analize učinkov plačnega sistema v javnem sektorju.
Predsednica Konference sindikata upravnih enot Alison Teodorovič je opozorila, da je analiza učinkov in pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju pokazala, da kljub dogovoru vlade in sindikatov o zmanjšanju sredstev za plače še vedno beležijo rast plač v javnem sektorju predvsem v plač-ni skupini D - šolstvo.
Konferenca sindikata UE je po njenih besedah danes sprejela stališče, da naj vlada najprej odpravi plačna nesorazmerja,
največje koalicijske stranke SD kot tudi izvršni odbor koalicijske partnerice LDS.
»Pred razpravo in glasovanjem o zaupnici kandidatom za ministre, bom državnemu zboru povedal, kaj bodo prioritete moje vlade do izteka mandata. To so ukrepi, s katerimi želi vlada zadržati in dolgoročno okrepiti naš položaj znotraj zdravega jedra evroskupine,« je še dejal premier.
Če bomo to želeli, bomo po Pa-horjevih besedah morali izpolniti nekaj pogojev. To pomeni železno finančno disciplino ter pogajanja s socialnimi partnerji, pa tudi njihovo soglasje za nadaljevanje nekaterih reform in sprememb na trgu dela, je dejal Pahor. Dodal je, da je odločen, da naprej »mirno, preudarno, a zelo odločno bije bitko za te reforme; prepričan, da ni druge poti, da se Slovenija izvije iz obroča te krize kot zmagovalka, to pomeni, da zadržimo precej visoko stopnjo socialne povezanosti,
ker so plače v UE zelo nizke v primerjavi z ostalimi deli javnega sektorja, in šele nato odloča o nekem linearnem zmanjšanju plač za vse javne uslužbence. Poleg tega želijo, da naj vlada ne zmanjšuje plač vsem javnim uslužbencem za štiri odstotke, ampak naj poseže v tiste plač-ne skupine, ki imajo največji vpliv na javne finance.
To sta plačni skupini D - šolstvo in E - zdravstvo, je pojasnila Teodorovičeva. Hkrati v Konferenci sindikata UE predlagajo, da se poostri nadzor nad izplačili dodatkov v teh skupinah, saj gre po besedah Teodorovičeve za milijonske zneske mesečno.
Predsednik sindikata UE Ravne na Koroškem Marjan Kopol je poudaril, da so zaposleni v upravnih enotah pod-plačani glede na druge plačne skupine. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Lazo Radenovič pa je kot posebej kritično izpostavil stanje v plačnih skupinah I in J, to so strokovno-tehnični in tehnični delavci na UE. Že nekaj let na to opozarjajo predstavnike ministrstva za javno upravo in vlade, vendar do zdaj niso ukrepali, je pojasnil.
Po besedah Ščernjaviča lahko sindikati predlagajo, da se za od štiri do pet razredov zmanjšajo plače zaposlenim, ki so uvrščeni od 40 do 65 plač-nega razreda. Znižanje pa naj velja, dokler bo potrebno.
STA (pripravlja: SM)
vendar jo dolgoročno zavarujemo s povečanjem konkurenčnosti«.
Opozoril je tudi, da vodi manjšinsko vlado, kar samo po sebi pomeni, da nima vnaprej zagotovljene politične večine v DZ za ukrepe, ki jih bo predlagala vlada. Zato je ponovil prošnjo, naj poslanci glasujejo za zaupnico vladi le, če so pripravljeni sprejeti tudi reforme vlade, saj bi bil zanj in za vlado »mučen položaj, če bi zaupnico prejeli, kasneje pa ne bi dobili vsaj temeljne podpore za politiko, ki jo nameravamo izvajati«.
Ob tem je pojasnil, da je njegovo delo tudi zaradi manjšinske vlade zdaj težje in dodal: »Slovenija potrebuje vlado, ki bo delala s polnimi pooblastili do volitev. Zato sem se odločil, da vložim listo kandidatov in nanjo vežem zaupnico,« je svojo današnjo odločitev še argumentiral Pahor.
O ministrih naj bi parlament tako odločal predvidoma na redni seji, ki naj bi se začela 19. septembra. (sta)
Uvodnik
Čas je za pogumne in drzne
September že dolgo ni postregel s tako lepimi dnevi kot letos. Poletje še kar traja. Prvi septembrski dnevi pa so že od nekdaj tudi dnevi mednarodnega celjskega sejma, letošnji je že 44. po vrsti, ki odstirajo poglede tudi do tistih, ki so uspešni, za katere po navadi v dnevnih novicah ni preveč prostora, ker so prezasedene z aferaštvom najrazličnejših oblik. Drzni, inovativni in prodorni ustvarjajo daleč od potreb dnevne politike, ker če želijo biti uspešni in v družbi konkurenčnih, nimajo časa za ustvarjanje slabih novic. Mala in srednja podjetja so že dolgo tista prihodnost, na kateri gradijo številne uspešne države, žal pa v Sloveniji ta prihodnost ostaja še vedno na deklarativni ravni, saj bi jim neuspešna država želela vzeti še njihovo zbornico. Skorajda ni poletnega časa, ko ne bi prišla v javnost takšna ali drugačna zahteva po ukinitvi obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kot da obrtniki in podjetniki ne bi vedeli, kaj si želijo. Predvsem potrebujejo dobrega in spretnega pogajalca nasproti vladi in vsem drugim, ki še vedno ne želijo ustvarjati prijaznega poslovnega okolja, takšnega, ki bo prineslo nova delovna mesta in stabilno prihodnost za mnoge generacije, ki danes vegetirajo, predvsem pa mlade. Če kdaj, Slovenija sedaj, ko je že čisto na dnu, potrebujejo ideje drznih, pogumnih in podjetnih, ki so v vsaki krizi iskali rešitve bolj kot vsi drugi in jih tudi ponujali, a so jih politični vrhovi vsakič preslišali. Za ohranitev delovnih mest so v preteklosti šli milijoni evrov, lastniki so jih porabili nenamensko, za lastno pogoltnost, ker če bi šla tja, kamor bi morala, se stečaji zagotovo ne bi vrstili iz dneva v dan, po tekočem traku. Za male in srednje velike, njihove poslovne ideje, pogum in tveganje, pa so ostale drobtinice, da se bognedaj ne bi dodatno razvili, morda celo obogateli, ker za zdaj še niso uradno poklicani, da bi bili nosilci lepše prihodnosti Slovenije, in ker za razliko od mnogih, ki v krizi ne znajo drugega kot odpuščati, znajo z novimi idejami.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Hajdina • Po sledeh pisma javnosti Antona Cestnika
DeSUS z vsemi topovi nad Glažarja, ker nima podžupana
V javnosti se je prve dni septembra pojavilo pismo svetnika občine Hajdina in tudi predsednika hajdinskega DeSUSa Antona Cestnika, v katerem navaja, da je Stanislav Glažar postal župan, ker je desusovcem lagal, da jih je izigral, in to po tem, ko brez njihove podpore ne bi bil izvoljen za župana. Pričakovali so predsedovanje najmanj dvema odboroma, prav tako pa niso dobili dogovorjene podžupanske funkcije. Anton Cestnik pri tem poudarja, da mu ne gre za funkcije, županovega ravnanja ne odobravajo niti desusovci niti upokojenci oziroma vsi tisti, ki so volili zdajšnjega župana občine Hajdina, pa je ta zdaj nanje pozabil.
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve skupnega županskega kandidata DeSUS, SD in SDS Hajdina za župana občine Hajdina, Stanislava Glažarja, avgusta 2010.
Sam je že tretji mandat član občinskega sveta, en mandat je bil tudi član nadzornega odbora občine Hajdina, zato pozna delovanje občinskega sveta, pozna pa tudi problematiko, s katero bi se morali ukvarjati, pripravljen je delati, v mandatu župana Glažarja pa so mu zaupali zgolj članstvo v enem odboru in dveh komisijah.
V imenu stranke DeSUS, ki ji predseduje, je Anton Cestnik javnost s tem pismom seznanil, da Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, ne deluje v skladu z dogovorom o sodelovanju, ki so ga pred dobrim letom, ko je bil še kandidat za župana, sklenili in tudi podpisali. Takrat jim je, če ga podprejo in bo izvoljen za župana, obljubil eno pod-župansko mesto, v skladu z volilnim izidom pa tudi vodenje ter članstvo v odborih in komisijah, ki jih imenuje občinski svet. Stanislav Glažar je OO DeSUS Hajdina za podporo na volitvah nagovarjal že pred petimi leti, a mu takrat niso prisluhnili. Kot smo v Štajerskem tedniku pred lanskimi lokalnimi volitvami pisali, so člani hajdinskega DeSUSa in tudi sicer številni upokojenci s Hajdine najprej sklenili, da v prvem krogu volitev ne bodo javno podprli nobenega izmed županskih kandidatov, po srečanju s kandidatom Glažarjem pa so svoje mnenje spremenili in se odločili, da ga podprejo že v prvem krogu volitev, ker so bili prepričani, da igra z odprtimi kartami in da bo dogovorjene obljube tudi izpolnil. Ker obljub po njihovem ni izpolnil, Anton Cestnik ga je na to tudi opozoril, a mu je odgovoril, da po volitvah štejejo glasovi v občinskem svetu, tam pa se DeSUS Hajdine resnično ne more postaviti s kaj več kot enim glasom, to pa je le njegov glas. Tako je v tem mandatu, kot kaže, pa župan ne razmišlja, kako bo v pri-
hodnje, kjer pa ne more več računati na podporo hajdin-skega DeSUSa, poudarja prvi desusovec v občini Hajdina. Anton Cestnik ogromno prostega časa nameni delovanju občinskega odbora DeSUSa Hajdina in delu v društvu upokojencev Hajdina, veliko več kot Stanislav Glažar na županski funkciji, takšno je vsaj njegovo mnenje.
Za komentar o izjavi Antona Cestnika, da je izigral desusovce oziroma volivce, smo zaprosili župana Stanislava Glažarja, stranki iz skupne podpore z DSUSom, SD in SDS ter SLS, ki je dobila podžupana, ne pa tudi SDS, ki je, kljub dogovoru, ki so ga podpisali 28. novembra lani, ko se je že vedelo, da bo občina Hajdina imela dva podžupana, enega iz vrst strank, ki so delile skupno kandidaturo, in enega iz vrst SLS, še vedno vztrajala na podžu-panskem mestu, tako je bilo vsaj slišati na občnem zboru stranke februarja letos, a so se strasti kmalu pomirile. Od maja letos ima Hajdina dva podžupana, Franca Mlakarja in Andreja Tkalca, ob objavi podžupanskih imen nihče ni javno protestiral oziroma izrazil nestrinjanja z županovo izbiro, ki je njegova legitimna pravica.
V partnerskih strankah presenečeni ...
»Izjave gospoda Cestnika je težko komentirati. Izgleda, da je v današnji politiki vse možno. Dogovori, ustni in pisni, so bili pred lokalnimi volitvami in po njih, iz njih se da vse jasno razbrati. Očitno nekateri ljudje hitro pozabljajo, kaj so podpisali, ali pa imajo drugačne interese. Z moje strani je bilo vse korektno, v skladu z dogovori in odločeno na najbolj demokratičen način, saj so bili o vseh aktivnostih seznanjeni
vsi vodje svetniških skupin in predsedniki strank, gospod Cestnik je bil vedno prisoten. Glede na status nepoklicnega župana je bilo celo razmišljanje o treh podžupanih, vendar ni bilo enotnosti pri političnih strankah. Sestava odborov in komisij pa je bila sestavljena glede na volilni rezultat posameznih strank. Ne razumem posameznikov, večina iz stranke DeSUS ne razmišlja tako kot g. Cestnik, ki postavljajo sebe pred interes strank in občanov, ki jih predstavljajo. Čudijo me izjave po skoraj leto dni županovanja, v katerem so bili vsi sklepi vseh točk na dosedanjih občinskih svetih soglasno sprejeti. Torej je bil vedno dosežen konsenz v dobro občanov. Sam pa bom v prihodnje dobro premislil, s kom bom sodeloval in mu zaupal,« je pismo javnosti komentiral Stanislav Glažar, župan občine Hajdina.
»Kot predsednik OO SDS Hajdina se vsekakor moram odzvati na izjave gospoda, saj navedeno v večini ne drži. Stanislav Glažar ni bil le naš kandidat, temveč je bil skupni kandidat SDS, SD ter DeSUSa. Že zelo zgodaj v lanskem letu smo vsi trije odbori strank sklenili dogovor o skupnem nastopanju na lokalnih volitvah, o čemer smo tudi obvestili širšo javnost na novinarski konferenci, ki je bila 4. avgusta 2010. Takrat
in tudi kasneje tako nam kot volivcem Glažar ni obljubljal nič takega, kar bi bilo nerealno in ne bi mogel kasneje realizirati. Naši dogovori so bili korektni in oblikovanje scenarijev je temeljilo predvsem na predvidevanjih ter pričakovanih volilnih rezultatih. Po volitvah smo se soočili z dejstvom, da naša koalicija ne predstavlja večine v občinskem svetu, zato razumem ravnanje župana Gla-žarja, da je vodenje odborov ter komisij zaupal občinskim funkcionarjem, ki so ustrezali s svojimi kompetencami posameznim strokovnim področjem ter seveda tudi volilnim rezultatom. Kot gospod Cestnik sam ugotavlja, je edini predstavnik DeSUSa v občinskem svetu in so zato njegova pričakovanja presegla razpoložljivost funkcij. Tudi sami smo v našem OO glede imenovanj v OS pričakovali več, vendar vemo, da občinski svet mora funkcionirati, s svojim vodenjem in korektnim delom vseh svetnikov župan to tudi zagotavlja. Prepričan sem, da bomo skupaj v danih okoliščinah ter zatečenim stanjem v občini uspeli uspešno delovati tudi v današnjih turbulentnih razmerah in se pri tem posvetili predvsem obveznostim ter vsebini dela, ne pa trošenju energije za politične spletke,« je stališče OO SDS Hajdina do izjav Antona Cestnika povzel
predsednik Marjan Leber.
Občinski odbor Socialnih demokratov Hajdina izraža globoko razočaranje in začudenje nad izjavami gospoda Cestnika v medijih v zvezi z dogajanjem pred lokalnimi volitvami, med njimi in po njih, ki so bile v letu 2010, je uvodoma povedal predsednik Uroš Gojkovič. »Ker je kar nekaj trditev gospoda Cestnika zavajajočih in napačnih, smo se odločili, da podamo še naš pogled na vso zadevo. Socialni demokrati smo venomer poudarjali sodelovanje in vključevanje kot temelj močne lokalne skupnosti. S tem namenom smo lani v predvolilnem času sklenili, da na županskih volitvah sodelujemo še z SDS in DeSUS. Stanislav Glažar torej ni bil kandidat SDS s podporo SD in DeSUS, kot napačno ugotavlja gospod Cestnik, temveč skupni kandidat SDS, SD in DeSUS s podporo NSi, SNS in SMS. Samo pogled na politično pestro in pisano podporo Stanislava Glažar-ja je bil dokaz, da ima le-ta vse kvalitete in kompetence ter osebnostne lastnosti za uspešnega župana, kar se je dodatno potrdilo z njegovo izvolitvijo.
Prav na pobudo takrat že župana Stanislava Glažarja smo se po volitvah, glede na nova razmerja glasov v občinskem svetu, odločili, da se izognemo delitvi na 'naše' in
"vaše1. Zato smo sklenili sodelovanje z vsemi svetniškimi skupinami, da bi skupaj zagotovili hitrejši in enakomeren razvoj občine Hajdina ter višjo kakovost življenja vseh občank in občanov. Najkasneje takrat je tudi postalo jasno, da se vse tri stranke, torej SDS, SD in DeSUS v duhu enotnega občinskega sveta odpovedujemo zahtevi po podžupanskih mestih, kar smo tudi potrdili s podpisi predsednikov omenjenih strank. Glede na zapisano v OO SD Hajdina ocenjujemo, da so izjave gospoda Cestnika sprenevedanje in odraz nizke politične kulture - govori eno, dela pa popolnoma drugače. Navsezadnje je sam kot član občinskega sveta redno vabljen na seje vaškega odbora Draženci, a je bil prisoten le na eni od petih, zato se upravičeno sprašujemo, ali bi tudi tako 'vestno' opravljal funkcijo podžupana, ki si jo tako zelo želi.«
»Glede na nekorektne izjave gospoda Cestnika je treba širšo javnost seznaniti, da smo kadrovske zadeve v zvezi z odbori in komisijami sestavili na osnovi dejanskih rezultatov strank,« poudarjajo v OO SLS Hajdina, ki ga vodi Karl Svenšek. »Žal je bil iz DeSUSa v občinski svet izvoljen samo en svetnik. Glede imenovanja dveh podžupanov je župan Stanislav Glažar redno obveščal na sestankih vseh svetniških skupin. Rezultati volitev so bili takšni, da je bil dogovor treh strank, ki so kandidirale novega župana, da eno podžupansko mesto namenijo najštevilčnejši svetniški skupini, to je svetniški skupini SLS. Županovo nepoklicno delo je izpostavilo tudi možnost tretjega podžupana, za kar bi bilo TREBA spremeniti statut, vendar se s tem nismo strinjali. Moti nas, da gospod Cestnik zavaja javnost in s tem degradira dobro delo občinskega sveta, saj bi lahko te zadeve razčistili na sestanku svetniških skupin,« je v imenu OO SLS Hajdina še povedal predsednik Karl Svenšek.
Opravičilo
V članku Pesem, ki seže do srca je po nesreči izpadlo ime Neže Zlatnik, ene izmed članic skupine Zrelo klasje. Za neljubo napako se Neži Zlatnik iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Ptuj • V Termah zadovoljni s sezono
Z optimizmom v novo sezono
S poletno sezono 2011 so v Termah Ptuj dokaj zadovoljni. Zanjo so značilna nihanja, od zelo slabega junija in julija jim je delno olajšanje prinesel vročinski val v drugi polovici avgusta. Podatki za osem mesecev letošnjega leta kažejo, da so se nočitve v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečale za pet odstotkov, pri kopalcih pa so v tem obdobju zabeležili dvoodstotni upad.
Kazalo je še veliko huje, zato so zadovoljni, da jih je »ujel« vročinski val v avgustu, res pa je, da v štirinajstih lepih dneh ni mogoče rešiti cele sezone. Vsi zunanji bazeni bodo odprti do sredine septembra, do oktobra pa bo odprt še olimpijski bazen, ki ga bodo kmalu napolnili plavalci iz različnih klubov, ponovno pa v ptujske bazene prihaja na priprave tudi ruska plavalna reprezentanca.
Ponovno se vzpostavlja tudi turistični val iz Češke, Slovaške in Poljske, na poti na hrvaško obalo, ki se predvsem odraža na povečanem obisku avto-kampa. Obisk, ki je v zadnjih dveh letih vztrajno padal, se trenutno giblje že na ravni leta 2008. V letošnjem letu so nekako izničili negativne vplive krize, pravi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, pri čemer izpostavlja zasedenost hotela Primus, julijska in avgustovska zasedenost je bila 75-odsto-tna na sobo, to je tista zgornja meja, ki si jo želijo, da je bila dosežena tudi tržna cena in da so tuji turisti predstavljali več kot 65 odstotkov v strukturi vseh gostov. Za turizem je odstotek tujih gostov še kako pomemben, pove Klasinc, mora jih biti več kot 55 odstotkov, to zagotavlja tudi določeno stabilnost v poslovanju na dolgi rok, to jim kažejo tudi rezervacije nočitvenih zmogljivosti od septembra do novembra, da bo tudi jesen dokaj solidna. S tem bodo nadomestili tudi izpade prvih štirih mesecev letos, hkrati pa zagotovili soliden izplen sezone 2011, čeprav o velikih presežkih ne morejo
Foto: Črtomir Goznik
Poletna kopalna sezona se počasi končuje, olimpijski bazen bodo kmalu ponovno zasedli plavalci, pričakujejo pa tudi rusko plavalno reprezentanco.
govoriti. Priprave na sezono 2012 potekajo po standardnih ključih, ceniki so pripravljeni, cene ne odstopajo od letošnje sezone, prav tako so pripravljeni katalogi za tujino. Če ne bo nekih hudih pretresov, računajo, da bodo dosegli rezultate, primerljive letošnjim oziroma jih še nekoliko izboljšali. Generalnega premika v letu 2012 še ne pričakujejo. Letos so dobili novi tobogan, Tajfun, investicijske ambicije pa so v prvi vrsti usmerjene na pokritje zunanjega kopališča, ureditev novih prostorov za potrebe zdravstva in razširitev restavracije Zila. Idejne zasnove so pripravljene, čaka jih priprava investicijske študije, zatem pa soočanje z realnimi razmerami na trgu, od financ dalje. Direktor Term
Ptuj Andrej Klasinc glede te investicije ostaja optimist, želi si, da bi investicijo pričeli konec leta 2012. V projekt Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner se bodo vključili z dvema projektoma, kurentovanjem, kot člani konzorcij a Kurent v zimskem času, v poletju pa z rimskimi igrami, ki so postale del projekta EPK s partnerskimi mesti, ko bodo rimske igre eden od največjih poletnih dogodkov na Ptuju v letu 2012. Zelo bodo veseli, če bodo obljubljena sredstva tudi pridobljena.
Po kratki vrnitvi v staro mestno jedro, Terme so prevzele kavarno pod odrom v Murkovi ulici, so ga ponovno zapustile. Kavarna je bila odprta le nekaj mesecev. Klasinc pravi, da je
piko na »i« njihovemu odhodu iz mesta dala odločba Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da naj odstranijo teraso v Murkovi ulici, ki je sicer niso sami postavili, kot najemnik so jo »podedovali«. Pred pol leta so prišli v mesto z dobro voljo, niso se prišli obogatit, želeli so le obogatiti ponudbo. Če ne gre, pač ne gre, ne želijo izgubljati dragocene energije z nepotrebnimi »prepiri«, truditi se morajo, da ima njihovih 120 zaposlenih delo. Res pa je, da se bo problematika mestnega jedra morala čim prej rešiti v zadovoljstvo prebivalcev in obiskovalcev Ptuja. Tudi gostje Term ugotavljajo, da staro mestno jedro ne diha, kot bi moralo.
MG
Ptuj • Zaključen natečaj
Ekonomci pri predsedniku države
Projekt Impletum, ki ga je ministrstvo za šolstvo v lanskem letu razpisalo prvič, je k sodelovanju privabil tudi dijake ptujske Ekonomske šole. Ti so sodelovali z likovnimi in literarnimi izdelki, za katere so prejeli priznanja, sprejel pa jih je tudi predsednik države Danilo Türk.
Natečaja projekta Impletum, ki so ga poimenovali
Ustvarjanje novosti - navdih mladosti, se je letos udele-
žilo 40 dijakov. Vse prispele umetniške izdelke je ocenila strokovna žirija, izbrani pa so bili predstavljeni na zaključni
konferenci v Medvodah. Med temi so bili tudi dijaki ptujske Ekonomske šole: Denisa Krajnc, Barbara Beranič, Nina
Ekipa dijakov Ekonomske šole Ptuj, ki jo je sprejel predsednik države Danilo Turk.
Bračič, Sanja Petrovič, Maja Kuharič, Andreja Medved, Patricija Lorbek, Tomi Gomil-šek, Martina Venta in Sabina Petek.
Vsi so dijaki 4. letnika, njihovi izdelki pa so bili tematsko zelo raznoliki. Večina jih je na natečaju sodelovala s svojimi literarnimi deli, nastalo pa je tudi nekaj zanimivih literarnih izdelkov. Te si je na zaključni konferenci ogledal sam predsednik države. ž
Projekt Impletum, v sklopu katerega je bil izveden natečaj, pa je obsežen in že uresničuje vidne rezultate. Narejenih je približno 400 novih višješolskih učbenikov, ki so zastonj dostopni vsem.
Dženana Kmetec
hoto: DK
Od tod in tam
Ptuj • Pribožič novi predsednik TD
Po smrti dolgoletnega predsednika TD Ptuj Albina Piška, ki je eno najstarejših turističnih društev v Sloveniji uspešno vodil polnih 17 let, je vajeti začasno do izrednega občnega zbora, z možnostjo potrditve, prevzel Peter Pribožič. Bo konca leta čaka društvo izvedba prireditve ob 125-letnici delovanja s podelitvijo priznanj najprizadeimejšim pri urejanju okolja, celo letošnje leto je posvečeno tej obletnici, jesenska zamenjava zastav v Evroparku kot tudi priprava programa dela za leto 2012, v katerem želi društvo povečati število članstva, pridobiti čim več mladih članov, v sodelovanju s šolami pripraviti več strokovnih predavanj na temo urejenosti in nasploh turistične izobraženosti meščanov, da bodo le-ti vedeli čim več o kulturno-zgodovinskih in drugih zanimivosti, ki jih ponuja najstarejše slovensko mesto. V letu 2012 pa mesto čaka vnovični preizkus v mednarodnem tekmovanju ocve-tličenih mest. Društvo pa v tem trenutku tarejo tudi hude finančne težave, že nekaj mesecev ni uspelo poravnati stroškov najemnine za prostore na Slovenskem trgu 3, ki si jih deli s Pokrajinsko turistično zvezo. Člani upravnega odbora so skupaj z novim predsednikom prepričani, da jim bo tudi te probleme uspelo rešiti, da bo lahko Turistično društvo Ptuj nadaljevalo svoje delo in praznovalo še kakšno obletnico več.
MG
Ptuj • Mednarodni simpozij
Foto: Arhiv
Na Ptuju je konec avgusta potekal mednarodni simpozij v organizaciji Slovenske demokratske mladine in podmladka Avstrijske ljudske stranke, na katerem so govorili o gospodarski krizi v Sloveniji in Avstriji in kako smo jo reševali. Primerjali so ukrepe, ki so bili sprejeti za reševanje krize v obeh državah, in razpravljali o ukrepih, ki bi protikrizno delovali v prihodnosti. Na otvoritveni večerji so zbrane pozdravili Andrej Čuš, predsednik SDM, mednarodni sekretar SDM Gal Safran, poslanec Branko Marinič in član odbora za finance pri strokovnem svetu SDS Aleš Luci. Predsednik odbora za razvoj pri strokovnem svetu SDS Žiga Turk je izrazil zaskrbljenost zlasti nad padcem gospodarske rasti v letih 2009 in 2010, kije bila v Sloveniji enkrat večja od povprečja v državah EU, tudi zato, ker so močno upadle investicije, ta trend pa se nadaljuje tudi v letu 2011. Po oceni Aleša Lucija so ukrepi, ki jih je vlada sprejela za ublažitev krize, v glavnem neučinkoviti ali pa ne delujejo. Zofija Mazej Kukovič (na fotografiji) pa je izrazila zaskrbljenost nad slovenskim trgom dela. Simpozij se je zaključil s podatkom, da je Avstrija tik pred tem, da se dokončno izkoplje iz gospodarske krize, predvsem po zaslugi visoko razvitega industrijskega sektorja in turizma, Slovenijapa še kar tone.
MG
Žerov/nc/ • Dva poškodovana v nesreči
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Arhiv PGD Ormož
Iz PGD Ormož so nam sporočili, da so bili v nedeljo zjutraj ob 7.09 obveščeni o prometni nesreči na cesti Ormož-Žerovinci. Takoj so odhiteli na kraj dogodka. V nesreči je voznik trčil v ograjo in se zaradi tega prevrnil na streho. Gasilci PGD Ormož so na vozilu odklopili akumulator, izvedli protipožarno varovanje, počistili cestišče ter pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči Ormož pri oskrbi dveh poškodovanih oseb. Eno izmed poškodovanih oseb so reševalci prepeljali v Bolnišnico Ptuj, je sporočil Dino Horvat iz PGD Ormož.
Viki Ivanuša
Ormož • Gradnja ceste stoji že mesece
Po Vegradu fijasko tudi s Primorjem
Že drugič v zadnjih nekaj dneh je ormoški župan Alojz Sok novinarje povabil na tiskovno konferenco v naravo, kjer nas je seznanil, da nas je očitno zapustil še eden izvajalec del, ki naj bi speljal hitro cesto iz Ormoža proti belemu svetu, gradbišče hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica je namreč že nekaj mesecev prazno.
jalci, ker ima Dars v tem trenutku vse argumente, da dogovor s Primorjem iz Ajdovščine prekine, unovči njihovo bančno garancijo in objavi drugi razpis, ker Primorje s to gradnjo očitno ne misli resno. Polovica roka je mimo, narejeno pa ni nič. Medtem pa pridno delajo na gradnji termoelektrarne Šoštanj. To je zelo čuden odnos države do našega okolja, ki že desetletje čaka, da se bo na tem področju kaj premaknilo," je razočaran Sok, ki si lahko predstavlja, da je takšen možni scenarij dogodkov. Alojz Sok je še povedal, da bo poskušal v občinskem svetu ustanoviti odbor, ki bo spremljal gradnjo te ceste in preko poslancev izvajal pritisk na odgovorne.
Viki Ivanuša
Terenska novinarska konferenca je potekala na zapuščenem gradbišču začete gradnje hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica, ki tik ob cesti Ormož-Ptuj izgleda še kar obetavno. Podjetje Primorje iz Ajdovščine je namreč tukaj uredilo gramozne platoje za potrebe gradnje, tu je tudi nekaj kanalov velikih dimenzij, bližnja in daljna okolica pa je posejana z reklamnimi panoji in tablami izvajalca, ki del že od začetka poletja, ko jih je pričel, ne izvaja več. Malo naprej, skriti očem mimovoze-čih avtomobilov, pa samevajo zabojniki za delavce. Kakšnih 50 metrov naprej pa ni nič. Kozja stezica, ki jo poznamo od nekdaj, vodi v naravo. Sredi narave pa stojijo ostanki ponesrečene akcije Vegrada, ki je decembra 2008 na Občini Ormož z Darsom svečano podpisal pogodbo za gradnjo viadukta Sejanca. V 15 mesecih, kolikor je bil rok za izvedbo del, Vegrad del ni niti pošteno začel, kaj šele dokončal, začele pa so se širiti govorice, da bo Dars razpis ponovil. „Vegrad je naredil veliko stroškov in oškodoval podizvajalce, ki jim ni plačal opravljenih del. Ker smo na občini verjeli podizvajalcem in vodstvu Vegrada, da se bodo del intenzivno lotili, smo celo ob izteku pogodbenega roka predlagali občinskemu svetu, naj sprejme sklep, s katerim bi DARS-u predlagali podaljšanje roka. Seveda takrat dejanskega stanja v Vegradu nismo pozna-
Četrtek je bil kot naročen dan za potepanje. Posebej prijetno so ga izkoristili stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki so se odpravili na sprehod po mestnem jedru. Skupaj z vsemi spremljevalci jih je bilo kar 160, družbo pa jim je delala tudi harmonika, ki je poskrbela za dobro voljo.
Tokrat so stanovalci Doma obiskali minoritski samostan ter cerkev sv. Petra in Pavla, posebno vodstvo pa so imeli v Mestni hiši, kjer so se jim pridružili turistični vodniki. Ti so spregovorili o bogati zgodovini mestnega jedra Ptuja kot tudi o nastanku Mestne hiše.
„To je bil za stanovalce poseben dogodek," je pojasnila višja delovna terapevtka Nada Fišer.
li in smo verjeli vodstvu, da so to v stanju narediti. Natvezli so nam različne laži, zakaj del niso uspeli v roku dokončati, mi pa smo izdali sklep o podaljšanju roka izvedbe, saj smo se bali, da Dars novega razpisa ne bo objavil tako kmalu. Kot nam je znano, do tega trenutka novi razpis še vedno ni bil objavljen, čeprav je po zapisu Darsa menda vse pripravljeno za objavo," pravi Alojz Sok, ki ga je podjetje Vegrad pošteno zavedlo, saj je namesto ponovnega pričetka dela prišlo do stečaja podjetja.
Ko ima vrag mlade ...
Kot da ne bi bila ena afera za eno cesto dovolj, pa je bil v lanskem letu objavljen razpis za gradnjo 4,2 kilometra dolgega cestnega odseka med Ormožem in Gorišnico, na katerem je bilo za izvajalca izbrano najugodnejše podjetje Primor-
je iz Ajdovščine. Primorje je v začetku leta 2011 pričelo z občino urejati vse potrebno za uporabo občinskih cest. Nato pa so se z velikim oklevanjem maja lotili del, a po slabih dveh mesecih so gradbišče zapustili, ne da bi komurkoli kaj pojasnili. Gradbišče je sedaj že nekaj mesecev povsem zapuščeno. Občina je od Darsa zahtevala pojasnilo in dobila odgovor, da se Primorje na njihovo pošto ne odziva. Tudi Občina s Pri-morjem ni mogla vzpostaviti komunikacije. Zato se zdi županu Soku še edina možna pot, da poskuša odgovorne zbuditi preko medijev in hkrati opozoriti na slovensko prakso, da se podjetja prijavljajo na razpise in jih tudi dobijo kot najugodnejši ponudnik z nerazumno nizko ceno, ker v naprej vedo, da dela ne bodo nikoli izvršena. Menda so gradbeniki ob razpisu za to cesto ugotavljali,
da je za manj kot 5 milijonov evrov, kolikor je bila vrednost Primorja, ni mogoče zgraditi. A Primorje morda tega nikoli niti ni načrtovalo, saj ima po Sloveniji menda še več podobno zapuščenih gradbišč. Sok je opozoril tudi na to, da v časih ko se podjetja borijo za vsak posel, nekateri očitno lahko tako neodgovorno ravnajo z
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ni skrival navdušenja nad novo podobo grajske pristave. Ocenjuje, da je bila odločitev za Marušo Zorec kot odgovorno projektantko odlična: „Objekt, ki je bil predviden za rušitev, je Maruša Zorec v sodelovanju s spomeniško službo uspela urediti v kompromisno rešitev, ki je bila sprejemljiva tako za varuhe narodove dediščine kot tudi projektantko, ki je želela objektu dati novo podobo. Grajska pristava je čudovita simbioza, prepletanje starega in novega. Projektantka je ohranila celo vrsto elementov prvotnega objekta, nekatere, ki so bili uničeni, pa je dodala na novo." Pristava ima dolgo zgodovino in po dostopnih podatkih je bila v njej konjušnica, prostor za skladiščenje, pred desetletji opekarna Ograd, zadnja leta pa je bil objekt prazen in je le še propadal. V idejno zasnovo je projektantka vključila to zgodovino in izpostavila prav opeko, ki predstavlja večji del zunanje lupine objekta.
Pridobitve se veselijo tudi zaposleni v ormoški enoti muzeja, ki so bili doslej utesnjeni
že pridobljenimi posli. Župan je še povedal, da bi pričakoval od Darsa enako aktivno vlogo pri razreševanju ormoškega problema, kot jo ima Dars pri reševanju vprašanja predora Markovec. Tudi parlament v tem primeru po prepričanju župana ne odigra svoje vloge. „Menim, da gre za neke vrste dogovor med Darsom in izva-
v dveh prostorih. Sedaj so prišli do 1200 kvadratnih metrov uporabne površine, od česar 600 kvadratov zavzemajo raz-staviščni prostori. Velika pridobitev muzeja sta zlasti pedagoški prostor in restavratorska delavnica, kjer se bodo lahko pripravljale manjše razstave, predavanja in delavnice. Tudi ormoška arheologija bo končno dobila možnost vrhunske predstavitve eksponatov. V muzeju bodo predstavljene tudi gotske plastike, ki so jih doslej hranili v depojih in v gradu pri Veliki Nedelji, dva pa so si izposodili tudi iz ormoške
in središke župnije. Direktor Arih je poudaril, da bo muzej temeljil na lastni ustvarjalnosti, saj zaposleni pokrivajo tri občine in so zelo povezani z ljubiteljsko kulturo, veliko pa se posvečajo tudi vzgojno-izo-braževalnemu delu. Brez težav pa tudi tukaj ne bo šlo. V muzeju so zaposleni le štirje delavci, evropske zahteve ob odobritvi projekta pa so govorile o sedmih zaposlenih. Kako bodo rešili to vprašanje, zaenkrat še ne vedo, a to se bo moralo prej ali slej zgoditi, je zaključil direktor Aleš Arih.
Viki Ivanuša
Foto: OM
Obeta pa se še več podobnih	Ljudskem vrtu in Mestnem par-
dogodkov. Sprehodi za stano-	ku. Kjerkoli že bodo, hitro jih
valce Doma upokojencev Ptuj	boste spoznali: po dobri volji,
so namreč stalnica, izvajajo pa	harmoniki in domačih oma-
se na različnih lokacijah po	mno dišečih slanikih. Ptuju in okolici, med drugim v Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Aleš Arih in Nevenka Korpič nista skrivala zadovoljstva nad novimi prostori.
Foto: Viki Ivanusa
Hitra cesta proti Slovenski Bistrici je živ dokaz, da se iz Ormoža ne hitro in tudi ne počasi nikamor ne pride.
Ormož • Pred odprtjem grajske pristave
V muzeju izjemno zadovoljni
Sedež ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož po novem ne bo več v gradu, ampak v prekrasni obnovljeni grajski pristavi. Ali jim bo poštar nosil pošto na naslov , _	.	Grajski trg ali še naprej na Kolodvorsko cesto, pa je zaenkrat še v oblakih, saj pobuda
Ptuj • Sprehod stanovalcev Doma upokojencev za preimenovanje ulice še ni obrodila sadov.
Prijetno dopoldne za več kot 100 upokojencev
Stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki se skupaj z zaposlenimi, prostovoljci in svojci večkrat odpravijo na organizirane skupne sprehode po različnih lokacijah, so ta teden obiskali cerkev sv. Petra in Pavla ter Mestno hišo, z zgodovino katere jih je seznanil turistični vodnik.
Ptuj • S 55. državnega tekmovanja oračev
Brazde, kot bi jih potegnil z ravnilom
V soboto pozno popoldne se je na dvorišču gradu Turnišče z zaključno slovesnostjo in podelitvijo medalj ter pokalov najboljšim oračem iz vse države končalo letošnje 55. državno tekmovanje najboljših oračev.
Zbrane na prizorišču petkove otvoritvene slovesnosti je najprej pozdravil predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Vladimir Korošec, ki je poudaril, da je organizacija tovrstnega tekmovanja velika preizkušnja, hkrati pa tudi velika priložnost za promocijo biotehnične šole in občine, vsem oračem pa je zaželel veliko sreče in uspeha, predvsem pa dobre volje. Za Korošcem je spregovoril tudi predsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Mitja Slavinec, ki je izpostavil, da je tekmovanje oračev del bogate tradicije organizacije in da je udeležba na tem tekmovanju hkrati ponos in nabiranje novega znanja za vse udeležence: „Brez dobro obdelane zemlje ne bo hrane. In dobro obdelati zemljo je treba znati, to je prednost. Ob znanju pa je zemljo vedno treba obdelovati tudi s srcem!" Ptujski župan Štefan Čelan je tekmovalcem zaželel veliko uspeha, za organizacijo tekmovanja pa je pohvalil Biotehniško šolo ter celotno ekipo delavcev s Korošcem na čelu. Slavnostni nagovor ob odprtju je pripadel predsedniku Državnega sveta Blažu Kavčiču, ki je organizatorjem in tekmovalcem čestital za pripravo in udeležbo na tekmovanju, ob tem pa ponovno poudaril, da pridelava hrane postaja dejavnost izjemnega pomena za Slovenijo: „Kmetijstvo in vse dejavnosti, povezane z njim, so v zadnjih štirih letih dobile mesto, ki jim pripada! To ni več neka postranska in nepomembna dejavnost, ampak najpomembnejša dejavnost za doseganje našega cilja - samooskrbe! Čestitam pa vsem odgovornim za dobro pripravljeno tekmovanje, zavedati pa se moramo, da kvalitetno oranje
Absolutna zmagovalca oranja s plugom krajnikom in plugom obračalnikom: Matej Sinic iz Prekmurja in Anton Filak iz Bele krajine, ki se bosta udeležila naslednjega svetovnega prvenstva (z njima Štefan Čelan, Vlado Korošec in Mirko Vaupotič).
Letošnji najboljši orači so, kot je povedal sodnik Tone Hrovat, orali brazde, kot bi jih potegnil z ravnilom.
izraža tudi stopnjo tehnične kulture ljudi!"
Med dijaki ena zmaga na Ptuj
V okviru 55. državnega tekmovanje oračev je bilo na Ptuju izvedeno tudi 17. državno tekmovanje dijakov Biotehniških šol. Na tekmovanje mladih dijakov-oračev se je prijavilo pet srednjih šol z dvema ali štirimi tekmovalci, in sicer: Biotehniško šolo Ptuj so zastopali Zvonko Habjanič in Aleksander Belšak (krajnik) ter Jernej Klemenčič in Dejan Gašparič (obračalni plug), za Biotehniško šolo Rakičan sta tekmovala Matej Grabar in Andrej Ma-kari (krajnik) ter Gregor Duh in Matej Rajh (obračalni plug), za Biotehniški center Naklo Anže Koželj (krajnik) in David Triler (obračalni plug), za Grm - Novo mesto Rok Švalj
in Jure Novak (krajnik) ter Gašper Jaki in Simon Novak, za Biotehniško šolo iz Nove Gorice pa so orali Nejc Čer-nigoj in Blaž Štor (krajnik) ter Andraž Ferjančič in Žan Bric (obračalni plug). Po prikazanem znanju, ki so ga sodniki ocenili kot izjemno dobro, so se fantje z minimalnimi razlikami v točkah uvrstili tako: v kategoriji obračalni plug je zmagal Matej Kostevc (Novo mesto), drugo in tretje mesto pa sta zasedla dijaka iz Rakiča-na, Gregor Duh in Matej Rajh. V kategoriji plug krajnik pa se je najbolje odrezal dijak ptujske Biotehnične šole Zvonko Habjanič, drugi je bil Anže Koželj (Naklo) in tretji Matej Grabar (Rakičan). Ekipno se je najbolje odrezala postava iz Grm Novo mesto, druga je bila ekipa iz Rakičana, tretja pa ekipa Biotehniške šole Ptuj.
Zmagovalca iz Prekmurja in Bele krajine
V soboto popoldne pa se je z drugim delom tekmovanja - orači so tekmovali s plugom krajnikom in obračalnim plugom v oranju strnišča in ledine - končalo uradno državno prvenstvo oračev, ki se ga je udeležilo deset dvočlanskih ekip iz Bele krajine, Dolenjske, Gorenjske, Ljubljane, Podravja (štirje tekmovalci), Prekmurja, Primorske, Prlekije in Ptuja. Vsi pari tekmovalcev so se na državno prvenstvo uvrstili z zmago na predhodnih regijskih prvenstvih oračev.
Po strogem sodniškem ocenjevanju je bil rezultat naslednji: letošnji zmagovalec oranja s plugom krajnikom na ledini in strnišču je Matej Sinic (Prekmurje); drugo mesto je osvojil Jure Filak (Bela krajina),
tretje mesto pa je osvojil Vlado Divjak (Podravje). Zmagovalec v kategoriji obračalni plug (ledina in strnišče) pa je po oceni in točkah sodnikov Anton Filak (Bela krajina); drugouvrščeni je Matej Kostevc (Posavje), tretje mesto pa je osvojil Igor Pate (Dolenjska). Zmagovalca obeh kategorij se bosta udeležila svetovnega prvenstva, ki ga naslednje leto gosti Hrvaška.
Ekipno pa si je zmago v oranju prioral dvojec iz Bele krajine - oče in sin Anton in Jure Filak, drugo mesto je osvojila ekipa iz Prekmurja in tretje mesto ekipa iz Dolenjske.
Kot je po končanem tekmovanju povedal vodja sodnikov Tone Hrovat, so morda pričakovali pri večini oračev nekoliko bolj ravne brazde na dobrih zemljiščih, vendar, kot je še dodal, so jih najboljši orači res potegnili kot z ravnilom: „Sicer pa moram pohvaliti letošnje organizatorje, da so vsa tekmovanja izpeljali na eni lokaciji, kar nam je zelo olajšalo delo. Oranje naših tekmovalcev pa
nam je pokazalo, da imamo še kar nekaj neizkoriščenih rezerv; nanje nas je zlasti opozoril škotski trener oranja, ki nam je dal tudi veliko koristnih nasvetov, kako oranje še izboljšati. Verjamem, da bo to vidno že v naslednjem letu!"
Kot rečeno, pa se je ob tekmovalnem delu dobro obiskane prireditve dogajalo še marsikaj; ob razstavi starodobne tehnike so si obiskovalci lahko ogledali tudi ročno košnjo, pa spretnostno vožnjo dijakov, košnjo z BCS-kami, oranje s konjsko vprego, spretnostno vožnjo žensk s traktorjem, kjer je v kategoriji starejših trakto-ristk zmagala Jožica Lokošek iz Izlak, v kategoriji mlajših pa Ana Moder iz Trebnjega, žal pa je odpadla ročna košnja županov. V oranju pa so se pomerili tudi orači s starodobnimi traktorji; zmagal je Janko Karba iz Sv. Jurija ob Ščavnici,druga je bila Draga Flisar iz Križevcev, tretji pa Tadej Tašner iz Me-zgovcev.
SM
Spretnost oranja po strogih pravilih tekmovanja so pokazali tudi orači s starodobniki; zmagal je Janko Karba iz Sv. Jurija ob Ščavnici.
Obiskovalci so si ob številnih spremljevalnih dejavnostih lahko ogledali tudi oranje s konjsko vprego.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Podpisali pogodbo za gradnjo kanalizacije
Kanalizacijsko omrežje za 377 gospodinjstev
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor vodnogospodarskega podjetja (VGP) Drava Ptuj Borut Roškar sta v ponedeljek, 12. septembra, podpisala pogodbo o izvedbi sekundarne kanalizacije v delu občine Kidričevo od Apač do Dragonje vasi, vredno dober milijon evrov.
Kot je ob podpisu pogodbe v sejni sobi Občine Kidričevo pojasnil župan Anton Leskovar, je bilo podjetje VGP Drava Ptuj izbrano kot najugodnejši ponudnik za projekt, ki vključuje izgradnjo 7.479 metrov kanalizacijskega omrežja s priključitvijo 377 gospodinjstev. Občina Kidričevo se je s projektom izgradnje kanalizacije v Apačah prijavila na peti javni razpis »Regionalni razvojni programi«. Na razpisu je občina
uspela pridobiti finančna sredstva za sofinanciranje investicije, ki bo tako delno financirana iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Na osnovi izvedenega javnega razpisa konec julija je bil izbran najugodnejši ponudnik za izvedbo del, to je VGP Drava Ptuj. Vrednost vseh predvidenih del je ocenjena na 1.094.287 evrov z davkom na dodano vrednost.
Direktor VGP Drava Bojan Roškar pa je dodal, da
Foto. M. Ozmec
Pogodbo o gradnji sekundarnega sistema kanalizacije od Apač do Dragonje vasi sta podpisala kidričevski župan Anton Leskovar in direktor VGP Drava Ptuj Borut Roškar.
je pričetek gradbenih del predviden že v drugi polovici septembra letos, vsa predvidena dela pa naj bi bila dokončana do konca septembra 2012. Pri gradnji sekundarne kanalizacije v Apačah gre za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Župečja vas, Pleterje, Mihov-ce in Dragonja vas ter priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Kidričevo v naselju
Apače. Navedeno kanalizacijsko omrežje bo dolgo 7,5 kilometra in bo sestavljeno iz 36 kanalov, med katerimi bodo trije tlačni, ostali pa gravitacijski, sistem kanalizacijskega omrežja pa vključuje tudi eno črpališče. Kanalizacija na tem območju je projektirana po ločenem kanalizacijskem sistemu, to pa pomeni, da predviden kanalizacijski sistem vsebuje le fekalno oziroma komunalno vodo.
-OM
Predsednik KS Bojan Merc je povedal, da se je veselega srečanja, kjer ni manjkalo dobre hrane in pijače, seveda pa tudi ne - kot že rečeno - petja in celo plesa, udeležilo približno 30 starejših občanov te krajevne skupnosti: „Naš namen je, da to srečanje postane tradicionalno in ga bomo organizirali tudi naslednja leta. Ritem življenja je takšen, da je vedno manj možnosti in priložnosti za tovrstno družabnost, ki jo gotovo pogrešajo tudi naši starejši krajani, raztreseni po haloških hribih, kjer so domačije posejane bolj na redko in se zato ne srečujejo kaj pogosto."
Popoldansko petkovo srečanje pa so v krajevni skupnosti nadgradili še s krajšo slovesno-
stjo ob odprtju 400 metrov dolgega odseka povezovalne ceste med vasmi Soviče in Vareja, ki teče mimo Poslančeceve domačije: „Večina te povezovalne ceste je že imela asfalt, del ceste vmes, skozi gozd, pa je ostal makadamski. In ta vmesni del je bil letos asfaltiran, hkrati pa smo dobili asfalt tudi za nekaj parkirnih mest pred domačijo," je še povedal Merc. Tako so se zbrani zgodaj zvečer zbrali še nedaleč od domačije, kjer je bila kratka uradna predaja novega asfalta. Bojan Merc je ob odprtju povedal, da so veseli te pridobitve, da pa imajo na svojem območju še kar nekaj makadamskih cest, ki še čakajo na asfaltno prevleko: „Zahvaljujemo se našemu žu-
panu, da je prisluhnil željam in potrebam naše iniciative, potreb v naši krajevni skupnosti pa je še veliko, med drugim je novega ostrešja potrebna tudi Poslančeceva domačija. Upam, da bomo sčasoma rešili vse takšne težave, morda bo za naše ceste kdaj na voljo tudi kaj evropskega denarja, da bo šlo lažje in hitreje."
Župan Friderik Bračič pa je povedal, da je dela na cesti opravilo Cestno podjetje Ptuj in da je bila ta investicija vredna okoli 40.000 evrov, ki so jih zagotovili iz občinskega proračuna: „Zavedati pa se morate, da je v naši občini osem krajevnih skupnosti in ogromno potreb, ki jih je nemogoče zadovoljiti na hitro, vse na-
enkrat. Ta cesta je bila v planu obnove na listi naložb krajevne skupnosti in ko so naložbo potrdili še občinski svetniki, smo jo lahko tudi realizirali. Prav je, da se zavzemate za razvoj svojega območja, da razvijate in ohranjate pestro družabno in društveno dejavnost, k višji kvaliteti življenja pa gotovo nekaj doprinaša tudi vsaka nova
asfaltirana cesta. Veliko smo na cestni mreži v naši občini že postorili, veliko pa nas tudi še čaka. Samo letos je in bo nov asfalt dobilo kar 10 kilometrov cest, kar je velik zalogaj za občino. Ob tem pa mora občina investirati tudi v drugo infrastrukturo, zagotavljati pogoje za zobozdravstveno in zdravstveno ter lekarniško dejav-
nost, otroško varstvo itd., kar vse zahteva ogromno denarja."
V znak uradne predaje ceste pa so nato župan Bračič, predsednik KS Merc in vodja gradbenega odbora Branko Zagor-šek še prerezali vrvico, nato pa se je vesela družba spet vrnila na Poslančecevo domačijo in nadaljevala družabno srečanje.
SM
Soviče-Dravci-Vareja • Druženje in odprtje hkrati
Staro z novim
V videmski krajevni skupnosti Soviče-Dravci-Vareja je bilo konec minulega tedna s Poslančeceve domačije slišati veselo petje in igranje harmonike, ki se je slišalo daleč naokoli. Vodstvo KS je namreč organiziralo drugo zapovrstno srečanje starejših občanov, hkrati pa so pripravili tudi odprtje krajšega novoasfaltirane-ga odseka ceste, ki vodi mimo domačije.
Foto: SM
V videmski krajevni skupnosti Soviče-Dravci-Vareja so združili srečanje starejših občanov na Poslan-čecevi domačiji in odprtje krajšega odseka povezovalne ceste Soviče-Vareja, ki teče prav mimo omenjene domačije. Na posnetku so župan Friderik Bračič, predsednik KS Bojan Merc in predsednik gradbenega odbora Franc Zagoršek ob prerezu vrvice.
Naraplje • Ob 15. prazniku občine Majšperk
Odprli modernizirano cesto
V okviru prireditev ob 15. prazniku občine Majšperk so v petek v Naraplju svečano odprli odsek lokalne ceste Mikolič-Krivec, v skupni dolžini blizu 400 m.
Popoldanske svečanosti, ki so jo pripravili ob mostu čez potok Jesenica v Naraplju, so se poleg domačinov udeležili tudi predstavniki gradbenega odbora, izvajalcev del in občine Majšperk. Kot je v imenu domačinov povedal Bojan Peršuh, predsednik gradbenega odbora, so krajani veseli in hkrati ponosni, saj so ob izdatni pomoči občine Majšperk s skupnimi močmi uspeli zgraditi kar dva krajša odseka ceste, proti Peskovem bregu in proti Krivcu, s tem pa so zagotovo prispevali pomemben delež k ohranjanju
tega dela Haloz, ki sicer vedno bolj zaraščajo.
Tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin je izrazila zadovoljstvo in posebno veselje, saj so s složnostjo in skupnimi močmi uspeli dokončati kar dva dela modernizacije cest na tem območju, pri čemer je poudarila: „Veseli me, da smo po ustaljenem sistemu, da domačini poskrbite za zemeljska dela in tampon, občina pa prispeva asfaltno prevleko, že leta 2007 uspešno dokončali prvi del modernizacije te ceste na odseku Mikolič-Peskov breg. V drugem delu modernizacije
Foto: M. Ozmec
S prerezom vrvice so odsek modernizirane ceste Mikolič-Krivec svečano odprli (z leve) Stanko Tominc, županja Darinka Fakin, Bojan Peršuh in Srečko Korez.
na tem odseku pa smo pred mesecem dni uspeli dokončati še modernizacijo ceste na odseku Mikolič-Krivec v dolžini okoli 120 m. Skupna vrednost celotne investicije je s strani občine Majšperk veljala okoli 16.000 evrov, ostalo pa ste prispevali domačini v obliki finančnih sredstev in prostovoljnega dela. Tudi v tem primeru smo dokazali, da lahko s skupnimi močmi storimo zelo veliko. Sicer pa smo za modernizacijo cest na vašem območju letos naredili še veliko več, saj smo uspeli asfaltirati 5114 m dolg odsek lokalne ceste Vabča vas-Žetale, vse do meje s sosednjo haloško občino Že-tale. To je naš skupni izredno pomemben in dragocen dosežek, saj vsi želimo, da nas cesta še bolj povezuje, kajti s tem zagotovo ustvarjamo tudi boljše pogoje za življenje in bivanje na tem območju Haloz, tudi za jutrišnji dan."
Vse domačine in udeležence slovesnosti je županja povabila tudi na druge prireditve, ki se v teh dneh vrstijo v počastitev 15. praznika občine Maj-šperk, še posebej na sklepno svečanost, ki bo to soboto, 17. septembra, ob 15. uri v dvorani OŠ Majšperk, nato pa pod prireditvenim šotorom v Maj-šperku. S simboličnim prerezom vrvice pa so odsek obeh moderniziranih delov ceste v Naraplju svečano odprli županja Darinka Fakin ter predstavniki gradbenega odbora domačinov, Bojan Peršuh, Stanko Tominc in Srečko Korez. Takoj zatem so se udeleženci slovesnosti skupaj z županjo podali peš po novem odseku ceste po bregu navzgor, vse do tja, kjer se asfalt konča. Po halo-ški tradiciji pa so pomemben dogodek proslavili s svečano pogostitvijo vseh udeležencev slovesnosti.
M. Ozmec
Srednja Evropa • Svetovalno revizorska hiša Deloitte
Med 500 največjimi podjetji 18 slovenskih
Na lestvico 500 največjih podjetij v srednji Evropi, ki jo je objavila svetovalno-revizorska hiša Deloitte, se je letos uvrstilo 18 slovenskih podjetij. Med slovenskimi podjetji se je najvišje uvrstila skupina Petrol, ki je na regionalni lestvici zasedla 38. mesto.
Slovenska podjetja na lestvici večinoma prihajajo iz panog potrošniških dejavnosti in transporta, energetike in virov ter proizvodnje, so danes sporočili iz svetovalno revizorske hiše Deloitte.
Skupini Petrol, ki je lani ustvarila 2,8 milijarde evrov prihodkov, sledijo Mercator (39. mesto), Gorenje (114. mesto), Revoz (121. mesto), Krka (164. mesto), HSE (197. mesto), Merkur (205. mesto), Telekom Slovenije (218. mesto), Tuš Holding (227. mesto), Spar Slovenija (281. mesto), Engrotuš (296. mesto), Gen-I (298. mesto), Sij (333. mesto), OMV Slovenija (360. mesto), Lek (362. mesto), ACH (413. mesto), Impol (477. mesto) in Cimos (480. mesto).
Tako kot v preteklih letih je tudi letos na prvem mestu lestvice največjih 500 podjetij v srednji Evropi poljsko naftno podjetje PKN Orlen s prihodki od prodaje v višini 20,9 milijarde evrov. Sledita madžarsko naftno podjetje Mol ter češka Škoda.
Direktor v Deloittovem oddelku za finančno svetovanje Janez Škrubej pojasnjuje, da so se skupni prihodki, ki so jih lani ustvarila največja srednjeevropska podjetja, v primerjavi z letom 2009 v evrih povečali za 14 odstotkov. »Ta pozitivna sprememba je nedvomno posledica izhoda podjetij iz globalne krize, ki je v 2009 zajela srednjo Evropo,« je poudaril.
V letu 2010 je v primerjavi z letom prej 80 odstotkov podjetij zabeležilo rastprihodkov. Na lestvico se je uvrstilo največ podjetij s Poljske, Češke, Madžarske in Ukrajine, ki skupaj predstavljajo 73 odstotkov podjetij na lestvici.
Največ podjetij na Deloittovi regionalni lestvici prihaja iz panoge energetike in virov, kar 30 odstotkov. Podjetja iz omenjene panoge na lestvici številčno dominirajo večinoma zahvaljujoč rasti cen nafte in naftnih derivatov, ki je vodila v znatno povečanje njihovih prihodkov. Po drugi strani so bile cene električne energije v regiji, ki so pod večjim regulatornim vplivom, stabilne, zato so prihodki elektroenergetskih podjetij na lestvici stagnirali.
Na prvem mestu lestvice v panogi energetike in virov se je znašel poljski energetski gigant PKN Orlen, ki mu sledita madžarski MOL in ukrajinski Naftogas. »Najvišje mesto v panogi energetike in virov v Adria regiji je v preteklem letu ponovno pripadlo skupini Ina s prihodki v višini 3,55 milijard evrov oz. 16,6-odstotnim povečanjem prihodkov v primerjavi z letom 2009,« pojasnjuje Škrubej.
Deloitte je pripravil tudi lestvici 50 največjih bank in zavarovalnic. Na prvo mesto se je tako kotleta prej z aktivov višini 43 milijard evrov zavihtela poljska banka PKO, pri zavarovalnicah pa prvo mesto tudi letos zaseda poljska zavarovalnica PZU. Med slovenskimi bankami se najvišje uvršča skupina NLB, ki je zasedla osmo mesto, sledi ji skupina NKBM na 42. mestu. Med slovenskimi zavarovalnicami je najvišje, na petem mestu, Zavarovalnica Triglav, sledijo ji Adriatic Slovenica (28. mesto), Zavarovalnica Maribor (29. mesto) in Vzajemna (35. mesto). (sta)
Stockholm • Sodišče v Stockholmu je zavrnilo zahtevo švedskega avtomobilskega proizvajalca Saab za prostovoljno reorganizacijo oz. sodno zaščito pred upniki, s čimer se je družba želela zaščititi pred stečajnim postopkom, poročajo tuje tiskovne agencije. Čeprav so bili v Sa-abu prepričani, da je ob »omejenih finančnih virih« prostovoljna reorganizacija nujna, sodišče ni izpolnilo njihove želje, saj, kot je zapisalo, ni jasno, kako namerava zadolženo podjetje zagotoviti dovolj denarja za svoje nadaljnje operacije. Odločitev sodišča bi lahko imela za posledico začetek postopkov za stečaj avtomobilskega proizvajalca s strani sindikatov, ki predstavljajo 3700 zaposlenih v Sa-abu. Delavci namreč minuli mesec niso prejeli plačila za opravljeno delo, izplačila plač pa so zamujala tudi pred tem.
Washington • ZDA so julija s povečanjem izvoza na rekordno raven uspele znižati primanjkljaj v zunanji trgovini. Ta je julija znašal 44,8 milijarde dolarjev, kar je za 13,1 odstotka manj kot junija, ko je znašal 51,6 milijarde dolarjev. ZDA so julija na tuje izvozile za 178 milijard dolarjev blaga in storitev, kar je rekordna mesečna vrednost in za 3,6 odstotka oziroma 6,2 milijarde dolarjev več kot junija. Dobro so šla v prodajo letala, avtomobili in industrijski stroji. Vrednost uvoženega pa je julija padla za 0,2 odstotka oziroma za 0,5 milijarde na 222,8 milijarde dolarjev. Padec vrednosti uvoza je posledica nižjih cen nafte, ki so se na svetovnih trgih julija vrtele okoli 104,27 dolarja za sod, junija pa okoli 106 dolarja za sod. ZDA so julija za uvoženo nafto plačale 35,5 milijarde dolarjev oziroma šest odstotkov manj kot junija. Kljub padcu je primanjkljaj v prvih sedmih mesecih letošnjega leta preračunano na letno raven dosegel 565,3 milijarde dolarjev, v lanskem letu pa je znašal 500 milijard.
Bruselj • Izstop ali izgon iz območja evra po obstoječi pogodbi EU ni mogoč, so danes poudarili v Evropski komisiji v odzivu na vse pogostejše omenjanje možnosti izključitve Grčije iz območja skupne evropske valute. Tako so se v Bruslju odzvali na navedbe predsednika nizozemske vlade Marka Rutteja, ki je v pismu, o katerem danes piše britanski časnik Financial Times, menil, da bi morala biti država, ki ne bi spoštovala pravil, izključena iz območja evra. Rutte je to možnost omenil v sklopu predloga, da bi morala EU imenovati »novega komisarja za proračunsko disciplino«, ki bi bil pristojen za določanje davkov in porabe v članicah območja evra in bi lahko kot »skrajno sankcijo« zahteval izključitev iz območja evra.
Tokio • Japonska je julija zabeležila že peto mesečno krčenje presežka na tekočem računu plačilne bilance po marčnem potresu in cunamiju; na letni ravni se je presežek znižal za 42,4 odstotka. Poleg tega je dežela vzhajajočega sonca julija zabeležila tudi padec naročil strojne opreme. Na mesečni ravni je bil ta 8,2-odstoten. Nepričakovano velik upad presežka na tekočem računu plačilne bilance je posledica zmanjšanega izvoza. Ta se je namreč na Japonskem v sedmem mesecu glede na predhodni mesec skrčil za 2,3 odstotka, medtem ko se je uvoz okrepil za 13,6 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Padec izvoza je posledica obremenjenosti japonskih podjetij z odpravljanjem posledic po marčni katastrofi, še dodatno pa na izvoz negativno vpliva tudi močan jen, zaradi katerega so japonski izvozniki manj konkurenčni. Krepka japonska valuta bi lahko negativno na okrevanje japonskih podjetij vplivala tudi v prihodnje
Rim • Italijanska ustava bo po novem vsebovala zlato pravilo o ohranjanju uravnoteženega proračuna, je danes sklenila vlada. Hkrati je potrdila tudi odločitev o ukinitvi pokrajin in prenosu njihovih pristojnosti na regije. Spremembe ustave mora sicer potrditi še poslanska zbornica, so poročali italijanski mediji. Spremembi sodita v sklop slabih 55 milijard evrov vrednega varčevalnega paketa, ki ga je senat potrdil v sredo, z njim pa namerava Italija že v letu 2013 namesto v letu 2014 izravnati proračunske odhodke in prihodke. Varčevalni paket med drugim predvideva zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 21 odstotkov, kar pomeni med okoli štiri in pet milijard evrov dodatnih proračunskih prihodkov letno. Stroški štiričlanskega gospodinjstva naj bi se letno zvišali za 385 evrov, cene pa naj bi se na ta račun zvišale za 0,8 odstotka. (sta)
Berlin • Nemški finančni minister Schäuble:
Če želi Grčija novo posojilo, mora izpolniti vse zaveze
ster Wolfgang Schäuble je parlamentu opozoril, da so novice, povezane z območjem evra, zelo zaskrbljujoče. Obenem je zatrdil, da mora Grčija, če želi dobiti novo posojilo držav območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), izpolniti vse zaveze, ki jih je dala ob prejemu prvega reševalnega paketa.
Schäuble je prepričan, da je trenutno precej prezgodaj govoriti o novi finančni pomoči Atenam. Grčija mora pred tem nujno implementirati reforme, ki jih je napovedala v zameno za lansko 110 milijard evrov vredno posojilo, je njegove besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je spomnil nemški finančni minister, imajo grške oblasti pri izpolnjevanju zavez težave. Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF so namreč minuli teden prekinili revizijo stanja grških javnih financ, ki je potrebna za izplačalo naslednje transe posojila.
Za prekinitev se je trojka odločila, da bi grški vladi omogočila dokončanje tehničnega dela, ki je med drugim povezano s proračunom za leto 2012 in strukturnimi reformami za spodbujanje rasti. Ob tem pa so njeni predstavniki izpostavili, da mora Grčija ukrepe izvajati hitreje.
Trojka naj bi z delom nadaljevala kmalu, osem milijard evrov »težak« obrok posojila pa bo Grčiji odobrila le, če bo ta dokazala, da sledi obljubljenim fiskalnim ciljem.
Grški finančni minister
Evangelos Venizelos je v petek priznal, da je Grčija v hujši recesiji, kot je bilo napovedano. Kot je ocenil, se bo grški bruto domači proizvod (BDP) letos skrčil za pet odstotkov in ne le za 3,5 odstotka, kot so grške oblasti napovedovale v začetku leta.
To po Venizelosovih besedah pomeni, da Atenam ne bo uspelo izpolniti letošnjega cilja zmanjšanja javnofinanč-nega primanjkljaja na 7,4 odstotka BDP.
»Razumemo težave Grčije, povezane z zniževanjem primanjkljaja,« je dejal Schäuble in namignil tudi na nemire grškega prebivalstva. »Na koncu dneva pa so Atene tiste, ki se morajo odločiti, ali so pripravljene ustrezno ukrepati in znižati primanjkljaj in dolg ali ne,« je dodal.
S tem je minister skušal pomiriti naraščajočo jezo v Nemciji. Ta država je namreč pri pomoči Grčiji najbolj izpostavljena. Ker Atene ne izpolnjujejo svojih zavez, pa so nekateri nemški politiki že zahtevali, da zapustijo območje evra. Grčija namreč zdaj rabi novo posojilo, vredno 109 milijard evrov. (sta)
Moskva • Po tragični letalski nesreči s 43 mrtvimi
Medvedjev skitiziral letalsko varnost v Rusiji
Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je po tragični nesreči kritiziral varnost ruskega letalskega prometa in zahteval temeljito preiskavo sredine letalske nesreče. V njej je umrlo 43 ljudi, vključno s člani ruske hokejske ekipe, med katerimi so bili številni tuji hokejisti. Spregovoril je na prizorišču nesreče blizu mesta Jaroslavl, kjer je tudi položil rože.
»Težave civilnega letalstva in letalske varnosti so bile predmet številnih razprav. V ta namen smo namenili precej sredstev, a situacija ostaja slaba, kar kaže tudi niz letalskih nesreč to poletje,« je dejal Medvedjev in poudaril, da tako ni moč nadaljevati.
Po njegovem prepričanju bi bilo treba bistveno zmanjšati število letalskih družb v Rusiji in »ustvariti moderne družbe, ki bi pokrivale celotno Rusijo«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Če država ne more proizvajati zanesljivih letal, bi morala kupiti tuja, je še dejal ruski predsednik, ki se je na prizorišču nesreče okoli 300 kilometrov severovzhodno od Moskve sestal s prometnim ministrom Igorjem Levitinom in ministrom za izredne razmere Sergejem Šojgujem.
V strmoglavljenju potniškega letala jak-42 je v sredo umrlo 43 ljudi, vključno s člani hokejske ekipe Lokomotiv Jaroslavl. Preživela sta le dva
človeka, vključno z ruskim hokejistom, ki je še vedno v kritičnem stanju.
Nesreča je zadnja v nizu letalskih nesreč to poletje v Rusiji. Med drugim je v dveh nesrečah letal tupoljev 134 in antonov 24 skupaj umrlo več kot 50 ljudi. (sta)
Washington • Predlog predsednika Obame:
300 milijard dolarjev za nova delovna mesta
Barack Obama je v četrtkovem govoru v kongresu predlagal kombinacijo povečanja zvezne porabe in davčnih olajšav za vzpodbujanje zaposlovanja v ZDA. Vendar pa je razpoloženje v kongresu slabo in veliko republikancev sploh ni bilo navzočih na govoru predsednika.
Obama se zaveda, da Američane zdaj, ko je stopnja brezposelnosti dosega 9,1 odstotka, zanimajo le delovna mesta. Če ne bo ukrepov, ki bodo razmere popravili, lahko svoje delovno mesto prihodnje leto novembra izgubi tudi Obama, ki ima trenutno najnižjo javno podporo doslej.
Potrditev predsednikovih pobud je v predstavniškem domu odvisna od republikancev, ki seveda ne kažejo preveč zanimanja za predsednikove pobude. Številni so napovedali, da govora ne bodo niti poslušali. Obama je trenutno v slabem položaju tudi pri svojih zagovornikih, ki menijo, da preveč popušča republikancem, in spor glede časa govora mu pri tem ni pomagal.
Za odpiranje novih delovnih mest naj bi tako predlagal podaljšanje davčnih olajšav na plače za leto dni in podaljšanje izplačevanja podpore brezposelnim, kar naj bi proračun stalo okrog 170 milijard dolarjev. Okrog 30 milijard naj bi stala pobuda za davčne olajšave podjetjem, ki bodo zaposlila nove ljudi, okrog 50 milijard bi Obama porabil za gradbene in infrastrukturne projekte ter še nekaj milijard za različne druge olajšave in projekte.
Obama je ponovno pozval kongres, naj potrdi sporazume o prosti trgovini s Panamo, Kolumbijo in Južno Korejo, vendar pa so ga republikanci že opozorili, da je težava pri njem, ker jim sporazumov ne pošlje v potrditev. Demokrati namreč zahtevajo, da republikanci privolijo v porabo za prekvalifikacije delavcev, ki bi zaradi sporazumov izgubili službe, republikanci pa se glede tega še niso opredelili.
Že minuli torek je v Las Vegasu svoj gospodarski načrt predstavil republikanski predsedniški kandidat in nekdanji guverner Massachusett-sa Mitt Romney, ki je, potem
ko je v tekmo vstopil guverner Teksasa Rick Perry, v anketah zdrsnil na drugo mesto. Romney predlaga znižanje davka na dobiček podjetij, sankcije proti Kitajski zaradi manipulacij z valuto in kršenja intelektualne lastnine.
Predlaga tudi pospešeno izkoriščanje domače nafte, premoga in naravnega plina, zmanjšanje zvezne proračunske porabe, razen za vojsko, odpravo davka na dedovanje, odpravo leta 2010 sprejete zdravstvene reforme, sprejetje ustavnega amandmaja o
uravnoteženem proračunu ter odpravo davka na obresti, dividende in dobiček za vse, ki zaslužijo manj kot 200.000 dolarjev na leto.
Romney zagotavlja, da bodo ZDA s tem programom v štirih letih dosegle štiriodstotno gospodarsko rast in ustvarile 11,5 milijona novih delovnih mest. Ta delovna mesta pa ne bodo imela sindikalne zaščite, saj želi Romney otežiti ustanavljanje sindikatov in prepovedati obvezno plačevanje sindikalne članarine. (sta)
Ptuj • Zlati maturanti pri ptujskem županu
Foto: Črtomir Goznik
Mladi, ki imajo v rokah prihodnost mesta in okolice
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je bilo 8. septembra še posebej svečano. Ptujski župan Štefan Čelan je pripravil sprejem za zlate maturante in maturantke ptujskih srednjih šol v šolskem letu 2010/2011, Blaža Pongraca, Marka Horvata, Urbana Neudauerja, Jana Meznariča, Jana Štumbergerja, Jerneja Murka, Uroša Leskovarja, Majo Kostanjevec in Patricijo Šmigoc. Ob tej priložnosti jim je v spomin na sprejem izročil grb MO Ptuj na steklu, tudi kot spodbudo na prihodnji življenjski in karierni poti. Sprejema so se udeležili tudi nekateri ravnatelji ptujskih srednjih šol.
V šolskem letu 2010/2011 so imele ptujske šole devet zlatih maturantov, vse točke je na splošni maturi dosegel dijak ptujske gimnazije Urban Neudauer, zlati gimnazijci so bili še Jan Meznarič, Jan Štumberger, Jernej Murko in Maja Kostanjevec. Na poklici maturi pa so bili zlati Marko Horvat (Strojna šola Ptuj), Patricija Šmigoc (Ekonomska šola Ptuj) ter Blaž Pongrac in Uroš Leskovar (Ele-ktro in računalniška šola Ptuj). Sprejema se je udeležilo sedem od devetih zlatih maturantov, manjkala sta Urban Neudauer in Jan Štumberger.
Ptujski župan Štefan Čelan je zlatim maturantom čestital za njihov uspeh. V nadaljevanju pa je povedal, da sodijo med tiste mlade ljudi, ki bodo po zaključenem izobraževanju sposobni prevzeti najodgovornejša delovna mesta v mestu, ga razvijati in mu vrniti tisto slavo, ki ga je Ptuj skozi zgodovino imel. Odgovornost je velika, če mu želimo povrniti vsaj približno tisto slavo, ki ga je imelo, je poudaril. Veliko lažje pa bo po besedah ptujskega župan to doseči, če bo mesto imelo ekipo, ki je razgledana, sposobna in ima željo, voljo, pripravljenost, vse tiste vrline, ki so potrebne, da se prebiješ na vrh. Tega pa zlatim maturantom ne manjka. Prepričan je tudi, da so bili ob šolskem uspehu uspešni tudi na področju zunajšolskih dejavnosti. Zlate maturante je povabil k sodelovanju pri uresničevanju najvitalnejših mestnih projektov že v času študija, preko podjetij in ZRS Bistra Ptuj jim mesto lahko pomaga odpirati vrata že zelo zgodaj na njihovi študijski poti. Če se bodo izkazali že na začetku študija, jim bo pot v različne pomembne raziskovalne skupine na stežaj odprta. Od tudi naprej pa jim bo pot do štipendij za podiplomski študij odprta, ne samo doma, temveč tudi v tujini, kjer naj bi preživeli vsaj eno leto, svetuje ptujski župan.
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je ptujski župan Štefan Celan sprejel zlate maturante in maturantke ptujskih srednjih šol v šolskem letu 2010/2011 in njihove ravnatelje.
Zlate maturante Gimnazije Ptuj smo predstavili že v julijski številki Štajerskega tednika, danes predstavljamo zlate maturante ptujskih srednjih šol na poklicni maturi.
Patricija Šmigoc, dijakinja Ekonomske šole iz Ptuja, program Ekonomski tehnik, doma iz Nove vasi pri Markovcih, je na maturi dosegla 22 od 23 možnih točk. Osnovno šolo je obiskovala v Markovcih. »Če delaš vsa štiri leta, imaš neko znanje, potem samo ponavljaš,« je o svojih pripravah na maturo povedala Patricija, ki je bila vsa štiri leta odlična učenka. V prostem času se predvsem posveča gasilstvu, članica PGD Nova vas pri Markovcih je že 11 let. Sicer pa se tako kot vsi mladi rada druži s prijatelji, od športa ji je blizu odbojka. V najdaljših počitnicah je zelo uživala. Želi si uspešno končati študij in dobiti dobro zaposlitev. Študij bo nadaljevala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru - poslovna ekonomija, izbrala bo smer Računovodstvo, saj jo že od nekdaj privlačijo številke.
Blaž Pongrac iz Ptuja, kjer je obiskoval tudi OŠ Mladika, dijak Elektro in računalniške šole Ptuj, smer Tehnik mehatro-
nik, je na maturi zbral 22 od 23 točk, potem ko je imel vsa štiri leta odličen uspeh. Študij bo nadaljeval v Mariboru, študiral bo elektrotehniko, njegov cilj je delo v razvoju. Na tem področju pa se trenutno največ dogaja na Dolenjskem in Primorskem, na Ptuju je za razvojnike malo dela, vsaj takšna je današnja slika. Če pa bi lahko ostal na univerzi ali dobil zaposlitev v katerem od slovenskih inštitutov, pa bi bilo super, pravi Blaž. Za maturo se je nekaj malega učil, odkrito pove, takšnega uspeha pa ni pričakoval. Slovenščina mu najbolj ne leži, je bolj praktični tip, doma se veliko ukvarja z elektroniko, to mu je v največji meri tudi pomagalo, da je bil lahko tako dober dijak v šoli. V prostem času se ukvarja z nogometom, igra kitaro, poje v proštijskem pevskem zboru. Letošnje počitnice so bile enkratne, bil je na morju, malo je tudi delal.
Uroš Leskovar iz Lovrenca na Dravskem polju, dijak Elektro in računalniške šole Ptuj, smer Tehnik računalništva, je eno točko, ki mu je manjkala do zlatega maturanta, dosegel na jesenskem roku poklicne mature; na koncu je zbral 22 od 23 točk. Na nagovor profesorjev je po-
pravljal matematiko. Posebej se na maturo ni pripravljal, odkrito pove, v razredu je bil vsa štiri leta prav dober. Študij bo nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, program Informatik in tehnologija komuniciranja. O smeri se bo dokončno odločil v drugem letniku študija, zelo ga zanima splet. V prostem času se ukvarja z gasilstvom, član PGD Lovrenc na Dravskem polju je 12 let. Najdaljše počitnice je lepo preživel.
Marko Horvat iz Dražencev je zlati maturant Strojne šole Ptuj, smer Strojni tehnik. Obiskoval je OŠ Breg. Na maturi je zbral 22 od 23 točk, tudi on se na maturo ni posebej pripravljal. Priprave v šoli so zadostovale, doseženi uspeh na maturi ga je nekoliko presenetil, takšnega ni pričakoval, je povedal. Študij bo nadaljeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, načrtuje tudi nadaljevanje študija, saj želi s področja strojništva pridobiti čim več znanja. V prostem času se ukvarja s fitnesom, računalništvom, veliko mu pomenijo druženja s prijatelji. Letošnje najdaljše počitnice so bile delovne in zabavne.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Patricija Šmigoc, zlata dijakinja Ekonomske šole Ptuj
Blaž Pongrac, zlati dijak Elektro in računalniške šole Ptuj
Uroš Leskovar, zlati dijak Elek-tro in računalniške šole Ptuj
Marko Horvat, zlati dijaki Strojne šole Ptuj
Pa brez zamere
Westvleteren
Čakanje na nebesa v Belgiji, čakanje na realnost v Sloveniji
Westvleteren je majhen kraj v Zahodni Flandriji, belgijski provinci, ki leži na zahodu države, ob meji s Francijo. To so kraji, kjer je med drugo svetovno vojno divjala ena izmed največjih morij, ko so se na dan D ob Nor-mandijski obali izkrcale zavezniške enote, ki so potem prodirale v notranjost kontinenta tudi preko Zahodne Flandrije. Nedaleč stran od Westvleterena leži tudi mesto Ieper, večini bolj znano po svojem francoskem imenu Ypres, kjer so bili boji še posebej krvoločni in kjer se nahaja več vojaških pokopališč s padlimi vojaki z vsega sveta, ki so svojo življenjsko pot končali na dan D ali pa v dneh, ki so mu sledili.
Westvleteren skupaj s krajema Oostvleteren in Woesten tvori občino Vleteren; skupno število prebivalcev občine je leta 2006 znašalo 3636 duš. To so resnično majhni kraji, ki se stapljajo s poljedelsko krajino, ki se v zgolj neznatnih valovih razprostira po tem delu Zemlje. Obdani s polji in nasadi hmelja (v tej provinci se nahaja tudi mesto Poperinge, eno izmed največjih središč hmelja in hmeljarstva na svetu) živijo svoje življenje v spokoju in ritmu valujočega morja žitnega klasja, ki čaka na žetev.
Največja znamenitost Westvleterena je tamkajšnji samostan reda Trapistov (reformiranih Cistercijanov), kjer v skladu s tamkajšnjimi kraji v skoraj popolni osami živijo menihi, ki tako kot njihovi bratje iz drugih redov iščejo boga; le da so pri tem, kot omenjeno, precej bolj zaprti pred svetom, hkrati pa jih od drugih loči še nekaj pomembnega. Bratje trapisti namreč razsvetljenje in srečanje s presegajočim iščejo tudi ob delu. To pomeni, da so bratje nadvse pridni tudi kar se tiče tuzemskega življenja. Ob molitvi in kontemplaciji tako pridelujejo različne produkte, med katerimi izrazito prednjači pijača bogov - pivo. Trapistovsko pivo (belgijski stil močnega ale piva, precej drugačen od "naših"piv), ki ga varijo bratje za debelimi zidovi posestva samostana Westvleteren, namreč poznavalci smatrajo kot najboljše na svetu. V absolutni konkurenci. In kolikor lahko ob raznih tovrstnih "top"seznamih sumničavo privzdignemo obrvi, ostaja dejstvo, da so piva We-stvleteren vključena na vseh "top 10" seznamih vrhunskih piv po vsem svetu (pa tudi sam lahko na podlagi degustacijskih izkušenj potrdim, da gre za pravi nebeški nektar).
O pivih podrobneje morda kdaj drugič, danes navedimo še eno posebnost, ki dela piva Westvleteren tako zelo posebna; namreč, ne da se jih dobiti. Enostavno ne morete niti v Belgiji priti v specializirano trgovino s pivi in reči "en zaboj Westleterena, prosim" - no, vsaj legalno vam ga ne bi smeli prodati. Pivo Westvleteren namreč z izjemo dveh ali treh vrhunskih belgijskih festivalov piva (pa še tam ga lahko samo degustirate, ne pa kupite za domov) lahko uradno kupite zgolj v samem samostanu v Westvleterenu. In da ne boste mislili, da lahko, ko ste enkrat tam, nabavite recimo trideset (lesenih) zabojev piva še za prijatelje. Niti v sanjah. Bratje v samostanu namreč prav nič ne upoštevajo (ogromnega) povpraševanja po svojem pivu in ga zvarijo toliko, kot presodijo, da je prav (to pa je zelo malo, verjemite). Prav tako opustite misel, da lahko s svojim vozilom kar tako priropotate pred vhod v samostan in malce razbijate po vratih, potem pa brata, ki pomoli glavo skozi lino, pocukate za brado in mu rečete, da bi radi kupili pivo. Napaka, saj boste v tem primeru dobili - nič.
Zaradi velikega povpraševanja in (kot omenjeno) majhnih količin ter zaradi tega, da življenje v samostanu čimmanj vznemirjajo, namreč menihi prakticirajo naslednji sistem naročanja piva: na njihovi spletni strani objavijo seznam dni, ko bo (največkrat za dve uri in nič več) odprta telefonska linija za naročanje piva. Ena linija za ves svet. Hkrati objavijo tudi, katero izmed treh vrst piva boste v primeru, da vam uspe dobiti prosto linijo, lahko naročili (tako je - ne izbirate vi, ampak oni določijo, katero vrsto piva bodo takrat prodajali). V kolikor torej dobite linijo, jim morate sporočiti registrsko številko avtomobila, s katerim se boste na dan, ki ga prav tako določijo oni, pripeljali po pivo. Na določeno registrsko številko avtomobila sta lahko vezani zgolj dve telefonski številki, in ta avtomobil (torej ti dve številki) lahko dobi pivo zgolj enkrat na mesec. Nakup dvakrat v enem mesecu ni možen. Ah ja, in če imate to srečo, da dobite prosto linijo in si rezervirate nakup tiste vrste piva, ki je pač na voljo, ne pospravljajte preveč prtljažnika v avtu - ob vsakem nakupu (torej v najboljšemprime-ru enkrat na mesec) lahko s seboj odpeljete zgolj dva zaboja piva. Pa dosti sreče - sam sem pred lanskim potovanjem v Belgijo visel na telefonu (včasih celo na obeh, mobilnem in stacionarnem) dva tedna in mi ni uspelo dobiti zveze, da bi si rezerviral dva zaboja nebeškega nektarja.
Zakaj vse to pišem? Ah nič takega - zadnjič sem neuspešno želel dobiti na telefon kirurga, ki mi je operiral ključnico, saj mi je pozabil povedati nekaj osnovnih napotkov glede ravnanja do prve kontrole. Potem ko sem dva dni neuspešno slonel na telefonski slušalki in skušal dobiti zvezo s centralo bolnišnice (ena telefonska številka za celo bolnišnico!), sem tretji dan dobil oddelek, kjer bi se naj nahajal moj zdravnik, ki bi naj takrat imel uradne ure za paciente. Pa sem bil s strani sestre nemudoma zavrnjen, da ima doktor ta-in-ta danes gnečo in da naj kličem spet jutri, Ko sem tako naslednji dan po nekem čudežu po dveh urah dob il telefonsko zvezo, sem bil deležen ostrega poduka, da kaj si pa mislim, saj doktor danes operira, in da zakaj nisem klical včeraj. Na moje pojasnilo, da sem klical včeraj in bil podučen, da moram klicati danes, nisem dobil nobenega relevantnega odgovora.
Tako, tega sem se pač spomn il. In m islim da bom v bodoče raje klical v Belgijo, saj so tam možnosti, da kaj dobim, znatno večje od teh, da bi kaj dobil v bolnišnici Glede na stanje našega zdravstva pa verjetno zraven piva tudi kakšna molitev dobrih pivo-varskih menihov iz Westvleterena ne bo prav nič škodila.
Gregor Alič
Ptuj • Ob Evropskem dnevu judov
September, namenjen ohranjanju judovske kulture
V projekt Evropski dan judovske kulture, 4. september, se je Slovenija vključila že leta 2006. Od takrat naprej se ta dan pri nas obeležuje na različne načine. Letos so bile prireditve izjemno pestre, zvrstile pa so se po mnogih krajih. Prvič se je pridružil tudi Ptuj, in sicer z razstavo O judovski dediščini na Slovenskem.
Prireditve v počastitev Evropskega dneva judovske kulture so se pričele 4. septembra. Nacionalna koordinatorka omenjenega projekta od lani naprej je Sinagoga Maribor, ki je letos ob svoji desetletnici delovanja pripravila še posebej pester program. Častni pokrovitelj letošnjega dogajanja, ki so ga poimenovali Zazrti v prihodnost, je predsednik republike Danilo Türk, prireditve pa so potekale v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in na Ptuju. V Mariboru so pripravili brezplačen ogled razstave ob desetletnici delovanja tamkajšnje sinagoge in branje poezije judovske pesnice Rose Ausländer. V Pokrajinskem muzeju
v	Murski Soboti so pripravili koncert judovske ljudske glasbe in poezije, v Lendavi pa so odprli razstavo Zvezdna proga. Na sedežu Judovske skupnosti Slovenije so v Ljubljani imeli dan odprtih vrat, Klemen Jelinčič Boeta pa je predaval o judih na Slovenskem.
V Domu kulture na Ptuju je bil v sklopu prireditev literar-no-glasbeni večer z Dušanom Šarotarjem. V ptujski Miheliče-
vi	galeriji pa so v petek odprli
še razstavo Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem. Ta je nastala v sklopu prireditev ob Evropskem dnevu judovske kulture, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož. Gre za razstavo, ki na panojih vsebinsko in fotografsko opisuje delovanje in življenje judov v Sloveniji. »Tudi judje so zaznamovali Ptuj s svojo prisotnostjo,« je na odprtju dejal Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
O judovski dediščini na Slovenskem pa je govoril dr. Marjan Toš, vodja centra za judovsko kulturno dediščino Sinagoga iz Maribora. »Naš namen je izpostaviti bogato tradicijo in zgodovino judov kot pomemben del evropske kulture,« je pojasnil Toš in ptujskemu županu Štefanu Čelanu predlagal, da eno izmed ptujskih ulic nekoč poimenujejo v židovsko ali judovsko.
Z omenjenimi dogodki pa se septembrsko dogajanje, posvečeno judovski kulturi, še ne bo zaključilo. Sklep dogajanja bo namreč 23. in 24. septembra v Slovenski kinoteki, kjer bodo najprej organizirali sklop predavanj in nato še
projekcijo filma Shoah v režiji Clauda Lanzmanna.
Judje na Slovenskem
Čeprav je dediščina judov na Slovenskem skromna, saj naseljevanje nikoli ni bilo množično, je po besedah Toša vseeno zelo pomembna. Na slovenskem ozemlju so se judi naseljevali predvsem od 12. stoletja naprej, za najpomembnejšo zapuščino pa velja nekdanja sinagoga v Mariboru, ki se nahaja tik nad Dravo. Tam ima zdaj svoj sedež kulturni
center Sinagoga Maribor, ki je vrata za obiskovalce ponovno odprl aprila 2001. Ob desetletnici delovanja so pripravili tudi razstavo. Projekt obeleževanja Dneva judovske kulture v Sloveniji poteka od leta 2006, letos prvič pa se je obeleževanju pridružil še Ptuj. Širijo ga v tista slovenska mesta, v katerih so judovske skupnosti s svojo tradicijo pustile pečat. Na kakšen način so ga na Ptuju, bo najbrž znano že prihodnje leto, ko naj bi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na to temo pripravil razstavo.
Dženana Kmetec
Grajena • Okroglo srečanje osnovnošolcev
Z ilovice na parket
Bivši sošolci OŠ Grajena so se na začetku letošnjega šolskega leta zbrali na okrogli obletnici zadnjega osnovnošolskega leta. Glede natančnega števila let, ki so minila, odkar so zadnjič pogulili šolske klopi nekdanje šole, so bili skrivnostni - povedali so le, da ne gre za srebrni jubilej in da se počutijo še čisto tako, kot so se nekoč, s šolskimi torbami na ramenih ...
Srečanje so pričeli tam, kjer so se nekoč kot sošolci poslovili: na dvorišču danes nove
osnovne šole, ki po zunanji arhitekturi dokaj natančno posnema takratno osnovno-
šolsko zgradbo, dograjena je le sodobna in velika telovadnica. Po ogledu devet let stare (ozi-
Nekdanji sošolke in sošolci (nekaj jih manjka) z razrednikom so si ob letošnjem okroglem jubileju zaključka osnovnošolskega izobraževanja ogledali tudi novo šolo, ki je zrasla na temeljih „njihove" stare zgradbe učenosti.
roma nove) osnovne šole, kjer jih je pozdravila tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič, so skupno ugotavljali, da so pogoji za učenje in vadbo v sodobni zgradbi bistveno boljši kot nekoč, ko so sami pozimi telovadili v kleti takratne šole kar na zbitih ilovnatih tleh ...
Druženje so nadaljevali z ogledom in degustacijo vin v Ptujski kleti, ki se je zavlekla v dobri dve uri. Sošolci in sošolke so namreč od mladih nog rasli med vinogradi, kjer so si danes večinoma vsi tudi ustvarili svoje domove in so odlični poznavalci vin ... Spomini so jih ponesli tudi na prve jesenske dni ob začetkih šolskih let, ko so družno, cel razred, obirali grozdje v takratnih Kombinatovih vinogradih in si tako zaslužili denar za končne izlete.
Koliko vragolij, neumnosti in sivih las so v tistih osnovnošolskih letih naredili učiteljem in staršem, pa je bila glavna tema druženja, ki se je v gostišču Amfora ob dobri hrani in živi glasbi nadaljevalo do zgodnjih nedeljskih jutranjih ur. Seveda z obljubo, da se ponovno srečajo že naslednje leto kot vedno doslej, saj so ti Grajenčani ena redkih generacij oziroma razredov, ki se res redno vsakoletno zberejo vsaj na skupnem pikniku. In pravijo, da bo tako tudi ostalo!
Foto: SM
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Naše, vaše - moje
Po svoje je lepo živeti v socializmu. Kjer se zdi, da bodo drugi, če ne bomo sami, dobrohotno poskrbeli za nas. Oaza komunizma in socializma Kuba ima velikega očeta in nekaj manjših, ki znajo organizirati stvari tako, da sicer nihče nima veliko, vsi pa ravno dovolj za preživetje. Plače so sicer nizke, toda na Kubi nihče ni lačen, saj se vsak mesec lepo postavijo v vrsto, ko država deli osnovne življenjske prehrambne izdelke - zastonj, za zraven. Nihče ne čaka tedne in mesece ali celo leto ali dve, da pride na vrsto pri zdravniku. In zdravniku ni potrebno plačati za pregled, ne javno, ne skrivaj pod mizo, da se izogneš čakalni vrsti. Nihče nikogar ne sili, da dela, če mu do tega ni. In vedno se najde še eno delovno mesto za nekoga, ki ga želi ali potrebuje. In znajo se zabavati, ob vsaki priložnosti in povsod. Pleše in poje se povsod -tako na cesti, v družbi ljudi kot doma. Skrbi ni, naj se z njimi ukvarjajo drugi.
Drugi kontinent, drugi svet, druga kultura - socializem, komunizem? Kaj pa Avstralija? Zakaj pravi vsak, ki gre enkrat tja, da želi nazaj? Da življenje drugače teče, bolj mirno, bolj sproščeno, da so ljudje drugačni. Drugi kontinent, drugi svet, druga kultura - kapitalizem ?
Kje je magična formula za srečno življenje. In zakaj nas je vedno več Slovencev nezadovoljnih s tem, kar imamo, ali zaradi tega, česar nimamo? Imeli smo jih, tiste svoje socialistične čase, v katerih smo celo naredili korak naprej, saj smo jih soustvarjal - imeli smo samoupravljanje. Pa nismo bili srečni in smo ga zavrgli. In imamo ga , tako zaželen in težko pričakovan kapitalizem. Pa nič - sreče od nikoder.
Nekoč je bilo vse naše, pa so nam dali ob prehodu v druge čase kapitalizma certifikate in rekli: Sedaj je vse vaše. In glej ga, zlomka, po dvajsetih letih jih je na vrhu nekaj, ki pravijo: To je moje - moji ste. Kar je bilo vaše, je moje, moja je vaša sreča in jaz bom povedal, kaj in kako boste počeli in koliko drobiža sem vam pripravljen milostno dati. POHLEP vodi naša življenja. Pohlep po denarju, pohlep po moči in pohlep po oblasti.
Pohlep pa spodbuja tudi uradna državna in občinska politika. Država spodbuja velika podjetja, država pomaga velikim kmetom, država sofinancira velike projekte. Mali - in takih nas je večina - živimo od drobtin. Ker na to pristajamo. Veliki postavljajo velike cene, ker želijo še več. Tisti na vrhu oblasti si privoščijo vedno več. Oblasti jim ni nikoli dovolj in nihče jih ne ustavi - ker na to pristajamo. Tisti z velikimi plačami želijo zaslužiti še nekaj po strani. In lahko, saj je njihova tudi oblast in sami kreirajo svoj čas. Ste vi z malimi plačami, ko pridete z dela, še dovolj pri močeh za dodatno delo?
Župani so tako tudi državni svetniki, plača je dvojna in oblast je opojna. Časa za male ljudi je sicer malo, toda mali na tej poti zanje niste pomembni. Na občinskem nivoju se izvaja z vrha dirigirana strankarska politika. Oni, ki so veliki, vam bodo povedali, kaj je za vas najboljše. Časa, da bi vas o tem povprašali, pa tako nimajo. Še vedno ne veste, zakaj ni prav, da župan zganja samovoljo, da direktor nima stika z delavci, da vas lastnik ne želi ne videti ne slišati? Ker obstaja beseda Demokracija. In ko bo beseda meso postala, bo vse drugače. Toda to se ne bo zgodilo samo po sebi. Pred nami je trdo delo, ki nam Slovencem tradicionalno ne gre od rok: potegniti se zase. Za svojo dobrobit. Če drugim ni mar za nas, bodimo pomembni vsaj sami sebi. Absolutizma v naši družbi uradno ni in pravica je na naši strani.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Reportaža iz ZDA
O tem bomo pripovedovali še vnukom ...
Stran 12
Tenis
Urh zmagal med fanti, Tamara do polfinala
Stran 13
Rokomet
Ormožani na začetku prevzeli vodstvo
Stran 13 Stanko Glažar
»Obisk Litve je bil koristen ...«
Stran 13
Nogomet
Zavrč na vrhu že z lepo prednostjo
Stran 14
Kikboks
Štefančičeva in Vindiš evropska podprvaka
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal, Changzhi, Kitajska
Markovičeva še tretjič letos na vrhu
V Changzhiju na Kitajskem je prejšnji teden potekala četrta letošnja tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Kitajsko turnejo je majhna slovenska odprava zaključila izjemno uspešno: Mina Marko-vič je zmagala, Maja Vidmar je osvojila 3. mesto!
23-letna Mina Markovič je vpisala četrto letošnjo zmago (tretjo v težavnosti - Chami-onix, Xining, Changzhi -, eno
Popolnost
»Trenutno sem res v zelo dobri formi. Zadovoljna sem s svojim plezanjem, ker mi je vse uspelo narediti popolno. Prav popolnost je tisto, kar zahtevajo v zadnjem času od nas. Smeri so bile mogoče prelahke, kot da bi postavljavci še vedno iskali naš nivo,« je dejala Ptujčanka, ki trenira v Škofji Loki in študira v Ljubljani.
je zabeležila v balvanih), s tem pa prepričljivo vodi v svetovnem pokalu. Obe slovenski predstavnici na Kitajskem sta v finalu preplezali vse do vrha. Vidmarjeva je zaradi slabšega rezultata v kvalifikacijah na koncu osvojila tretje mesto, Markovičeva pa si je zmago delila z južnokorejsko tekmovalko Jain Kim, s katero sta prepričljive nastope prikazali tudi v kvalifikacijah in polfinalu.
Mina je naša trenutno najuspešnejša tekmovalka, z dvema zaporednima zmagama na Kitajskem pa je samo potrdila sijajno formo. »Občutek je zelo dober in z veseljem gledam naprej na tekme v težavnosti, kjer želim narediti korak naprej v primerjavi z lansko sezono. Napovedati ne želim prav ničesar, je pa zanesljivo zelo dober občutek zmagovati. Do konca sezone je še dosti tekem, vendar smo zelo dobro startali. Meni se zdi super, da sva v ekipi dve
tako močni tekmovalki in pomeni samo en velik plus, kar se nenazadnje odraža tudi na rezultatih in v dobrem ekipnem vzdušju, ko ena drugo 'vlečeva' naprej. Veliko k dobremu vzdušju prispeva tudi selektor
Nogomet • 2. slovenska liga
Aluminij - Krško 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Bingo (73)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bajlec, Sambolec, Pečovnik, Medved, Petek, Spahič (od 55. Režonja), Kurež, Rešek (od 55. Bingo), Ploj (od 55. Kmetec). Trener: Bojan Flis.
KRŠKO: Veličevič, Ribič, Petrič, Barkovič, Lazanski, Pilipovič, Mostar-lič, Špelič, Lulič, Drnovšek (od 82. Špoler), Fabjan (od 52. Podgajski, od 75. Babnik). Trener: Adnan Zildžovič.
RUMENI KARTONI: Pečovnik (6), Pilipovič (26), Lazanski (45), Podgajski (71), Kmetec (74)
Da bo Aluminij igral prvi derbi proti ekipi iz Krškega, si pred pričetkom ni mislil nihče. Gostje so se že večkrat opekli v Kidričevem, tokrat pa so bili odločni, da kaj iztržijo, čeprav so nastopili brez dveh izkušenih nogometašev, Delmarja in Slivška. Pri domačih je imel nekaj težav z virozo Bingo, Re-žonja pa še ni povsem saniral poškodbe.
Srečanje so nekako bolje začeli gostje, ki domačim enostavno niso dali »dihati«, saj so vršili stalni pritisk na domačo zadnjo linijo. Vezisti Aluminija so naredili premalo, da bi se tega otresli, ob tem pa so le s težavo organizirali svoje akcije. To je bila voda na mlin gostov, ki so poizkušali s streli, vendar
niso bili dovolj natančni, nekaj pa jih je ujel vratar Tomaž Murko. Kljub vsemu so Kidri-čani zapretili preko Reška v 7. minuti, ko je njegov strel iz dvanajstih metrov zletel preko vrat, nekoliko kasneje je vajo ponovil še Spahič. Izkušeni napadalec gostov Igor Mostarlič je prvič nevarno poizkusil v 21.
minuti, še najbližje zadetku pa so bili gostje v 42. minuti. Na desni strani se je odkril Mostarlič, ki je bil hitrejši od Bajleca, meril je v vratarjev desni kot, vendar je bil Murko na pravem mestu.
Ker igra domačih ni stekla niti na začetku drugega polčasa, je domači trener Bojan Flis
Foto: Črtomir Goznik
Svetovni pokal, Changzhi, rezultati:					
		finale	polfinale	kval. 1	kval. 2
1. Mina Markovic	SLO	Top	Top	Top 1.	Top 1.
1. Jain Kim	KOR	Top	Top	Top 1.	Top 1.
3. Maja Vidmar	SLO	Top	Top	Top 1.	33-7.
4. Seuran Han	KOR	29+	38+	Top 1.	Top 1.
5. Charlotte Durif	FRA	26.5-	38+	Top 1.	33-7.
6. Yana Chereshneva	RUS	26+	Top	Top 1.	Top 1.
7. Katharina Posch	AVT	26-	36-	Top 1.	Top 1.
8. Christine Schranz	AVT	8-	Top	Top 1.	Top 1.
Mina Markovič je na štirih letošnjih tekmah svetovnega pokala v težavnostnem plezanju kar trikrat stala na najvišji stopnički!
Simon Margon, ki poskrbi, da je pred tekmo vse tako kot mora biti,« je po tekmi dejala Mina Markovič, ki je prvo zmago v svetovnem pokalu v težavnosti dosegla pred tremi leti v Imstu, nato pa je novem-
Tudi Krčani niso mogli ustaviti Kidričanov
bra 2009 zmagala še na domači tekmi v Kranju. Markovičeva je zmagala tudi na zadnji tekmi v balvanih v Munchnu. S tem uspehom je še enkrat dokazala, da je vsestranska športna plezalka, saj ima kot ena redkih tekmovalk v karavani zmagi v dveh različnih disciplinah.
Po mini kitajski turneji bo sledil tritedenski tekmovalni premor. Karavana svetovnega pokala se bo nato preselila na staro celino. Do konca sezone bo na sporedu še skupno šest tekem, z vrhuncema v Kranju in Barceloni. Peta tekma svetovnega pokala bo na sporedu 30. septembra in 1. oktobra na plezališču pri Bruslju, kjer se bodo najboljšima športnima plezalkama pridružili tudi preostali člani reprezentance.
Svetovni pokal,	
skupni vrstni red po	
štirih tekmah:	
1. Mina Markovič SLO	345
2. Jain KIM KOR	300
3. Maja Vidmar SLO	240
4. Katharina Posch AVT	190
5. Caroline Ciavaldini FRA	181
6. Charlotte Durif FRA	173
7. Christine Schranz AVT	171
8. Yana Chereshneva RUS	170
9. Momoka Oda JAP	142
10. Angela Eiter AVT	140
Po belgijskem Puursu in pred Kranjem bodo na sporedu še preizkušnje v ameriškem Bo-ulderju, jordanskem Amanu in francoskem Valencu.
sta, JM
Nogometaši Aluminija so po nedeljskem derbiju in zmagi proti Krškemu še edina neporažena ekipa 2. SNL. Na fotografiji je Denis Rešek (rdeči dres, Aluminij).
v 55. minuti v igro naenkrat poslal kar tri izkušene nogometaše: Kmetca, Režonjo in Binga. Po vstopu omenjene trojice je igra dobila povsem drugačen razplet: Kidričani so igrali bolj organizirano, povezano in po tleh, kar je gostom povzročalo številne preglavice. Naenkrat se je v njihovi obrambni vrsti pojavilo nekaj več prostora, kar so domači s pridom izkoriščali. Strel Režo-nje v 58. minuti je napovedal, da so domači vedno bližje želenemu cilju. Po nekaj udarcih Režonje, Petka in Kmetca, so se Kidričani v 73. minuti le razveselili vodstva. Po storjenem prekršku nad Timotejem Petkom je prosti strel z leve strani izvajal Gregor Režonja, ki je v gostujočem kazenskem prostoru mojstrsko našel Klemna Binga, slednji je bil najvišji v skoku in je žogo z glavo poslal v desni vratnik, od njega pa se je odbila v mrežo - 1:0. Tri minute kasneje je iz prostega strela poizkušal kapetan Denis Topolovec (prav v nedeljo je praznoval 28. rojstni dan), vendar je žoga zletela tik nad prečnikom. Zmaga Aluminija je sicer minimalna, vendar po vsem videnem tudi povsem zaslužena.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis, trener Aluminija: »Igra nam v prvem polčasu ni stekla, zato sem v igro v nadaljevanju poslal izkušenejše nogometaše, ki so sicer imeli nekaj težav z boleznimi in poškodbami. Igro so poživili in tri točke proti močnemu in čvrstemu nasprotniku so ostale doma.«
Adnan Zildžovič, trener Krškega: »Nastopili smo nekoliko oslabljeni, kar se je poznalo na naši igri. Tekma je bila sicer kvalitetna, Aluminiju pa bi čestital za zasluženo zmago. Tehtnico so v njihovo korist prevagali izkušeni nogometaši, ki so vstopili v nadaljevanju. Moram pa reči, da smo izgubili tekmo, vendar je prvenstvo še dolgo; mislim, da bo kar tesno na koncu.«
2. SNL: Kidričani sami na vrhu
Še naprej preseneča Garmin Šenčur (zmaga proti Interblocku v Ljubljani), ki je trenutno drugi, v lanskem prvenstvu pa so se borili za obstanek. Presenečenje so tudi novinci v ligi iz Celja, ki so tokrat opravili z Dravinjo, ki je doslej največje razočaranje prvenstva. Konjičani v petih krogih še niso osvojili točke, dosegli pa so en sam zadetek. Nekoliko bolje je v Črnomlju, kjer domača Bela krajina ne igra tako slabo, vendar je še naprej brez zmage. Tudi v Šmar-tnem niso zadovoljni z bero točk, saj so se pred prvenstvom močno okrepili. Tokrat so se po vodstvu novinca v ligi iz Radomelj uspeli izvleči in osvojiti točko.
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij -Krško 1:0 (0:0), Bravo 1 Interblock -Garmin Šenčur 0:3 (0:1), Kalcer Radomlje - Šmartno 1928 3:3 (3:1), Bela krajina - Roltek Dob 2:2 (1:2), Šampi-on Celje - Dravinja Kostroj 4:0 (1:0).
1 ALUMINIJ 5	4	10	12:1	13
2.	GAR. ŠENČUR 5	3	11	8:4	10
3.	KRŠKO 5	3	11	6:2	10
4.	ROLTEK DOB 5	2	2 1	7:8	8
5.	ŠAMPION CELJE 5	2	1 2	10:8	7
6.	INTERBLOCK 5	2	1 2	8:6	7
7.	ŠMARTNO 1928 5	1	2 2	4:6	5
8.	K. RADOMLJE 5 113 5:9 4
9.	BELA KRAJINA 5 0 4 1 4:8 4
10.	DRAVINJA 5 0 0 5 1:12 0
1. SNL
REZULTATI 8. KROGA: Mura 05 - Olimpija 4:2 (2:1); strelci: Fahič 30., 45., Rep 47., Horvat 49.; Omladič 42., Vršič 55. R. K.: Božič 62./ Olimpija
Triglav - Luka Koper 0:3 (0:1); strelci: Bukič 43., Bubanja 50, Co-ralič 71. (avtogol),
Rudar Velenje - HIT Gorica 1:0 (0:0); strelec: Podlogar 91.
Domžale - Nafta 2:1 (1:0); strelca: Zadnikar 13., 49.; Levačič 64.
Maribor - CM Celje 5:2 (2:2); strelci: Mezga 21., 81., Arghus 25., Volaš 66., Mertelj 90.; Močivnik 6., Bezjak 29.
1.	MARIBOR 8 6 1 1 20:9 19
2.	DOMŽALE 8 4 3 1 11:6 15
3.	OLIMPIJA 8 4 2 2 14:12 14
4.	HIT GORICA 8 4 13 14:7 13
5.	RUDAR VELENJE8 3 2 3 13:11 11
6.	TRIGLAV 8 3 0 5 5:17 9
7.	CM CELJE 8 2 2 4 12:14 8
8.	MURA 05 8 2 2 4 7:14 8
9.	LUKA KOPER 8 1 4 3 6:10 7
10.	NAFTA 8 1 3 4 8:10 6
DK
Boks • Dejan Zavec - Andre Berto, Biloxi, 3. september 2011
O tem bomo pripovedovali še vnukom ...
Nadaljevanje iz številk 69 in 70
Sam sem bil po dvoboju in vseh javljanjih na Radio Ptuj, opravljenih intervjujih in ganljivem prvem srečanju Dejana s člani njegovega fan cluba tako 'izpraznjen', da sem za pol ure enostavno - zaspal. A samo za pol ure, saj me je po prihodu Dejana v naš hotel zbudil Matija. »Pridi, spal boš doma, tukaj se preveč dogaja ...« In sem vstal ... Če bi spal, bi zamudil še en čustveno nabit govor vodja Dejanovega fan cluba Jožeta Mohoriča: »Doslej si nam pričaral številne prijetne trenutke, s tabo smo slavili številne zmage. Sedaj je čas, da ti povrnemo in pokažemo, da smo s tabo tudi v težkih trenutkih, kakršen je današnji. Za nas si še vedno šampion, saj te Berto ni premagal s pestmi, na športni način, ampak na nedovoljen način.«
»Ponosni smo nate,« je dodal še juršinski župan Alojz Kavčič.
Brian Garry
Nedeljsko jutro je bilo bolj umirjeno od sobotnega večera. Pri zajtrku nas je nagovoril uglajen starejši možakar, ki je imel na majici znak sodniške organizacije IBF. »Vaš boksar je prikazal izjemen boks, lahko ste ponosni nanj. Jasno se je videlo, da ga je Berto prvič ranil z glavo. Prepričan sem, da bi do konca spremljali sijajen boks, v prednosti pa bi bil 'Za-vek', saj je začel Berto popuščati. Pa še točkovna prednost je bila na strani vašega 'Dežana',« je začel, nato pa jasno dodal: »Po mojem mnenju bi se moral čim prej zgoditi re-match, povratni dvoboj. To bi bilo najbolj pošteno.«
Takšnemu mnenju smo bili seveda naklonjeni tudi mi, zato smo želeli kaj več zvedeti o našem sogovorniku. »Prihajam iz Floride, bil pa sem več kot 25 let boksarski sodnik organizacije IBF. Prepotoval sem skoraj cel svet, od Amerike, do Azije, Afrike in Evrope. Velikokrat sem bil v Evropi, največkrat v Nemčiji. Poznam Ljubljano, tudi Maribor,« je povedal in na našo prošnjo na list natančno zapisal svoje ime in naslov. Ko smo ime Brian Garry pozneje vpisali v google, nam je le-ta
Dejan z novinarji in navijači pred hotelom Beau Rivage
Foto: Matija Brodnjak
potrdil njegove besede: med drugim je v svoji dolgi karieri boksarskega sodnika sodil takšnim zvezdnikom, kot so Evander Holyfield, George Foreman, Roy Jones Jr., Roberto Duran, Francios Botha, Swen Ottke ..., sodil pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti! Kapo dol ...
Modro-zelena sredozemska voda
Z Matijem sva celotno nedeljo pisala, urejala fotografije in zvočne posnetke (Matija je bil ob tem še izjemno dejaven na facebooku, kjer so sporočila 'deževala' s hitrostjo nekaj/minuto. Sam sem se uvrstitvi na FB dolgo upiral z vsemi štirimi, prav prigovarjanje Matija pa me je omehčalo ... Ja, tudi 'dinozavri' so na FB-ju ...) ter jih v paketih pošiljala v Slovenijo. Še dobro, da je bila internetna povezava koliko-toliko stabilna, sicer bi se kletvice iz sobe slišale še pogosteje . Sedaj se večinoma ni slišalo nič, le zvok tipk na tipkovnici. Zato pa je bilo toliko glasneje zunaj, kjer se je tropska nevihta Lee iz sredine Mehiškega zaliva bližala obali ZDA, prav v okolici New Orle-ansa naj bi bila po poročanju vremenskih kanalov na TV najmočnejša. Če bi hoteli domov v nedeljo zjutraj, bi zagotovo imeli brezplačno nočenje na
Foto: Matija Brodnjak
Bazen pred (našim) hotelom Best Western, v ozadju Beau Rivage: takšna podoba je bila samo ob prihodu - naslednje dni je deževalo kot za stavo ...
letališču, saj v takšnem viharju letala pač ne vzletajo - niti slučajno! To je na lastni koži občutila tudi ekipa, v kateri je bil tudi Dejan, ki je za nekaj krepkih ur podaljšala bivanje v Houstonu. Tako so lahko še v ponedeljek zjutraj na letališču spremljali priljubljeno oddajo Good Morning, America ... Kakšna sreča .
V ZDA je bila naša skupina skupno pet dni, od tega so nas le prvi dan božali sončni žarki. V ostalih dneh sta nas večinoma bičala dež in veter ... Eno od kratkih zatišij so Nejc, Matjaž, Boris in Vid izkoristili za namakanje in zabavo v hotelskem
V Biloxiju je za Dejana stiskal pesti tudi legendarni Ivo Klarič.
Foto: Matija Brodnjak
bazenu, ob katerem so se smejale še bližnje palme ...
V bližini Biloxija se sicer razprostira najdaljša peščena plaža v ZDA, dalj ša celo od tiste znamenite na Floridi. A kateri Evropejec bi se želel kopati v takšni rjavi vodi (olajševalna okoliščina je ta, da jo je v zadnjem času res močno premešala nevihta), kakršno bi pri nas uporabljali le za zalivanje vrta (če v njej seveda ne bi bilo soli)? Ni ga junaka ... Tega se očitno zavedajo tudi Američani sami, v kar smo se prepričali ob tem, ko smo jim omenili Slovenijo. »Slovenija?« - »Naši sosedje so Italijani.« - »Sredozemlje!?! Poznamo s križarjenj. Kakšna voda je tam! Azurno-zelena, vidi se prav do tal. Pol leta bi najraje ostali tam, pol pa bi jih preživeli v ZDA,« so nam zatrjevali in se z zasanjanimi očmi spominjali tistih barv.
Kolcanje po Reaganu
Ponedeljek je bil dan, ko smo začeli potovanje v domovino. Zakaj potovanje? Ker je to tudi bilo . Pred hotel smo znosili prtljago, se poslovili od Iva Klariča, ki je bival z nami v hotelu, in si naročili taksi. Kot se za Ameriko spodobi, je po nas prišel veeeeliki enopro-storec, šofer pa je imel kljub temu težave s spravljanjem kovčkov vanj. A mu je - zahvaljujoč 17-letnim izkušnjam z vožnjami taksijev - to na koncu uspelo. Iz Biloxija do letališča v Gulfportu nam je natrosil šte-
vilne zgodbe, premolknil je le, ko se je oglašal na mobitel. Ko smo se peljali mimo dobro zastraženega zapora, je dobil poseben navdih. »Ali veste, da je v ZDA kar 10 milijonov ljudi v zaporih? Od tega v naši zvezni državi kar 3 milijoni! To je velika številka, ki veliko stane davkoplačevalce. Davki so nasploh iz leta v leto večji, Obama pri uvedbi le-teh ni nobena izjema. Zadnji pravi predsednik je bil Ronald Reagan (40. ameriški predsednik, od leta 1981 do 1989, op. a.), od takrat gre vse navzdol,« je razpredal in povedal, da se za svojo varnost ne skrbi. »Naj kar pridejo, čakam jih s puško .« Čuden možak .
Iz malega Gulfporta do velike Atlante smo leteli razmeroma kratek čas, zato pa smo imeli v tam že nekoliko daljši postanek. Izkoristili smo ga za obisk restavracij s hitro pripravljeno hrano (jasno, saj smo se poslavljali od Amerike!), ki so bile postavljene vse naokrog velike jedilnice. Mehiška, indijska, kitajska, italijanska, tajska, McDonalds - izbira je bila ogromna. Presenečenje pa je predstavljala glasba, ki smo jo lahko poslušali. Ni bila namreč mehanska in ni prihajala iz zvočnikov, ampak jo je pianist v živo izvabljal iz klavirja! Na letališču!
Ko smo okrepčani čakali na osemurni polet proti Amsterdamu, smo v bližini zaslišali nam bolj bližnji, poznani jezik - srbohrvaščino. Nagovorili smo mladega moža, ki se je predstavil kot Nuhret. Nekoč je bil doma v bližini Srebrenice, sedaj gre na enomesečni dopust v Bosno, kamor je žena z otrokoma odpotovala že pred tremi meseci - tam gradijo hišo. »Ko se je vojna vihra približevala Srebrenici, sem imel 16 let. Z očetom sva istočasno odšla iz mesta, dneve in dneve smo se skrivali, hodili in živeli po gozdovih. Z očetom sva se vmes ločila, več dni se nisva videla, nato pa sva se znova našla. Imeli smo srečo, preživeli smo. V ZDA sem preko Hrvaške prišel pred desetimi leti. Takrat sem hitro dobil službo, danes je že precej drugače, brezposelnost je vedno večja. Sedaj tukaj v Atlanti živijo še žena, dva otroka, oče, mati, dva brata z družinama, sestra se je po nekaj mesecih vrnila v Bosno, ni zdržala. Američani se ne morejo načuditi, kako lahko živimo skupaj. Brez problema, jim odgovorim, vzgojeni smo bili tako, da se med sabo spoštujemo. Danes manjka predvsem spoštovanja do starejših, to je vzrok za številne probleme. Otroci morajo spoštovati star-
še, le-ti pa jih morajo vzgajati v tem duhu, ne pa da vzgojo prepustijo TV in računalnikom.« Pritrjujem ...
Amsterdam
Na evropska tla smo stopili v torek zjutraj, na Nizozemskem, v Amsterdamu, kjer smo imeli predviden kar 12-urni postanek! Pa hajd v mesto ... Amsterdam je eno izmed najbolj liberalnih mest na svetu, katerega močno zaznamujejo številni kanali, ki se zažirajo globoko v njegovo notranjost. Dobesedno na njih živi več kot 2500 družin, ki so si svoje domovanje našli na eni izmed ladij, ki so zasidrane v teh kanalih. Da se mimo njih dnevno pelje nekaj tisoč turistov, jih očitno ne moti . Amsterdam je poleg Londona, Pariza in Frankfurta ena izmed borznih prestolnic Evrope, še veliko bolj pa je poznan po coffe shopih (v njih lahko sredi dneva 'skadiš nekaj močnega'), »rdeči ulici« in številnih sex shopih. Slednje najdeš praktično na vsakem koraku, ponujajo pa številne bolj ali manj nenavadne pripomočke za večji spolni užitek. Domišljija ima pri tem prosto pot .
Mesto smo si ogledali iz vlaka, avtobusa in tudi iz ladje, nikakor pa nismo mogli mimo skokov v Heinekenovo prodajalno spominkov in Hard rock caffeja (na posebno željo Vida, jasno). Popoldne smo bili že tako utrujeni, da smo se do letališča privlekli nekaj ur pred vzletom za Budimpešto ... Še zadnji let in potem domov! Da pa vse le ne bi potekalo preveč gladko, je poskrbel šofer, ki naj bi nas pričakal na letališču. »Imel bom malce zamude, saj sem na celovškem letališču čakal drugo skupino, letalo pa je imelo zamudo,« je bilo sporočilo. Na koncu se je »malce zamude« raztegnilo na debeli dve uri! Še sreča, da je Matija miril napetost z dovolj zanimivimi zgodbami, sicer bi nekateri kar eksplodirali ... Pa saj ni bil kriv šofer .
Z mojimi domačimi sem se objel ob 5.00 (po dobrih 40 urah potovanja!), ob 10.00 pa so me že čakale službene obveznosti . In številna vprašanja o poti v ZDA ... Čeprav Dejan v prvem poskusu v ZDA ni zmagal, pa bomo vsi prisotni o tej izkušnji z veseljem pripovedovali otrokom in nekoč še vnukom. O našem superšampionu, ki bo Ameriko 'osvojil' ob enem izmed naslednjih 'naskokov' . Sem prepričan!
Jože Mohorič
P. S.
Verjetno se sprašujete, zakaj tokrat nisem nič napisal o kovčkih, s katerimi smo imeli ob poti v ZDA toliko nevšečnosti? Ker smo jih oddali v Gulfportu in jih - brez najmanjših težav - prejeli v Budimpešti. Dolgočasno...
Foto: Matija Brodnjak
Amsterdam .
Tenis • OP Ptuja U-18
Urh zmagal med fanti, Tamara do polfinala
Rokomet • 1. SRL (m)
Ormožani prevzeli vodstvo
Krka Novo mesto -
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Šišmanovič je bil najboljši strelec tekme v Novem mestu.
Saša Prapotnik, trener RK Jeruzalem: »Na to tekmo smo se pripravljali štirinajst dni, mislim, da smo se pripravili dobro. Fantje so res odigrali fantastično. V naslednjem krogu nas čaka Loka, ki je izredno neugodna, saj lahko premaga vsakega tekmeca. V ekipi ima pet mladinskih reprezentantov, pa tudi članskega. Zato pričakujem trdo tekmo, upam pa na najboljše.«
Samo Jug, trener Krke: »Izgubili smo zelo pomembno tekmo, a kljub vsemu nam to ne predstavlja nobene tragedije, prvenstvo je še zelo dolgo. Moji igralci na današnji tekmi niso odigrali niti približno tako, kot smo se dogovorili. Kje so imeli glave, mi ni jasno. Gole smo dobivali iz 'lahkih' pozicij, ni bilo nobenega sodelovanja in komunikacije v obrambi ... Zelo sem razočaran nad pristopom celotne ekipe. Čaka nas še veliko dela, današnjo tekmo moramo pozabiti, saj nas že v sredo čaka gostovanje pri neugodnem tekmecu v Šmartnem.«
Od 3. do 5. septembra je na igriščih TK Terme Ptuj potekalo odprto prvenstvo Ptuja U-18, na katerem je nastopilo 37 fantov in 18 deklet. Domači TK Terme Ptuj so zastopali Urh Krajnc Domiter, Jan in Sven Lah, Samo Vršič in Tamara Zidanšek.
Sven se je skozi kvalifikacije prebil na glavni turnir, kjer je izgubil v 1. krogu, podobno kot Samo. Jan je uspešno prebrodil 1. krog, v katerem je naredil veliki preobrat, nato pa ga je izločil 2. nosilec. Urh je bil na turnirju 1. nosilec, kar je s petimi zaporednimi zmagami tudi upravičil in postal zmagovalec turnirja. V konkurenci deklet se je Tamara prebila do polfinala, kjer pa je naletela na previsoko oviro v podobi 1. no-
Kolesarji Perutnine Ptuj v teh dneh dirkajo na Kitajskem, kjer se za čim boljše uvrstitve hrabro bori le peterica kolesarjev kluba, ki do-muje na Muzejskem trgu na Ptuju. Žal zaradi padca na nedavni dirki v Srbiji na Kitajskem ni zraven Mateja Marina, poleg tega pa v ekipi ni tudi Roberta Vrečerja, ki je v teh dneh z reprezentanco v Italiji.
Sicer pa je prva etapa dirke Tour of China poskrbela za zanimiv razplet, ki ga je krojil tudi Matej Muger-li, član KK Perutnina Ptuj. Žal je v tej
Zmaga in poraz v Hrastniku
Rokometaši Moška njcev-Gori-šnice so se v okviru priprav na pri-četek novega prvenstva v 2. SRL, ki se prične 24. septembra, udeležili rokometnega turnirja v Hrastniku, na katerem sta sodelovali še ekipi Hrastnika in Cerkelj. Trener Seba-stjan Oblak je dal priložnost vsem rokometašem in je bil zadovoljen z njihovo igro. Gorišničani so v prvem srečanju premagali Cerklje (20:26), v drugem pa izgubili z domačim Dol TKI Hrastnikom (26:23).
DK
Ptujčani klonili proti Pomurju in Radgoni
Ptujski rokometaši so v soboto gostovali v Radgoni, kjer so sodelovali na turnirju. Najboljša je bila ekipa Pomurja, Ptujčani pa tokrat niso pokazali takšne igre kot na zadnjih nekaj tekmah. Ob tem se je poškodoval še Rene Ferk, ki je nesrečno padel; kako huda je njegova poškodba, pa
t
Finalista turnirja OP Ptuja: Rok Sitar (ŽTK Maribor) in Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
silke Ane Oparenovič, ki je na koncu slavila med dekleti.
JM
etapi padel Gregor Gazvoda, toda na srečo ni šlo za nič hujšega, tako da je lahko nadaljeval dirko. Gregorju je Kitajska očitno pisana na kožo, saj je pri nedavnem »izletu« ptujskih kolesarjev na Kitajskem (Qinghai lake) tudi slavil. V ubežni skupini je bil Mugerli, toda na žalost je bil 3 km pred ciljem ujet. Kljub vsemu pa je 'prišla' nagrada v obliki bon ifikacij-skih sekund, zaradi katerih je odlični kolesar ptujskega kluba po 1. etapi pristal na 5. mestu.
tp
bodo pokazali zdravniški pregledi. Pomurje - Drava 28:24 (13:9) Drava Ptuj: Toš 2, Tomič, Kenda, Bedrač 2, Janžekovič 3, Čeh 1, Sabo 2, Bedenik, Ferk 1, Verdenik, Pukšič 5, Bezjak 3, Koštomaj, Maroh 1, Požar 4, Zolar. Trener: Tomi Matjašič.
V prvem srečanju na turnirju so se Sobočani predstavili za bistveno bolj trdega tekmeca kot na predhodnih srečanjih teh dveh tekmecev. Ptujčani so sicer povedli z 8:2, toda nato so vajeti igre v svoje roke vzeli Prekmur-ci in na koncu slavili z 28:24. Radgona - Drava 26:24 (14:15) Drava Ptuj: Toš 1, Tomič, Kenda
1,	Bedrač 3, Janžekovič 4, Čeh, Sabo
2,	Bedenik, Ferk, Verdenik, Pukšič 2, Bezjak 3, Koštomaj, Maroh 2, Požar
3,	Zolar 3. Trener: Tomi Matjašič. Srečanje med Radgono in Dravo
je bilo zelo izenačeno, saj se je praktično do končnice igralo »gol za gol«. Tekma se je nato obrnila v prid domačinov, ki so nastopili v precej močnejši postavi kot v preteklih tekmah. Svoje so prispevali tudi sodniki, ki na turnirju v Radgoni niso najbolje opravili svojega dela.
tp
Jeruzalem 29: (18:20)
KRKA: Štangelj (+ 6), Grubar (+ 1); Orlič, Klobčar 2, Lavrič, Čančar 9 (4), Leban 4, Sirk 3, Adamčič, Furdi, Marušič 2, Flajs 4, Jurečič 1, Cvikl 4, Hočevar, Didovič. Trener: Samo Jug
JERUZALEM: Jelen (+12), Žuran; Korpar 3, Krabonja 3, Rajšp, Boga-di 8, Merdanovič 1, Radujkovic 2, Čudič 5 (2), Špiljak 2, Sok 5, Hebar 2, Žmavc 1, Šišmanovič 9. Trener: Saša Prapotnik
IZKLJUČITVE: Krka: 6 min, Ormož: 14 min. SEDEMMETROVKE: Krka: 4 (4), Ojmož: 2 (2). IGRALEC TEKME: Aleš Šišmanovič (Jeruzalem Ormož).
Prvič v zgodovini nastopov Jeruzalema v elitnem razredu (od leta 2003) so Ormožani na lestvici prevzeli vodstvo. Trenutek za zgodovino. Glede na rezultate v pripravljalnem obdobju in glede na cilje obeh klubov so pred srečanjem med Krko in Jeruzalemom za favorita veljali Novomešča-ni. Toda zgodba se je odvila v drugo smer in Ormožani so gladko ugnali Krko. Gostje so pričeli silovito in hitro pove-dli s 5:1. V nadaljevanju sta goste presekali' dve izključitvi Jake Špiljaka in varovanci trenerja Sama Juga so izkoristili številčno premoč in povedli z 9:7. Po pričakovanjih je največ težav gostom povzročal Patrik Leban, ki je odlično razigra-val soigralce. V zaključku 1. polčasa so pobudo na igrišču prevzeli Ormožani, ki so po
Litvo so v času Evropskega prvenstva v košarki obiskali tudi predstavniki lokalnih organizacijskih odborov Slovenije, ki je organizatorica EPK 2013. Med njimi je bil tudi Stanko Glažar, predsednik ptujskega organizacijskega odbora, ki je po vrnitvi odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Skupaj z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom ste na povabilo organizatorjev obiskali Litvo, kjer trenutno poteka EP v košarki. O čem ste se pogovarjali?
„Delovni obisk v Litvi je bil namenjen predvsem spremljanju prvenstva z vidika organizacije tekem in spoznavanju njihove športne infrastrukture. Izkušnje in ugotovitve, ki smo si jih pridobili z ogledi prizorišč in v pogovorih z organizatorji, nam bodo pripomogli k boljši pripravi in izvedbi prvenstva, ki bo v letu 2013 pri nas v Sloveniji."
Ste si ogledali tudi dvorane, kjer poteka prvenstvo?
„Glede na to, da imamo vsa štiri slovenska mesta, ki bomo organizatoriji prvega dela prvenstva, še kar nekaj dilem pri zagotovitvi ustreznih športnih dvoran, je bil obisk izredno koristen. Ogledali smo si dvorane, ki imajo povsem različne arhitekturne rešitve in tudi različne kapacitete. Specifiko posameznih dvoran narekuje tudi namen njihove uporabe pred evropskim prvenstvom in po njem. Prepričan sem, da
zaslugi slabe obrambe Dolenjcev rešetali mrežo Krke. Že po prvem delu je bilo jasno, da bo zmagala ekipa, ki bo vezala nekaj dobrih posredovanj v obrambi.
Čeprav so Ormožani že v 32. minuti ostali brez pordečele-ga Špiljaka (tretja izključitev), je bila obramba vse močnejša, predvsem po zaslugi Iztoka Korparja in Nejca Žmavca -slednji je odlično zamenjal kaznovanega Špiljaka. Piko na i je z obrambami v pravem trenutku dodal še Gašper Jelen in Jeruzalem je povedel s 25:19. Lepe prednosti gostje več niso izpustili iz svojih rok. V napadu sta bila nezgrešljiva Aleš Šišmanovič (6 zadetkov v 2. polčasu) in David Bogadi, ki je tekmo končal pri 100-od-stotnem izkupičku metov. Ormoška krila so bila sijajna in
mm
/
^EkSL'
\ Ash /
_Lj_L_L_ ■_
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Glažar, predsednik ptujskega organizacijskega odbora za pripravo EPK 2013
bodo naše rešitve boljše, kot smo si jih lahko ogledali v Litvi, kjer je košarka nacionalni šport."
Na kaj ste bili med obiskom Litve še posebej pozorni?
„Največ pozornosti je bilo namenjene infrastrukturi prizorišč, ki mora biti povsem v skladu z zahtevami FIBA Europe. Ogledali smo si tudi vse funkcionalne prostore, ki so potrebni za izvedbo tega prvenstva, od tekmovalnih površin, opreme, garderob, tribun, površin za medije, prostorov za administracijo, akreditacij-skega centra, prostorov gostoljubja, tehničnih prostorov, zunanjih prostorov (vhodi, parkirišča ...). Veliko izkušenj je bilo pridobljenih tudi na področju logistike, nastanitve
so dosegla kar 16 točk (met 16/16). Ormožanom je šlo vse kot po maslu in še enkrat več je obveljal rek: ko ekipa igra dobro, igrajo vsi dobro oz. ko ekipa igra slabo, igra slabo prav cela zasedba. V samem fi-nišu je prednost narasla na kar +12, med strelce pa se ni vpisal
vseh udeležencev prvenstva in promocije, kjer pa mislim, da bomo mi bistveno boljši organizatorji."
Kaj ste povedali v zvezi z gradnjo dvorane oziroma kako potekajo priprave?
„S predstavniki FIBA Europe smo analizirali trenutno stanje in terminske plane izgradnje potrebne športne infrastrukture v naših mestih. Njihovi predstavniki so bili tudi že na ogledih pri nas in odzivi so bili pozitivni. Izkazali smo se tudi z organizacijo pokala Primus, ki je bil v juliju.
Pri nas smo trenutno v fazi arhitekturnega natečaja in pričakovanju sklepa o višini sofinanciranja s strani ministrstva za šolstvo in šport. Vlada RS pa je že sprejela sklep o direktnem sofinanciranju športnih dvoran za mesta organizatorje EPK 2013. Projektno dokumentacijo, gradbeno dovolje-
le Jaša Rajšp, ki je po zaslugi odlične igre Bogadija tokrat ostal pri le 6 minutah igranja.
Uroš Krstič
nje in zasebnega partnerja na osnovi razpisa bo treba pridobiti do spomladi 2012, ko se bo začela izgradnja. Strokovnjaki predvidevajo gradnjo od devet do dvanajst mesecev, zadnji rok za zaključek del je 31. marec 2013, kar je tudi v skladu z zahtevami Košarkarske zveze Slovenije. Do začetka septembra, ko se prične prvi del prvenstva, pa bo treba izvesti še pripravljalni turnir, ki bo generalka pred prvenstvom."
Je črni scenarij, da dvorane ne bo in da Ptuj ne bo soor-ganizator EPK 2013, še vedno mogoč?
„Po mojem mnenju to ni možno, saj imamo zagotovljeno lokacijo izgradnje, od mestnega sveta potrjen projekt za dvorano, sklep Vlade RS o sofinanciranju s strani države, sklep KZS o izboru in dogovorjen način sofinanciranja, osnutek odloka v zvezi s tem je ptujski mestni svet že sprejel. Vsekakor pa sem prepričan, da take priložnosti zaradi nove večnamenske dvorane in promocije Ptuja v širšem prostoru ne smemo izpustiti iz rok."
MG
Stanko Glažar: »Glede pomislekov v zvezi z izgradnjo dvorane na Ptuju, ki jih je izrazil predstavnik Urada RS za komuniciranje, pa je to povsem njegovo osebno mnenje. O mestih organizatorjih EKP 2013 je odločala Košarkarska zveza Slovenije, ki je določila tudi skrajni rok za izgradnjo dvoran, 31. marec 2013. Koper, Novo mesto in Ptuj imamo predvidene novogradnje, medtem ko Jesenice adaptacijo in dograditev obstoječe dvorane. Vsa štiri mesta čakamo sklep ministrstva za šolstvo in šport glede višine sofinanciranja, nato pa bodo stekli vsi nadaljnji postopki. Košarkarska zveza pa seveda mora razmišljati tudi o rezervni varianti, če bi se komu pri izgradnji zapletlo in dvorana ne bi bila pripravljena do predvidenega termina. Za Ptuj sem prepričan, da se bomo potrudili in dvorano imeli pravočasno.«
OP Ptuja, U-18, rezultati igralcev TK Terme Ptuj Dekleta:
2. krog: Tamara Zidanšek - Katja Vogrinec (Radovljica, 6) 6:4, 6:2 četrtfinale: Zidanšek - Stania Rakočevič (TC LJ) 6:3, 3, 6:2 polfinale: Zidanšek - Ana Oparenovič (Celje, 1) 2:6, 3:6. Fantje:
1.	krog: Urh Krajnc Domiter (1) - Nino Čačič (ŽTK MB) 6:1, 6:0 Jan Lah - Anže Lovinšček (TA Breznikar) 1:6, 7:6(1), 6:0 Sven Lah - Davorin Valant (Triglav Kranj, 5) 621, 6:1
Samo Vršič - Domen Gostinčar (ŽTK MB) 6:2, 6:2
2.	krog: Krajnc Domiter - Matija Šparaš (ŽTK MB) 6:0, 6:0 Jan Lah - Žiga Papež (Otočec, 2) 6:0, 6:1
četrtfinale: Krajnc Domiter - Davorin Valant (Triglav Kranj, 7) 6:1, 7:5 polfinale: Krajnc Domiter - Matic Sotler (Krško, 5) 6:3, 6:2 finale: Krajnc Domiter - Rok Sitar (ŽTK MB, 4) 6:4, 6:0.
Kolesarstvo • KK PP
Mugerli visoko v skupnem seštevku
Ptuj • S Stankom Glažarjem o obisku Litve
»Obisk je bil koristen ...«
Rokomet • Prijateljske tekme
V sredo na Hardek prihaja Loka
V sredo, 14. septembra, je na sporedu 2. krog, ki ponuja derbi med Koprčani in Velenjčani. V goste Jeruzalema na Hardek ob 19.00 prihaja mlada zasedba Škofje Loke, ki je v 1. krogu namučila favorizirane Celjane. Rokometaši Loke so še v 40. minuti vodili za dve točki in dokazali, da gre za nadarjeno ekipo, v kateri nosijo glavno breme Darko Cingesar, Mitja Nosan in Matej Gaber, ki so vsi po vrsti mladinski re-prezentanti. Ekipa Loke igra zelo hiter in agresiven rokomet, povsem drugačen kot Krka. Prav zanimivo bo videti, kako bo po zmagi v Novem mestu reagirala mlada ekipa Jeruzalema. Če so fantje po lepi zmagi nad Krko previsoko 'poleteli', potem jih zagotovo že v sredo lahko pričaka hladen tuš. Za ta problem pa bo v teh dneh moral poskrbeti trener Saša Prapotnik.
Nogomet m 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zavrč na vrhu že z lepo prednostjo
3. SNL - vzhod:
Stojnci tekmo znova končali z desetimi
Zelo zanimiv krog v 3. ligi je prinesel kar nekaj zanimivih izidov. Paloma, ki do sedaj ni imela na svojem kontu niti točke, je doma »povozila« visokoletečo Čardo, en zadetek za ekipo iz Sladkega Vrha pa je dosegel tudi bivši »dravaš« Gregor Sluga. Ekipa iz Slovenske Bistrice je doma optimistično pričakala ekipo iz predmestja Murske Sobote, toda Rakičan je ob veliki pomoči bratov Kupčič (pred kratkim sta bila gonilna sila malega nogometa v 1. ligi na Ptuju) gladko slavil z 2:4. Zreče so doma klonile z Odranci, Stojnci pa v Štorah z 1:3. Visokoleteči Dravograd doma ni mogel premagati Malečnika, kar daje Zavrču dodatno upanje na 1. mesto v ligi, kjer že tako ali tako kotira visoko. V pomurskem derbiju sta se ekipi iz Veržeja in Grada razšli z 1:1, v edinem nedeljskem obračunu pa je Zavrč pričakovano slavil pri ekipi Tromejnika G-Kalamarja.
REZULTATI 4. KROGA: Tromejnik G Kalamar - Zavrč 2:4 (1:1), AHA EMMI Bistrica - Rakičan 2:4 (1:2), Tehnostroj Veržej - Grad 1:1 (0:1), Koroška Dravograd - Malečnik 1:1 (1:0), Zreče - Odranci 1:2 (0:1), Paloma - Čarda 4:0 (2:0), Kovinar Štore - Stojnci 3:1 (1:1).
1.	ZAVRČ	4 4	0 0	13:2	12
2.	K. DRAVOGRAD	4 2	2 0	7:4	8
3.	TEH. VERŽEJ	4 2	2 0	8:6 8
4.	RAKIČAN	4 2	11	10:8 7
5.	ČARDA	4 2	11	6:4	7
6.	MALEČNIK	4 2	11	7:6 7
7.	ODRANCI	4 2	0 2	8:8 6
8.	KOVINAR ŠTORE 4 2	0 2	7:9	6
9.	GRAD	4 112	6:7	4
10.	PALOMA 4 1 0	3	6:5	3
11.	TROMEJNIK 4 1 0	3	5:9	3
12.	STOJNCI 4 1 0	3	5:9	3
13.	ZREČE 4 1 0	3	3:8	3
14.	A. E. BISTRICA 4 1 0	3	6:12	3
AHA EMMI BISTRICA -RAKIČAN 2:4 (1:2)
STRELCI: 1:0 S. Kupčič (16. av-togol). 1:1 Gruškovnjak (20), 1:2 B. Kupčič (40), 2:2 Obrovnik (50), 2:3 Karas (53), 2:4 Vinkovič (82)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Hren, Korošec, Jelenko, Ramot (od 63. Tkavc), Razboršek, Mlinar (od 84. Iršič), Obrovnik, A. Stegne, Ploj (od 76. Lukič), Avguštin. Trener: Igor Vorih.
Domačini so hitro povedli, vendar jim je račune pokvarila izključitev Korošca v 38. minuti; nespretno je prejel drugi rumeni karton in moral v slačilnico. Gostje so do konca prvega dela igre uspeli rezultat preobrniti sebi v prid. Na začetku drugega dela srečanja so domačini še uspeli izenačiti, v nadaljevanju pa so gostje znali izkoristili številčno premoč v polju.
KOVINAR ŠTORE -STOJNCI 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Dugolin (30), 1:1 Skale (33), 2:1 Drobne (68, z 11 m), 3:1 Pantovic (77).
STOJNCI: Veselič, Draškovič (od 67. Vitez), Janžekovič, Milošič, Kokot, Magdič, Golob, Korez, Dugolin, Frida-uer (od 65. Arsič), Meznarič S. (od

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča imajo že po štirih krogih prvenstva v 3. SNL - vzhod na vrhu 4 točke prednosti; na fotografiji je Franci Fridl (desno, Zavrč).
55. G. Pernek). Trener: Boris Klinger.
Kovinar iz Štor je bil tudi po sreči naključja boljši od nogometašev Stojncev. Le-ti so bili boljši ves prvi del, ki se je končal z 1:1, toda v drugem polčasu so imeli gostje od 67. minute igralca manj, izključen je bil vratar Veselič. To so domačini pred majhnim številom gledalcev dodobra izkoristili in na koncu goste porazili s 3:1. Stojnci bodo v naslednjem krogu gostili ekipo Tromejnika G-Ka-lamarja.
TROMEJNIK G-KALAMAR -ZAVRČ 2:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Nemec (18), 1:1 Letonja (42), 1:2 Murat (56), 1:3 Ma-tjašič (63), 2:3 Contala (74, z 11 m), 2:4 Fridl (76).
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Rumež, Šnajder, Murko, Fridl, Kuserbanj, Darmopil, A. Čeh (od 32. Filipovic), Murat (od 69. Veselič), Letonja (od 52. Matjašič). Trener: Miran Emeršič
Tudi po 4. krogu nogometaši Zavrča ostajajo edina ekipa s stoodstotnim izkupičkom. Za ekipo Mirana Emeršiča je težko gostovanje na Goričkem, ki pa so ga njegovi varovanci oddelali z odliko in slavili z 2:4. Začetek srečanja je pred številno publiko nekoliko presenetljivo pripadel domačim, ki so celo povedli, toda kmalu so prišle stvari na 'pravo' mesto, tako da so tri točke zasluženo odpotovale v Zavrč. Edina temna pika nedeljske zmage Zavrča je poškodba Aleša Čeha, saj je odlični zvezni igralec moral že v 32. minuti z igrišča zaradi bolečin v kolenu.
tp
Štajerska liga:
Katastrofa Drave v Pesnici
Negativno presenečenje so tokrat svojim zvestim privržencem pripravili nogometaši ptujske Drave. Do polčasa sta bili ekipi poravnani, domačini pa so v nadaljevanju v pičlih 12 minutah dosegli tri zadetke. Mlada ptujska ekipa se kljub številnim menjavam ni uspela pobrati in domačini so ji ob koncu zadali (pre)visok poraz. Nihanja v igri so pri tako mladi ekipa pač pričakovana. Do svoje druge zmage so prišli nogometaši iz Podvincev, ki so kar stežka ugnali Krško B. Zmaga jih je pripeljala v prvo polovico ekip v Štajerski ligi. Do svoje prve zmage v tem prvenstvu so
prišli Ormožani, ki so se po vodstvu gostov iz Šentjurja zbrali in z dvema zadetkoma Sergeja Štiberca preobrnili rezultat.
REZULTATI 4. KROGA: Podvin-ci Betonarna Kuhar - Krško B 2:0 (1:0), Tehnotim Pesnica - NŠ Drava Ptuj 6:1 (1:1), Carrera Optyl Ormož
-	Šentjur 2:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah- Boč Poljčane 3:1 (1:0), Šoštanj
-	Marles hiše 1:2 (1:1), Koroške Gradnje - Tezno Maribor 2:1 (1:1), Peca
-	Pohorje 2:1 (2:1).
1. ŠMARJE PRI J. 4 3 10 12:
2.	MARLES HIŠE 4
3.	TEH. PESNICA 4
4.	NŠ DRAVA PTUJ 4
5.	PECA
6.	MU ŠENTJUR
7.	PODVINCI B. K.
8.	POHORJE
9.	ŠOŠTANJ
10.	KOROŠKE G.
11.	C. O. ORMOŽ
12.	KRŠKO B
13.	TEZNO MB
3 2 2 2 2 2 G 2 G 2 G 1 2 1 1 1 1 1 G
1 G
G 1
1 1 1 1
5
2 8 2 8
14. BOČ POLJČANE4
1 3
1 3 4
11
V sredo v Zavrču gostujejo Domžale
Zavrčani imajo sila naporen tekmovalni urnik. Po težkem gostovanju na Goričkem so misli varovancev Mirana Emeršiča že pri sredinemu tekmecu, ekipi Domžal. V 2. krogu pokala Hervis bodo Zavrčani namreč v sredo s pričetkom ob 16. uri gostili trenutne pokalne prvake, ki tudi v prvoligaškem tekmovanju igrajo vidno vlogo.
Gerečji
PODVINCI BETONARNA KUHAR - KRŠKO B 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Belšak (39), 2:0 Požegar (55) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 46. D. Brumen). D. Petrovič, Marinič, Lah, Topolovec, Belšak, Toplak (od 75. Šebela), R. Petrovič (od 46. Požegar), Juršek (od 46. Svržnjak), Vindiš (od 60. Kokol). Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - MU ŠENTJUR 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Džaferovič (18), 1:1 Štiberc (53), 2:1 Štiberc (64)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Govedič, Lah, Jurčec (od 64. Popla-tnik), T. Kolarič, Mlinarič, Strmšek (od 78. Srša), Štiberc, Cimerman (od 46. J. Kolarič, od 89. Kirbiš), Babšek, Perger (od 55. Kardum).
PESNICA TEHNOTIM -NŠ DRAVA PTUJ 6:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Paradiž (4), 1:1 Antolič (42), 2:1 Kumer (53), 3:1 Tadina (60), 4:1 Muršic (65), 5:1 Vajs (89), 6:1 Paradiž (90)
NŠ DRAVA PTUJ: Kocen (od 56. Zorko), Topolnik, Roškar (od 78. Gori-
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Hervis
V	sredo, 14. 9., s pričetkom ob 16. uri bodo nogometaši Zavrča v 2. krogu tekmovanja za pokal NZ Slovenije - Pokal Hervis, gostili ekipo pokalnih prvakov iz Domžal. Preostali pari so naslednji: Tolmin - HIT Gorica, Odranci - Bravo 1 Interblock, Garmin Šenčur - Nafta, Luka Koper - Olimpija, MU Šentjur - Rudar Velenje.
Rokomet
V	torek, 13. 9., se bosta ob 19. uri v prijateljski tekmi pomerila domača ekipa Moškanjci - Gorišnica in Velika Nedelja Carrera Optyl.
Vpis v RŠ Jeruzalem Ormož
Želite, da vaš otrok postane novi David Koražija, Marko Bezjak, Rok Žuran?
In imate željo, da se v prostem času zabava, spoznava nove prijatelje ter prijateljice in se ukvarja z rokometom? Edini pogoj je, da je vaš otrok rojen v letu 2004, 2003, 2002, 2001. Smo klub, ki zagovarja vrednote kot so skupinski duh, borbenost, zanesljivost, vztrajnost in mladost. In prav vaš otrok ima možnost, da se pridruži ormoški rokometni šoli, ki ima izjemno tradicijo uveljavljanja mladih rokometašev, ki se jim privzgojijo zgoraj naštete lastnosti.
V	ta namen bomo organizirali vpis otrok v našo rokometno šolo, ki bo potekal v spodaj navedenih terminih.
Vpis otrok bo možen od ponedeljka 12. 9. do petka 16. 9.2011 med 14.30 in 16.00 v Športni dvorani Hardek.
Informacije: 040 165 293
čan), Kancler, Druzovič, Čeh, Wagner (od 56. Gril), Nežmah (od 72. Zdovc), Antolič, Krajnc, Zagoršek (od 70. Kočar). Trener: Tomislav Grbavac.
Mladi nogometaši Drave so v 4. krogu Štajerske lige skusili grenkobo poraza. Mladi »dravaši« so imeli v Pesnici slab dan, kar pa ni razlog, da jih ptujsko občinstvo ne bi močno podprlo že v naslednjem, 5. krogu, ko bo na Ptuja gostovala ekipa sosednjega Ormoža, ki so ga modri v pripravah visoko premagali.
1. liga MNZ Ptuj:
Lokalni derbi pred številnimi gledalci vasi
REZULTATI 4. KROGA: Oplotnica
-	Apače 2:1, Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec - Središče 0:2, 1 A AVTO Ge-rečja vas - Hajdina 3:1, Rogoznica
-	Videm 2:2, Skorba - Makole 1:4, Bukovci - Lovrenc 3:0, Gorišnica -Agrocenter Ptuj 3:3.
1.	SREDIŠČE	4	3	10	14:4	10
2.	1 A GER. VAS	4	3	10	13:4	10
3.	HAJDINA	4	3	0 1	9:6	9
4.	VIDEM	4	2	1 1	12:8	7
5.	OPLOTNICA	4	2	11	8:6	7
6.	MAKOLE	4	2	1 1	7:8	7
7.	BUKOVCI	2	2	0 2	9:9	6
8.	GORIŠNICA	2	1	2 1	7:6	5
9.	PODVINCI A. P. 2	12 1	7:9	5
10.	APAČE 2	1	1	2	6;7	4
11.	DORNAVA V. K. 4	1	0	3	5:8	3
12.	ROGOZNICA 4	0	2	2	4:9	2
13.	SKORBA 4	0	1	3	4:12	1
14.	LOVRENC 4	0	1	3	0:9	1
1A AVTO GEREČJA VAS - HAJDI-NA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Rozman (4), 1:1 Sarkičevič (61), 2:1 Novak (73), 3:1 Rozman (87)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-ČEC - SREDIŠČE 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Habjanič (9)0:2 Ivanuša (78) BUKOVCI - LOVRENC 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Zorko (27. iz 11-m), 2:0 Zorko (55), 3:0 Strelec (84) OPLOTNICA - APAČE 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Lampreht (21), 1:1 Vodopivec (31. avtogol), 2:1 Marin-šek (52)
ROGOZNICA - VIDEM 2:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Hrga (11), 1:1 Lah (15), 2:1 Simonič-Dabič (29), 2:2 Merc (38) SKORBA - MAKOLE 1:4 (1:1) STRELCI: 0:1 Hajšek (12), 1:1 Krajnc (25. iz 11-m), 1:2 Drosk (69), 1:3 Hajšek (83), 1:4 Fras (92)
GORIŠNICA - PODVINCI AGRO-CENTER PTUJ 3:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Muršič (13), 2:0 Mar (15), 2:1 Halužan (53), 3:1 Do-mijan (75), 3:2 Mori (88), 3:3 Mori (90)
2. liga MNZ Ptuj:
Majšperk in Tržec še neporažena
REZULTATI 3. KROGA: Spodnja Polskava - Slovenja vas 0:3, Prager-sko - Zgornja Polskava 2:0, Cirkula-ne - Grajena 4:1, Tržec - Leskovec 8:0, Majšperk - Markovci 2:0, Haj-doše - Podlehnik 2:1.
1.	TRŽEC 3 3 0 0 13:3 9
2.	MAJŠPERK 3 3 0 0 9:1 9
3.	CIRKULANE 3 2 0 1 8:3 6
4.	PRAGERSKO 3 2 0 1 5:1 6
5.	SP. POLSKAVA 3 2 0 1 3:3 6
6.	HAJDOŠE 3 2 0 1 7:9 6
7.	SLOVENJA VAS 3 1 1 1 4:3 4
8.	PODLEHNIK 3 1 0 2 4:5 3
9.	LESKOVEC 3 1 0 2 1:11 3
10.	ZG. POLSKAVA 3 0 12 1:5 1
11.	MARKOVCI 3 0 0 3 5:9 0
12.	GRAJENA 3 0 0 3 1:8 0
MAJŠPERK - MARKOVCI 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Gajšek (60), 2:0 Tominc (90)
SPODNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Kumar (9), 0:2 Gaj-ser (19), 0:3 Kumar (59)
PRAGERSKO - ZGORNJA POLSKAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ivanovič (29), 2:0 Koren (93) TRŽEC - LESKOVEC 8:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Stopajnik (8), 2:0 Emeršič (22), 3:0 Emeršič (43), 4:0 Šeliga (57), 5:0 Pečnik (64), 6:0 Svenšek (68), 7:0 Svenšek (74), 8:0 Pečnik (78)
CIRKULANE - GRAJENA 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Plemeniti (25), 2:0 Klajderič (38), 2:1 Petek (58), 3:1
Plemeniti (60), 4:1 Kelc (77)
HAJDOŠE - PODLEHNIK 2:1 (2:0)
STRELCA: 1:0 Koželj (13. iz 11-m), 2:0 Koželj (34), 2:1 Trafela (82)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Hajdina še drugič 6:0
LIGA 35
REZULTATI 2. KROGA: Polskava - Borovci 3:4, Grajena - Cirkulane 1:1, Boč - Hajdina 0:6, Dornava -Pohorje Oplotnica 0:3, Skorba - Videm 1:4.
2 G G
1.	HAJDINA
2.	VIDEM
3.	POHORJE-OPL.
4.	BOROVCI
5.	SKORBA
6.	CIRKULANE
7.	GRAJENA
8.	POLSKAVA
9.	DORNAVA
10.	BOČ LIGA 40
REZULTATI 2. KROGA: Ormož -Leskovec 1:0, Lovrenc - Gorišnica 1:4, Zgornja Polskava - Tržec 3:1, Pragersko 75 - Podvinci 7:3, Mar-kovci - Podlehnik 1:0.
1. ZG. POLSKAVA 2 2 0
2	G	G
2	G	G
1 1	G
1 G	1
G G	2
G 1	1
G G	2
G G	2
G G	2
12:0 10:2 6:1 7:6 5:5 4:4 1:5 4:8 1:0 1:9
2.	ORMOŽ 2
3.	PRAGERSKO 75 2
4.	GORIŠNICA
5.	MARKOVCI
6.	LESKOVEC
7.	PODLEHNIK
8.	TRŽEC
9.	LOVRENC 1G. PODVINCI
2 G 1 1 1 G 1 G 1 G G 1 G 1 G 1 G G
G G
1 4
1 1:
2 4
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SŽNL
V prvi ženski ligi je bilo odigranih nekaj zanimivih srečanj. Derbi je bil odigran v Novem mestu, kjer so domačinke le s težavo uspele zlomiti odpor žilavih nogometašic iz Slovenj Gradca. Tudi Pomurke so imele težave v Jevnici, kjer se je tekma končala z remijem. Velenjčanke so slavile tudi v Mariboru in so najprijetnejše presenečenje prvenstva, saj za vode-čim dvojcem zaostajajo samo točko.
Žal so mlade igralke iz Dornave doživele še četrti poraz v tem prvenstvu. Boljše so bile tokrat domačinke iz Velesovega, ki so do odločilne prednosti prišle že v prvem polčasu.
REZULTATI 4. KROGA: Velesovo Kamen Jerič - Dornava 5:1 (4:1), Maribor - Rudar Škale 0:2 (0:1), Jevnica - Teleing Pomurje 4:4 (3:1), Krka - Slovenj Gradec 3:2 (0:1).
1.	KRKA 4 3 10 18:3 10
2.	T. POMURJE 4 3 1 0 20:10 10
3. RUDAR ŠKALE	4	3	G	1	25:5	9
4. SLOV. GRADEC	4	3	G	1	20:8	9
5. JEVNICA	4	1	2	1	14:10	5
6. VELESOVO	4	1	G	3	8:31	3
7. MARIBOR	4	G	G	4	6:17	G
8. DORNAVA	4	G	G	4	4:31	G
VELESOVO KAMEN JERIČ - DORNAVA 5:1 (4:1)
Strelka za Dornavo je bila Marina Potrč v 21. minuti
DORNAVA: Alenka Murko, Gabrijela Milec, Maja Skaza, Sara Gor-njak (od 46. Nuša Pernat), Martina Potrč, Daša Veličkovič (od 46. Nina Podhostnik), Saša Ljubec, Patricija Golob (od 46. Nataša Horvat), Nina Kovačič, Katja Nežmah, Jana Mohor-ko (od 46. Nuša Horvat, od 87. Tjaša Šalamun). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
2
1
2
2
3
3
1
1
1
1
20. Ptujski mali maraton
Jubilejni ptujski tekaški maraton spremljala velika vročina
Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj sta prejšnjo nedeljo izpeljala jubilejni, 20. Ptujski mali maraton. Na njem je bilo prijavljenih 371 tekačev in tekačic iz Nizozemske, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Nastopajoči so lahko izbrali tek na 6 ali 21 kilometrov, poleg tega pa so organizatorji izpeljali tudi otroške teke. V veliki vročini (teklo se je pri 32 stopinjah Celzija, op. a.) se je organizator zelo potrudil z »vodnimi postajami« na klasično postavljeni progi.
Večina nastopajočih je bila rekreativcev, za nekatere boljše tekmovalce pa je bila v ospredju zmaga ali pa dober rezultat. S sila povprečnim časom, ena ura, 21 minut in 13 sekund je v ciljnem sprintu na 21 km pri moških zmagal Peter Žni-darič, ki je po teku povedal: »Zaradi vročega vremena sem vedel, da bom daleč od svojega osebnega rekorda, vendar sem s svojim tekom in zmago tukaj na Ptuj zelo zadovoljen. Sam maraton je bil odlično izpeljan in ga priporočam prav vsem.«
Stara znanka ptujskih tekaških prireditev Daneja Gran-dovec v ženski konkurenci ni imela dostojne tekmice in je nastop vzela bolj za nedeljski trening kot pa za resno tekmo. Po zmagi je dejala: »Na progi je bilo zelo vroče in s tem so bili težki tudi pogoji za tek. Čas ni nič posebnega, saj sem tempo prilagodila želenemu treningu.«
Izmed članov domačega kluba Maraton je bil med več kot stotimi nastopajočimi najhitrejši Matevž Zavec na 12. mestu, pri dekletih je bila Manja
Rezultati:
21. km (m):
1.	Peter Žnidarič (Tekaški forum)
2.	Klemen Rojnik (3k Šport)
3.	Boris Fluher (Triatlon klub Maribor)
21. km (ž)
1.	Daneja Grandovec (AD Štajerska)
2.	Žana Jereb (3k Šport)
3.	Valentina Županič (TK Marathon 95)
6. km (m):
1.	Boris Božič (AD Štajerska)
2.	Miran Sagadin (Triatlon klub Maribor)
3.	Slavko Kumek (Snaga Maribor)
6. km (ž):
1.	Mojca Grandovec
2.	Polona Lamut
3.	Simona Pernat (Eleja)
Kokol sedma. Še mesto boljša je bila Simona Oblonšek iz
Tekaške akademije za odrasle Ptuj.
V teku na šest kilometrov sta bila najhitrejša Boris Božič in Mojca Grandovec. O celotnem 20. Ptujskem malem maratonu, ki je združil vse generacije, je glavni organizator Rado Ači-movič dejal: »Moram reči, da so se nam vse stvari obrnile v pozitivno smer. Pri tem mislim na število nastopajočih, lepo vreme in dobro izvedbo samega maratona.«
Ptujski maraton je skozi leta pridobival na veljavi, letos je prišel že do jubilejne številke dvajset. Izvedba tekmovanja je iz leta v leto na višjem nivoju in organizatorja - Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj - že vabita na 21. maraton, ki bo na sporedu 2. septembra 2012.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Na 20. ptujskem maratonu so nastopile različne generacije: od članskih ...
Foto: Črtomir Goznik
... do najmlajših.
Gabrnik • Sprejem za Dejana Zavca
Prisrčen sprejem v Gabrniku
V Gabrniku, v malem naselju v občini Juršinci, je v soboto potekal sprejem za Dejana Zav-ca, ki je nedavno izgubil borbo preko luže za obrambo naslova svetovnega prvaka po verziji IBF. Kljub temu da se je dvoboj zaradi Dejanove poškodbe končal predčasno, se je v Ga-brniku zbrala množica ljudi in radovednežev, vse skupaj pa je organiziral njegov »fan club« na čelu s predsednikom Jože-tom Mohoričem.
Vrhunec je vsa zgodba dosegla nekaj minut čez 16. uro, ko se je Dejan z ženo Natašo na starorimskem vozu v »togi« pokazal vsem navzočim in tako sprožil salve navdušenja pri prisotni množici. Ljubljenca ljudskih množic je v uvodu sprejema pospremila »13. rimska legija«, v ozadju je odzvanjala godba na pihala, nekaj sto privržencev pa je bilo v trenutku vzhičenih. Sprejem se je nato pričakovano kar zavlekel, glavni junak zgodbe pa se kar ni mogel ločiti od svojih zvestih privržencev. Seveda je bilo v soboto v Gabrniku poskrbljeno tudi za presenečenja, med drugim je zanj poskrbel znan slovenski pevec Marko Vozelj nekdanji član Čukov, ki Dejana
Foto: Matija Brodnjak
Dejana so skupaj z ženo Natašo na sprejem v Gabrnik pripeljali na starorimskem vozu.
spremlja že nekaj časa in mu je ob tej priložnosti zapel prav posebno »hvalnico«. Tudi to je potrditev, da Dejana ljudje povsod po Sloveniji spoštujejo in cenijo njegovo delo, obenem pa gre v zadnjem času za enega največjih promotorjev in ambasadorjev športa pri nas.
Dejan Zavec: »Povsod je lepo, toda doma je najlepše. To sem povedal že velikokrat, poleg tega pa se pokazalo še nekaj: veliko ljudi je namreč dvomilo v pravo prijateljstvo, toda te vezi so trajne in ni lepšega občutka kot to, da te po vsem tem doma pričaka tako velika
Kikboks • Mladinsko in kadetsko EP v Italiji
Nusa Stefancic in Luka Vindis podprvaka Evrope
množica zvestih navijačev. Poznam primere tudi iz svetovnega športa, ko so bili ljudje »zraven« le ob uspehih, ob porazih pa ne več. Mene na srečo ljudje spremljajo tudi v teh trenutkih; tudi ko sem zmagoval, ni bilo toliko ljudi kot danes.«
tp
Lignano Sabbiadoro v Italiji je gostilo najboljše mlade borce v kikboksu na Evropskem mladinskem in kadetskem prvenstvu, ki je potekalo od 2. do 9. septembra 2011. Na tekmovanju je sodelovalo 1120 tekmovalcev iz 35 držav.
Slovenska odprava je štela 36 tekmovalcev, vodila sta jih člana selektorske komisije Bojan Korošec in Tomaž Barada. Vodja odprave je bil predsednik Kikboks Zveze Slovenije Vladimir Sitar. Na SP se je tekmovalo v semi, light in full contactu, v K-1 pravilih ter low kicku in glasbenih formah.
Slovenci so osvojili 10 kolajn, in sicer dve prvi mesti, tri druga mesta in pet tretjih mest, kar je nad pričakovanji pred prvenstvom. V reprezentanci sta nastopala tudi dva tekmovalca iz Ptuja: Luka Vin-diš in Timi Sitar. Ptujčana, ki sta nastopala v disciplini semi kontakt, sta bila na tekmovanju zelo uspešna.
Največji uspeh je dosegel Luka Vindiš v kategoriji st. kadetov nad 69 kg. Luka je bil v 1. krogu prosti, v četrtfinalu pa je po odlični in prepričljivi borbi premagal Zoltana Spatha iz Madžarske z 10:0. Trenerje in ostale člane reprezentance je navdušil z zelo taktično in tehnično odlično borbo. V pol-finalu je Luka stopnjeval formo in spet v taktično in tehnično odlični borbi premagal Rossa Brennan iz Irske 7:4. V finalu je nasproti našega mladega tekmovalca stal Nikos Datsolis iz Grčije. Luka ni oddelal prve runde tako, kot bi moral, zato je nato v drugi rundi lovil prednost Grka, vendar je na koncu
Podprvaka Evrope: Nuša Štefančič in Luka Vindiš
Foto: Franc Slodnjak
moral priznati poraz. Luka je tako postal podprvak Evrope, kar je izreden uspeh našega mladega Ptujčana.
Timi Sitar je v kategoriji mlajših kadetov do 32 kg v osmini finala izgubil proti Wi-liamu Tayloru iz Anglije s 3:4. Timi se je odlično boril in 20 sekund pred koncem izenačil na 3:3. Pri neodločenemu rezultatu sta oba tekmovalca 5 sekund pred koncem istočasno naredila udarce z roko, vendar sta dva sodnika pokazala točko Taylorju, en pa Timiju. Tako je Timi osvojil 9. mesto.
V reprezentanci je nastopalo tudi pet tekmovalcev iz Ormoža: Dejan Kociper, Rok Tomažič, Žan Tomažič, Matjaž Pleh in Nuša Štefan-čič.
Rok Tomažič je med ml. kadeti do 42 kg v semi kontaktu v osmini finala v zelo napeti in odlični borbi po podaljšku premagal Davida Novaki iz Madžarske z 12:11, v četrtfinalu pa
je izgubil proti Danielu Beesto-nu iz Anglije in osvojil 5. do 8. mesto.
Dejan Kociper je med starejšimi kadeti do 42 kg v semi kontaktu v osmini finala po odlični borbi premagal Leona Fitera iz Slovaške 12:4, v četrtfi-nalu pa po dobri borbi izgubil proti Oliverju Verhasu iz Madžarske. Dejan je tako osvojil še vedno odlično 5. do 8. mesto.
Matjaž Pleh je med starejšimi kadeti do 42 kg v semi kontaktu v osmini finala izgubil proti Nikolaju Mlanovu iz Bolgarije s 4:8. V disciplini light kontakt do 42 kg je Matjaž v če-trtfinalu izgubil proti Davidu
Mezesu iz Madžarske. Matjaž je tako v light kontaktu osvojil še vedno odlično 5. do 8. mesto.
Žan Tomažič je v kategoriji do 52 kg v light kontaktu v osmini finala izgubil proti tekmovalcu iz Madžarske in tako osvojil 9. mesto.
Nuša Štefančič je med mladinkami do 55 kg v semi kontaktu v osmini finala po dobri in do konca zadnje, tretje runde napeti borbi izgubila proti Svetlani Kotukhovi iz Rusije s 13:14.
V	light kontaktu do 55 kg je Nuša v četrtfinalu v zadnjih trenutkih borbe premagala Nicole Peroni iz Italije z 2:1, v polfinalu pa je po odlični borbi in dobro postavljeni taktiki trenerja premagala Aneto Du-dek iz Poljske. V tej kategoriji je prišlo do slovenskega finala, in sicer je Nuši nasproti stala Daša Lešnik (Maribor). Po napeti in zanimivi borbi je bila v treh rundah boljša Daša in Ormožanka Nuša se je morala zadovoljiti z 2. mestom, kar je odličen uspeh.
V	ekipnih borbah je za reprezentanco Slovenije (ena članica in trije člani) nastopal tudi Luka Vindiš v kategoriji starejših kadetov, kjer je Slovenija v osmini finala izgubila z ekipo Italije in osvojila 9. mesto.
Franc Slodnjak
Vladimir Sitar: »Z EP se vračamo zelo veseli in ponosni, saj smo osvojili 10 kolajn. Predvsem pa smo veseli člani KBV Ptuj in KBV Ormož, saj imamo vsak svojega podprvaka Evrope. Poudariti je treba, da je bilo v posameznih kategorijah treba zmagati kar nekaj borb za osvojitev medalje. Resnično je bila prisotna vsa evropska elita in na takih tekmovanjih ni slabih tekmovalcev ali podarjenih borb. Po napornih petih dneh tekmovanja so Slovenci tako osvojili kar 10 medalj, kar je po mnenju strokovnega vodstva odličen uspeh in po tihem pričakovana številka.«
Slovenija • Nova socialna zakonodaja
1400 socialnih prejemkov - zakaj bi kdo delal?
S prvim januarjem naj bi v veljavo stopila nova socialna zakonodaja, ki prinaša bistvene vsebinske novosti. O tem, kaj se obeta prejemnikom socialne pomoči in kakšna je osnovna filozofija zakona, smo se pogovarjali z Miranom Kerinom, direktorjem Centra za socialno delo Ptuj.
Spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih naj bi se začele uveljavljati s 1. 1. 2012.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) kot bistveno novost v sistemu uveljavljanja socialnih transferjev prinaša »enotno vstopno točko« - center za socialno delo. S tem naj bi bil poenostavljen postopek uveljavljanja socialnih transferjev, s prvim januarjem pa bi torej o vseh pravicah iz javnih sredstev, tako občinskih kot državnih, odločali centri za socialno delo. Zakon naj bi sicer v veljavo stopil že junija letos, a je zaradi kompleksnosti prestavljen. Centri se bodo namreč morali povezati s 44 bazami podatkov, ki vežejo pravice na 58 različnih zakonov. Ker teh povezav junija ni bilo možno zagotoviti, naj bi zakon začel veljati januarja prihodnje leto.
S povečanim obsegom dela pa se po besedah Mirana Ke-rina, direktorja Centra za socialno delo Ptuj, povečuje tudi
potreba po novih zaposlenih. Centri naj bi nekaj zaposlenih dobili iz občin in SPIZ-a. A kot pojasnjuje Kerin, občine nad to idejo niso navdušene in s težavo odstopajo delavce, saj gre večinoma za posameznike, ki imajo več zadolžitev. Koliko novih prostih delovnih mest bi lahko zakon prinesel - če sploh - ni jasno, povsem razumljivo pa je, da bo ptujski Center za socialno delo po novem letu, če bo zakon stopil v veljavo, potreboval 11 novih strokovnih delavcev.
Prejemki nekaterih so zelo veliki
„Osnovna filozofija zakona je, da tisti, ki so brezposelni, ne morejo dobiti več trans-ferjev kot tisti, ki delajo," pojasnjuje Kerin in dodaja, da se po sedanji zakonodaji marsikomu „ne splača" hoditi v službo. Kot primer, kako visoki so lahko danes socialnih transferji, navaja družino, ki ima pet otrok, mati je noseča in z otroškimi dodatki ter ostalimi prejemki vsak mesec na svoj račun prejmejo kar 1400
socialno delo Ptuj
evrov. Gre za primer družine iz Ptuja, ki je presenetil tudi samega Kerina.
In ravno takšne primere naj bi nov zakon onemogočil. Centri za socialno delo bodo po novem imeli pregled nad vsemi dodeljenimi pravicami iz javnih sredstev, s čimer bo tudi onemogočeno prijavljanje na različne naslove in „zlorabljanje". „Na ta način bo poskrbljeno, da bodo sredstva bolj pošteno razdeljena in da
jih bodo res dobili tisti, ki jih potrebujejo," pojasnjuje Kerin.
Ob tem dodaja, da določeni posamezniki dajejo različne vloge za pridobitev javnih sredstev na različne naslove, kar naj bi nov zakon preprečil. „Tako dobijo pomoč za nakup šolskih potrebščin na centrih za socialno delo, na Karitasu in še kje," pojasnjuje Kerin.
Višja socialna pomoč za 50 evrov
Tisti, ki bodo upravičeni do pomoči, pa bodo lahko po novem dobili tudi več kot sedaj. Tako bo na primer denarna socialna pomoč višja. Z 229,53 evra se bo povišala na 288 evrov. A Kerin predvideva, da se bo znižalo število upravičencev. Za pridobitev denarne socialne pomoči bo namreč potrebno tudi nekaj več dokazil.
V dvoumnih zadevah bodo socialni delavci na terenu preverjali situacijo. Posebna pozornost bo namenjena tudi parom, ki imajo otroka, a nimajo prijavljenega skupnega gospo-
dinjstva. Že anonimna prijava bo dovolj, da se bodo socialni delavci odpravili na teren preverit, ali dejansko živijo skupaj. „Če bomo v dvomih, bodo morali na Center prinesti konkretno dokazilo, da res nimajo skupnega gospodinjstva. Kako bodo to naredili, pa je njihova zadeva," še pojasnjuje Kerin.
Lastniki dragih avtomobilov več ne bodo prejemali socialne pomoči
Uvaja pa nov zakon tudi vrstni red uveljavljanja pravic in enotna merila ter pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja: nepremičnin, vozil, denarnih sredstev, pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih trans-ferjev in zagotavlja pomoč
socialno najbolj ogroženim. ZUPJS hkrati spodbuja posameznike za aktivno reševanje njihove situacije in aktivno vključevanje v družbo. Zakon bo enotno uveljavljanje vseh 13 pravic iz javnih sredstev omogočil tudi z vzpostavitvijo centralne evidence pravic iz javnih sredstev in s povezavo informacijskih sistemov.
Pomembna sprememba se nanaša tudi na to, koliko pravic bo posameznik v prihodnje lahko uveljavljal. Če bo višina skupnih prejemkov iz javnih sredstev presegala minimalno slovensko plačo, se določen prejemek ukine.
Med drugim zakon izključuje tudi prejemanje štipendije in otroškega dodatka sočasno. Slednji bo namenjen mladoletnikom, po 18. letu pa se bo ukinil in se uvede pravica do pridobitve državne štipendije.
Ali bo zastavljena filozofija s prvim januarjem 2012 zaživela in koliko bo uspešna oziroma ali bo to le še en zakon, ki bo ostal mrtva črka na papirju, bo jasno že kmalu.
Dženana Kmetec
imeti precej znanja. Predvsem pri nemški opremi je na trgu zelo veliko kopij in treba je imeti znanje, da ločiš original od ponaredkov, ki so zelo dobri. Veliko se da naučiti iz originalnih slik tistega časa in seveda natančnim preučevanjem le-teh. Imam okrog 5000 kraljevinskih slik, celo iz mariborske kadetnice. Nedavno sem jih celo posodil za izdajo knjige. Vso orožje, ki ga imam, je dekorativno, kar pomeni, da je onesposobljeno. To mu daje poseben čar, saj ga lahko obiskovalec prime v roko," je povedal Dragan Kokot.
Za takšno zbirko so domači prostori postali že kar pretesni, zato Draganu Kokotu domača KS namerava pomagati pri pridobivanju razstavnih prostorov. Zelo radi bi se dogovorili za uporabo prostorov v nekdanji stari šoli na Svetinjah in tam uredili muzej vojaške opreme, ki ga s toliko eksponati v Sloveniji ni, pravi Kokot in razmišlja, da bi takšen muzej lahko služil tudi kot dodatna turistična ponudba v kraju. Zbiratelj rad svoje eksponate pokaže zainteresiranim, vendar prostor je postal resen problem. Takšen hobi zahteva veliko časa in denarja, zato Dragan Kokot pravi, da če ga pri tem ne bi podpirala cela družina, ne bi šlo. Prizna, da je bilo predvsem na začetku precej težko, sedaj pa je s svojim zbirateljstvom že vse po malem okužil, tako da je žena za obiskovalce minulo soboto skuhala celo pravi vojaški pasulj.
Viki Ivanuša
Svetinje • Izjemen muzej vojaške opreme
Išče se uniforma maršala Tita
Na ograji hiše v samem središče Svetinj se nahaja skromen napis, ki naključnim obiskovalcem enega najmlajših krajev v Sloveniji sporoča, da se tam nahaja zasebni muzej vojaške opreme. Da bi zbrane eksponate predstavil obiskovalcem, zbiratelj Dragan Kokot enkrat letno pripravi dan odprtih vrat. Takrat se na Svetinjah zberejo ljubitelji vojaške opreme.
Letos je četrti dan odprtih vrat potekal v sodelovanju z ormoško veteransko organizacijo in krajevno skupnostjo Ivanjkovci. Organizatorje je podprlo tudi vreme, zato ni čudno, da so se na dvorišču, ki se je spremenilo v razstavni prostor, zbrali zbiratelji iz vse Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bosne. Z zbirateljstvom se je
Dragan Kokot začel ukvarjati povsem slučajno. Pred šestimi leti je v gozdu našel nemško čelado. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati čelade. Dve leti ga je to zadovoljevalo, potem pa mu je stric, ki je bil polkovnik v jugoslovanski vojski, podaril svojo uniformo. In začarani krog zbirateljstva se je zavrtel. Čeladam so se
pridružile uniforme, nato še orožje, medalje in vse, kar sodi zraven. Potem je svoje zbira-teljstvo vseeno le malo omejil na opremo JNA od leta 1950 naprej in opremo nemške vojske med letoma 1935 in 1945. „Čar zbiranja je v tem, da nikoli ne dokončaš. Lahko zbiram do smrti, pa ne bom končal. Vedno mi še nekaj manjka.
Spomnim se, kako so mi v Beogradu zmajevali z glavami, ko sem iskal uniformo vojaka Titove garde. Večkrat so mi povedali, da tega ne bom nikoli dobil. Ampak vse se dobi. Čez leto dni sem jo imel. Treba je biti pravi čas na pravem mestu in aktivno iskati. Treba je imeti poznanstva in tudi biti pripravljen plačati, ker danes se nič ne dobi zastonj. Tudi če stvari ležijo na podstrešju in njihove prave vrednosti lastniki sploh ne poznajo," je povedal Dragan Kokot.
Zbiratelj niti sam ne ve, koliko eksponatov je v njegovi
zbirki, pove pa, da jih je kar dva dni čistil in pripravljal za razstavo, kar daje slutiti, da jih je veliko. V zbirki, ki je lepo dokumentirana in označena, je čez 100 različnih uniform, toliko pripadajočih šapk in čelad. Med eksponati je tudi uniforma Dragana Kokota, ki je rezervist Slovenske vojske. Trenutni cilj pa je iskanje uniforme maršala Tita in uniforme nemškega oficirja.
Eden najstarejših eksponatov je uniforma poročnika Kraljevine Jugoslavije iz leta 1918, pištole so še starejše, saj nosijo letnice 1903 in 1906. Vsak eksponat ima svojo zgodbo, najbolj se je namučil prav z uniformo Titovega gardista. Pri iskanju je nepogrešljiv pripomoček internet, veliko pa je treba tudi potovati po sejmih - Zagreb, Beograd, Gradec, Dunaj so le nekatere od postojank zbiratelja, ki pove, da so eksponati v Gradcu celo cenejši kot v Beogradu. „Najbolj zanimivo je iti domov h komu, ki ti pove vso zgodbo o svojem eksponatu. Za ta hobi je treba
Foto: Viki Ivanuša
i BEi rr		
H' M	r -T	r -1 1 -¿i
		
		
i MJ	it ■ " r /J \	■ Mm
		
Foto: Viki Ivanuša
V zbirki ne manjka najrazličnejše orožje.
Dragan Kokot je strasten zbiratelj vojaške opreme.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (23.)
Šok v Christchurchu
Foto: Dani Zorko
Katedrala v Christchurchu je pod sabo pokopala 20 ljudi.
• - ■- • ggpg|
-, i - m §i
iW^Ï.....
Razpoke na cestah
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Uničeno poslopje zgodovinske stavbe
Po nekaj tednih sem se preselil v drugo bajto, kjer nas je bilo pet kameradov, ki smo vsi delali v različnih vinogradih. Lastnika, japonski par, sta nas prišla pogledat le vsake kvatre, drugače sta pa vsake toliko pripeljala tudi ovco, da je malce »vrtnari-la« med drevesi. Ime ji je bilo Sonček in že lep čas sem jo na hipe že videl v pečici. Vedno, ko je zaslišala kakšen zvok pri vratih, je začela blejati. In kar ni nehala. Niti grožnje z loncem niso pomagale, zato sem vrgel puško v koruzo in se kratko malo navadil na to pošast.
Lepega popoldneva pa so se Kiviji soočili s pravo katastrofo.
V	času kosila je tretje največje mesto na Novi Zelandiji, Chri-stchurch, stresel močan potres z magnitudo 6,3 po Richterju. Vsa država je bila v hipu na nogah, pomoči in aktiviranju prebivalstva pa ni bilo ne konca ne kraja. Potres je pod sabo pokopal okoli 300 ljudi, kar je lep odstotek za državo, kjer živi le slabih pet milijonov ljudi. Kot se je kasneje izkazalo, je pod ruševinami ostalo okrog 240 ljudi, ostale pa so uspeli rešiti v prvih dneh po potresu. Ljudje so šli pomagat iz celotne države, jaz in moji kolegi pa smo se prijavili kot prostovoljci za kakršnokoli pomoč. Ker je bilo v pripravljenosti še nekaj deset tisoč ljudi, nas na koncu niso poklicali v akcijo, smo pa vseskozi spremljali dogajanje.
Ko so ljudje bežali iz kraja potresa, so bile prazne vse bencinske črpalke; zaprte so bile trgovine, banke in vse ostale institucije; bankomati niso delali; zaradi razpok na cesti je bilo treba urediti obvoze ... skratka, navidezna panika na vrhuncu. Reševalci so prihajali iz vsega sveta. V tem trenutku sem se nahajal kakšnih 300 kilometrov severneje in potresa nisem čutil, sem pa si nekoč pogledal seizmološko karto Nove Zelandije in vtis ni bil prav nič pozitiven. Pod to otoško državico se namreč nahaja nešteto tektonskih plošč, ki se premikajo in povzročajo tresenje tal. Tudi če opazuješ relief iz zraka, je pozornemu opazovalcu takoj jasno, kako se vijejo pogorja in doline in kje potekajo stiki tektonskih plošč.
Ko smo se napotili v trgovino, ni bilo dobiti ne kruha, ne mleka in še nekaterih pomembnih živil. Vse je šlo v Christchurch.
V	mojem mestu je navidezno
potekalo vse normalno, opazen pa je bil upad prometa in ljudi, saj so vsi šli na pomoč prizadetim. Opaziti pa je bilo moč tudi veliko novih registrskih tablic z juga, saj so se pobegli zatekali k sorodnikom po vsej državi, odprli pa so tudi vsa »socialna« stanovanja, ki so jih drugače zgradili za družine brez prihodkov.
Popolna oskrba je stekla v nekaj dneh, bali pa smo se predvsem popotresnih sunkov. Pri potresu, ki se je zgodil na skoraj identičnem mestu pred slabe pol leta, so popotresni sunki zajeli vso državo in menda se je nekaj podobnega obetalo tudi sedaj, zato smo bili v pripravljenosti vsi, a se k sreči ni zgodilo nič pretresljivega. Samo to bi še manjkalo .
Bojda je bilo vse to objavljeno tudi v naših medijih in nemalo presenečen sem dobil kar precej klicev in sporočil, ali je z mano vse v redu. Seveda ljudje v naši državi nimajo predstave, kje se je kaj zgodilo in kakšna je razsežnost pojava, in iz tega razloga je bila zaskrbljenost upravičena. Pri nas pa je življenje teklo dalje, štorije v vinogradu so se vrstile, nekega dne pa se je končno ulilo kot iz škafa. Vsi smo bili toliko trmasti, da nismo hoteli domov in smo bili mokri do kože. Še najbolj jih je skupil Avstralec Michael, ki je bil vedno v isti majici in ni imel nikoli rezervnih oblačil. Ker več kot treh besed res ni mogel izdaviti na dan, nas je nemilo gledal in se tresel, kot da bi držal električnega pastirja. Končno smo nekje napraskali en pulover, da se je možak malce pogrel, sicer bi ga verjetno zvilo.
Blenheim ima posebno lego, saj dežja v samem mestu ni skoraj nikoli, okrog pa vedno. Čeprav je zjutraj okoli šeste še deževalo, se je do sedmih popolnoma zjasnilo in že smo tacali po mokri travi v vinogradu. Neko soboto pa nas je Bog le uslišal. Morali bi delati, prejšnji večer pa smo praznovali nek rojstni dan. Primerno razpoloženi se zjutraj postrojimo pred oknom in opazujemo oblake, ki so hiteli zdaj levo, zdaj desno. Oči so kar same lezle skupaj, a ko je končno prvič zagrmelo, so iskrice veselja napolnile sobo. Končno je prišel tudi odrešilni klic našega šefa, ki je celotno sobotno misijo odpovedal. Prešerne volje smo legli nazaj, a veselje je bilo kratko. Popoldne je namreč sledil drugi klic, ki je napovedal delo v nedeljo, da nadoknadimo zamujeno. Adijo, pamet .
Nadaljevanje prihodnjič
Pa naj še kdo reče, da je v gostilni varno.
=	Foto: Dani Zorko
-	-	v	v	v
Foto: Dani zorko Žalosten pogled na ulico, kjer se je nekoč brezbrizno sprehajalo stotine ljudi
Torek, 13. september
Leta 1784 so razglasili New York za glavno mesto nove države ZDA. Glavno mesto je bil do leta 1790.
Leta 1830 se je rodila avstrijska pisateljica baronica Marie von Ebner-Eschen-bach. Opisovala je kmečki svet in dunajsko družbo. Leta 1851 se je rodil ameriški bakteriolog Walter Reed, ki je odkril, da je rumena mrzlica posledica komarjevega pika.
Leta 1887 se je rodil v Vukovarju švicarski biokemik hrvaškega rodu Lavoslav Ružička.
Leta 1908 so na Ptuju izbruhnile velike protislovenske demonstracije, ki so povzročile fizične spopade med Nemci in Slovenci. Leta 1919 je prispel s skupino prostovoljcev na Reko »pesnik komandant« Gabriele D'Annunzio. Septembra 1920 je razglasil zasebno reško državico. Leta 1923 je španski general Miguel Primo de Rivera uvedel s privolitvijo španskega kralja vojaško diktaturo, ki naj bi nasilno preprečila grozeči propad države.
Leta 1959 je na Luni pristala sovjetska sonda Lunik 2, prvo vesoljsko plovilo na Zemljinem satelitu.
Leta 1979 je Južna Afrika je razglasila Vendo za neodvisno republiko. Sreda, 14. september Danes goduje Rasto.
1638 je umrl novoangleški kolonist John Harvard, ki je s svojo zapuščino omogočil obstoj in uveljavitev Harvardske univerze. Rodil se je 26. novembra 1607. 1769 se je rodil nemški naravoslovec in geograf baron Alexander von Humboldt.
1812 je vkorakala v Moskvo francoska vojska. Rusi so mesto zažgali, kar je povzročilo katastrofo izčrpane Napoleonove vojske. 1849 se je rodil Nobelov nagrajenec ruski fiziolog Ivan Petrovič Pavlov. 1852 se je rodil v Šibeniku srbski pisatelj Simo Matavulj. 1901 je po atentatu na predsednika McKinleya postal podpredsednik Theodore Roosevelet predsednik ZDA. Bil je prvi Američan, ki je dobil Nobelovo nagrado, in sicer za leta 1906 uspešno posredovanje v rusko-japonski vojni. Četrtek, 15. september Danes goduje Nikodem. Danes praznuje Žalostna Marija božja.
1830 se je z odprtjem proge Liverpool-Manchester začelo v Veliki Britaniji obdobje železnice.
1890	se je rodila angleška pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie. 916 so v prvi svetovni vojni Britanci poslali v boj prve tanke.
1928 je Alexander Fleming objavil odkritje penicilina. 1935je nemški Državni svet sprejel Zakon o državljanih rajha in Zakon za zaščito nemške krvi in časti. Njuna določila uzakonijo javno diskriminacijo Judov. 1908 se je rodil v Veliki Poljani pisatelj in politik Miško Kranjec. Petek, 16. september Danes goduje Ljudomila. Danes je mednarodni dan varstva ozonske plasti. 1745 se je rodil ruski vojskovodja, zmagovalec nad Napoleonom, smolenski knez in ruski feldmaršal Mihail Ilarijonovič Kutuzov. 1859 je angleški raziskovalec David Livingstone odkril jezero Njasa v Afriki.
1891	se je rodil nemški veliki admiral Karl Donitz, ki je organiziral nemško pod-morniško floto in postal njen poveljnik.
1532 se je pred Mariborom utaborila turška vojska, ki je štela je 140.000 mož.
1859 je škof Anton Martin Slomšek dosegel premestitev škofije v Maribor. 1941 se je OF razglasila za edino zastopnico odpora slovenskega naroda in vsem, ki bi se proti okupatorju borili mimo nje, zagrozila z likvidacijo. Sobota, 17. september Danes goduje Frančiška.
1787 so sprejeli prvo ustavo ZDA, ki je iz majave konfederacije ustvarila trdno federativno državo. Ustavo so začeli uporabljati leta 1789. 1854 se je rodil ameriški inženir in industrialec škotskega rodu David Dunbar Buick, ustanovitelj Buick Motor Car Company.
1877 je kemik William Henrv Fox Talbol iznašel negativ fotografij in kopiranje z njega v pozitiv (talbotipija), kar je prvič omogočilo razmnoževanje in povečevanje negativa.
1997 je prišlo v bližini Fojnice, približno 90 km od Sarajeva, do helikopterske nesreče, v kateri je umrlo 12 diplomatov, ki so v okviru ZN delali v BiH. Nesrečo so preživeli štirje člani helikopterske posadke. Zanimivo je, da je skoraj na istem kraju prišlo do letalske nesreče pred 10 leti. V njej je umrl takratni predsednik SFRJ Džemal Bijedic.
890 se je rodil v Zakojci pri Baški grapi slovenski literat France Bevk. Nedelja, 18. september Danes goduje Irena.
53 se je rodil rimski cesar Trajan. Pod njim je dosegel rimski imperij največji obseg.
1709 se je rodil angleški pisatelj, leksikograf in izdajatelj dr. Samouel Johnson.
1739 so sklenili beograjski mir. Avstrija je morala vrniti Turčiji Srbijo z Beogradom in Šabcem. Meja med Turčijo in Avstrijo se je ustalila na Donavi in Savi. 1814 se je začel Dunajski kongres, ki je uredil razmere v Evropi po Napoleonovem padcu.
1851 je prvič izšel ameriški časopis New York Times.
1905 se je rodila švedska filmska igralka Greta Garbo - božanska Greta, s
pravim imenom Greta Lovisa Gustavson. Umrla je leta 1990.
1923 so se Američani umaknili iz Dominikanske republike, ki je tako dobila
samostojnost.
Ponedeljek, 19. september Danes goduje Suzana.
Danes je mednarodni dan miru.
1657 se je s pogodbo v Welawi poljski kralj Jan Kazimir odrekel suverenosti poljske krone nad Prusijo.
1783 sta brata Montgolfier, Jacques-Etienne in Joseph-Michel, varno spustila v zrak balon na vroč zrak s prvimi potniki. Glede potnikov sta bila sicer še previdna. To so bili petelin, raca in ovca.
1802 se je rodil madžarski politik in bojevnik za neodvisnost države Lajos Kos-suth.
1812 je umrl v Frankfurtu na Majni Mayer Amschel Rothschild, začetnik slovite evropske dinastije bankirjev.
1900 so v Parizu pomilostili Alfreda Dreyfusa, ki so ga na protižidovskem procesu pred tem po nedolžnem obsodili veleizdaje. 1922 se je rodil češki atlet Emil Zatopek, veliki tekač petdesetih let. 1928 je bil prvič predvajan film Walta Disneyja Parnik Wilie, v katerem je imela glavno vlogo Miki Miška.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
Možu ni več do mene
S partnerjem sva skupaj pet let in imava dve leti staro punčko. Prišla sem do točke, ko ne vidim več izhoda. On se zapira vase, gleda televizor, hodi s prijatelji na pijačo, do mene pa se obnaša, kot da me ni. Včasih je tiho cel teden. Pravi, da je že naveličan mojega kričanja ter da sem tečna in posesivna. Resnično se težko zadržim, ko ga gledam, kako mu ni mar zame. Ali sem res jaz tako naporna, da se z menoj ne da živeti? Lepo pozdravljeni! Odgovor na vaše vprašanje je zdrava, zrela komunikacija in jasne razmejitve med vama. Nimate vpliva na odzive, ki jih ima vaš mož ob vas in na njegovo tišino, lahko pa mu pomagate začutiti, kaj se dogaja v njegovem čustvenem svetu.
Poskušajte se umiriti, začutiti prvo sebe in namesto kričanja možu samo povejte, koliko ga pogrešate in si želite njegove bližine. Koliko vas je strah ob tem, ko se zapira vase
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@siol. net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
ali sedi pred televizorjem. Iskreno in z mirom povejte, kako vam je ob njem, brez krivde in kritiziranja.
Naredite poskus. En teden se vedite do njega na način, kot pričakujete, da bi se on vedel do vas, in opazujete spremembo v njegovem vedenju. Ne čakajte, da vas bo on poiskal, vi poiščite njega. Brez kričanja. Mož se umika v svoj svet, ker se boji vaših odzivov, ki ga najverjetneje zelo globoko spominjajo na nekoga iz otroštva. Ko se bo eden od vaju otoplil in našel sočutje do drugega, bosta ustvarila prostor, kjer bo varno in prijetno. Eden torej mora ustaviti to kolesje. Verjamem, da je za vas to težko ob dveletnem otročku, ki vas zelo potrebuje in hkrati pričakujete, da bi vam bil partner v pomoč. Če kdo sedaj v tem odnosu resnično potrebuje podporo in ljubezen, ste to vi. Ker pa je ne prejmete, ste preutrujeni, zato se odzivate s kričanjem in kritiziranjem.
Lahko pa se skupaj odločita za terapevtski proces, ki vama bo pomagal ustvariti varen prostor, kjer bosta našla besede, ki vaju vodo povezale in bosta ponovno našla čustveni stik ter se zbližala.
Sprašujete, ali ste res vi tako naporni, da se z vami ne da ži-
veti. Ne vem, koliko vas osvobodi, če vam rečem, da niste vi naporni, naporna so čutenja, ki se med vama prebujajo in pogojujejo vajine odzive. Zaradi krivde, ki je med vama nenehno prisotna, je odnos dodatno blokiran. Osvobodite se te krivde, sami sebi dajte priznanje, da ste v redu in da z vami ni nič narobe. Trudite se, kolikor zmorete, pa je čustvena zgodba toliko zavezujoča, da se vam telo samo odziva in ga ne zmorete kontrolirati. Ob tem pa ostajate sami in nerazumljeni. Tudi partner ob vsej tej zgodbi ostaja sam, nezačuten in zapuščen in se sprašuje, ali vam je sploh bilo kdaj mar zanj in za to, kar on čuti.
Predvsem pa poskrbite zase, ne pričakujte, da bo mož poskrbel za vas. Dajte to, česar sami nimate in najgloblje pogrešate, možu. Presenečeni boste ugotovili, da ima on popolnoma enako potrebo po bližini in toplini kot vi. Ko boste dali, kar pričakujete, boste hkrati zapolnili svojo vrzel. Mož pa se bo na vaše spremenjeno obnašanje začel odzivati na za vas presenetljiv način. Torej če si zjutraj želite, da vas objeme, ga najprej vi objemite. Ne čakajte užaljeni in jezni, ker vas ne razume in ne čuti, saj se bo s tem vajin
odnos samo še bolj oddaljil.
Ko boste začutili globoko stisko in vas vaš mož ne bo začutil in razumel, ko bo šel pred televizor ali se umaknil v tišino, se umirite, položite roko na prsni koš in globoko dihajte. V tem času razmislite o svojem odzivu in načinu približevanja. Približajte se mu umirjeno in sproščeno, brez pričakovanj, jeze in obsojanja.
Ko se počutite sami, lahko napišete svoje stiske in čutenja tudi na papir. Pišite tako dolgo, da bolečina in čutenje popusti.
Če boste vztrajali, bo tudi mož našel pot do vas, vendar boste verjetno vi morali narediti prvi korak.
Želim vama topel odnos in veliko razumevanja.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Zdravstveni nasveti
Matricaria recutita, chamomilla - kamilica
Homeopatsko zdravilo kamilica je primerno za bolnika, ki mu gredo bolezen in vse, kar je povezano z boleznijo, "na živce". Bolnik je občutljiv, razdražljiv in nestrpen. Še posebej težko prenaša bolečino.
Homeopatska kamilica se lahko uporablja:
- pri vročini; ki se pojavi zaradi stresa ali jeze. Otroci zbolijo pred potova-
njem ali med izraščanjem zob. So sitni, razdražljivi. Vročina je visoka, izmenjuje se z mrzlico. Nekateri deli telesa so mrzli, drugi vroči. Obraz in dah sta lahko vroča, ostali deli telesa mrzli. Pri otrocih eno lice bledo, drugo rdeče. Bolnik se poti in je žejen;
- pri vnetem ušesu, zlasti pri otrocih, ko imajo vse opisane znake: razdražlji-
Foto: Črtomir Goznik
Jerneja Gril, mag. farm.
vost, so sitni, težko prenašajo bolečino, bolečina je huda, utripajoča;
-	pri zobobolu, ko je bolečina zelo huda in se pojavlja v navalih, zlasti po topli hrani in pijači;
-	pri otrocih med izra-ščanjem zob;
-	pri glavobolu, in sicer pri utripajočem glavobolu, ki se pojavi zaradi visoke temperature ali vnetja obraznega živca. Lahko pa je tudi posledica jeze. Eno lice je bledo, drugo rdeče. Bolnika po glavi obliva znoj, lase ima vlažne. Ne prenaša nikogar okrog sebe. Značilna je izredna preobčutljivost na bolečino;
-	pri krčih v trebuhu;
pri dojenčkih in otrocih, ki imajo trebuh napet in občutljiv na dotik. Bolnik je preobčutljiv na vse: hrano, pijačo, svetlobo, vonjave, premikanje. Z ničemer mu ni mogoče ustreči. Težav ne more prenašati in pogosto škripa z zobmi;
-	pri driski; pri dojenčkih in otrocih pri izrašča-nju novih zobkov. Blato se spreminja, pogosto je zelenkasto obarvano in vsebuje koščke neprebavljene hrane;
-	pri menstruaciji, pred-menstrualnem sindromu; bolnica ima močne krčevite bolečine, nato se izloči velik strdek krvi. Lahko ima tudi drisko. Menstruacijski tok krvi je po navadi na začetku šibek, potem obilen in temen. Bolnice so občutljive na bolečino, nestrpne, vse jih moti, ne marajo družbe, in "raje bi umrle", kot da morajo prenašati to bolečino.
Chamomila ima značilnosti zelo čustvenega, temperamentnega in preobčutljivega zdravila. V homeopatiji se največ uporablja pri otrocih, zlasti med izraščanjem zob-kov, ki so ob tem nemirni, sitni in razdražljivi.
Jerneja Gril, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prihaja jesen
September se v naslednjem tednu preveša v drugo polovico, z njim pa tudi delo na vrtu. Prav gotovo imate največ dela sedaj na zelenjavnem vrtu, ko je treba pobrati ves pridelek in ga shranit za puste zimske dni. Pa tudi rastline je treba počasi pripraviti na zimski počitek. Zato trajnic, grmovnic in dreves ne gnojimo več. Razen vrtnic ostalih grmovnic tudi režemo ne več do začetka novembra. Le tako bo les primerno dozorel in bo pripravljen na zimo.
Sobne rastline
Zdaj je čas, da tisti, ki želite božično cvetenje amarilisov oz. vitezovih zvezd, jih izkopljete oz. izpulite. Tako bodo čebulice v miru dozorele in jih boste konec oktobra že ponovno posadili in pričeli zalivati. Listje pustite na čebulicah, naj se kar na njih posuši. Šele potem ga odrežete.
Če želimo zgodnejše zimsko cvetenje škrnicljev ali kal, jih tudi izkopljemo iz vrta in gomolje posušimo. Če pa so v loncih, prenehamo zalivati, saj potrebujejo počitek pred cvetenjem. Tudi sobne rastline pričnemo počasi pripravljati na zimo. To pomeni, da jih dobro pregledamo, če se na njih niso naselili kakšni nepovabljeni gostje - škodljivci. Zdaj še lahko rastline postavimo na prosto in poškropimo.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Poleti cvetoče čebulnice so letos povsod zelo lepe. A čez dober mesec jih bomo izkopali in shranili gomolje, korenine za naslednje leto. Zato jih je sedaj smiselno ravno tako zaliti s kombinacijo pripravkov Proplant ali Previcur in Switch. Tisti, ki ste bolj ekološko naravnani, pa lahko uporabite žajbljev čaj, kombiniran s čajem iz listov hrena. Vendar je treba s to kombinacijo rastline zaliti vsaj trikrat še pred zimo.
Kane se sicer počasi že pripravljajo na počitek in končujejo cvetenje. Da ga vsaj nekoliko podaljšamo, je treba sproti odstranjevati semenske zasnove in odcvetele cvetove.
Tiste gladiole, ki so cvetele zgodaj, so zdaj že primerne za izkop. Dalj časa bodo čebulice v zemlji, več je možnosti, da se na njih naselijo škodljivci ali bolezni. Izkop začnemo, ko listi delno porumenijo. Izkopljemo jih z listi vred. Gomolje očistimo zemlje, vendar le toliko, kolikor lahko zemlje odstranimo brez sile, da ne poškodujemo gomoljev. Nato jih zložimo v plitve lesene zabojčke: v samopostrežnih trgovinah jih lahko večkrat dobimo povsem zastonj. Te zabojčke dajte nekam na suho in zračno mesto, da se povsem posušijo.
Ko se listi povsem posušijo, jih porežemo na dolžino približno 10 cm. Nato jih še zadnjič namočimo v zelo močan žaj-bljev čaj, lahko ga kombiniramo s čajem iz vratiča, ki ga ravno zdaj najlažje naberemo in pripravimo, saj lepo cveti. Gomolje nato posušimo in shranimo. Najbolj se obnese shranjevanje čebulic v mrežastih vrečah, obešenih pod strop. Prostor ne sme biti vlažen, gomoljev ne hranimo v istih prostorih, kjer imamo shranjeno sadje ali krompir.
V letošnjem letu so prav lepe na vrtovih tudi sončnice. Pogosto ne uspemo shraniti dovolj semena za zimsko hrano našim prijateljicam - pticam pevkam. Pomagamo si lahko tako, da vsaj nekaj cvetov potem, ko so odcveteli, ovijemo z agrokopreno ali še bolje z odsluženimi tankimi kosi zaves. Ne računajte pa, da boste imeli vsako leto na vrtu nizke polnjene sončnice, če poberete z njih seme. Kmalu se izrodijo, saj se križajo z ostalimi, navadnimi sončnicami v okolju. Enako velja za nizke, grmičaste sončnice, ki so navadno že naslednje leto višje, kmalu pa tako visoke, da nas prerastejo.
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča
Zelo močan insekticid lahko pripravimo sami iz rastline, ki raste ob številnih cestah. Rečemo ji vratič. Prav lepo rumeno cveti, cvet je podoben majhnim gumbkom, vonj pa je podoben krizantemam. 300-500 gramov svežega zelišča s cvetovi vred namočimo v 10 l vode in damo nekam na prosto. Sod pokrijemo in večkrat premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo. Tekočino shranimo v temne steklenice na hladno. Do njih ne smejo imeti dostopa otroci. Za razkuževanje čebulic uporabimo nerazredčen pripravek, za škropljenje zelenih delov pa redčimo v razmerju 1 : 3.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
V sredo, 30. novembra, bo v Hali Tivoli koncert legendarne britanske rock zasedbe Whitesnake. Skupina White-snake je Ljubljano že osvojila z odličnim koncertom pred nekaj več kot petimi leti, ko so napolnili ljubljanske Križanke. V Ljubljani se bodo ustavili v okviru istoimenske turneje ob izidu novega albuma z naslovom Forevermore. Skupina je nastala leta 1978 na pobudo nekdanjega pevca skupine Deep Purple Davida Coverdala, kije še vedno zaščitni znak skupine Whitesnake. Prvi album z naslovom Slide It so izdali leta 1984. Globalni mednarodni prodor pa jim je uspel leta 1987, ko so izdali album Whitesnake, na katerem najdemo dve veliki svetovni uspešnici, balado Is This Love in skladbo Here I Go Again. Album so prodali v več kot osemmilijonski nakladi. Fantje so se znova zbrali leta 1989 in posneli album Slip Of The Tongue, že takoj naslednje leto je izšel album z njihovimi največjimi uspešnicami. Na
To je to
Whitesnake
Foto:topnews.in
naslednji album so ljubitelji njihove glasbe čakali vse do leta 1997, ko je izšel album Restless Heart. Leta 2003 so se odpravili na glasbeno turnejo, na kateri so praznovali 25-letnico svojega dela. Februarja 2006 so Whitesnake izdali DVD, poimenovan Live... In The Still Of The Night, dve leti kasneje pa že deseti studijski album Good To Be Bad. Po številnih koncertih v Evropi in ZDA se je skupina lotila snemanja novega materiala, leta 2010 pa so tudi oznanili zamenjave v skupini: bobnarja Chrisa Frazierja je zamenjal nekdanji bobnar Billyja idola Brian Tichy, na bas kitari pa je Michael Devin nadomestil Uriaha Duffyja),
Kako?
u.. klikni POVABI n,
V meniju k krf	h
ostale privlačne nagrade!
[note sni k ¡.si
tal.: 01 1? ??
in začni pošiljat, povaMa
.....—
pošlji: FLIRT3 na 4444
novi član zasedbe je tudi na klaviaturah Brian Ruedy. 25. marca 2011 je skupina v novi zasedbi izdala album Forever-more, v okviru izida nove plo-ščepa so nastopili na številnih koncertih in festivalih po Evropi in v ZDA.
®@®
Revija Rolling Stone je med svojimi bralci izpeljala še eno zanimivo anketo. Tokrat so izbirali najslabše pesmi iz devetdesetih. Zanimivo je, da so se med najslabšimi skladbami iz tega obdobja znašle nekatere velike svetovne uspešnice. 10 najslabših skladb v devetdesetih po izboru revije Rolling Stone:
1.	Barbie Girl - Aqua
2.	Macarena - Los Del Rio
3.	Achy Breaky Heart - Billy Ray Cyrus
4.	Ice Ice Baby - Vanilla Ice
5.	Tubthumping - Chumbawam-ba
6.	MMMBop - Hanson
7.	My Heart Will Go On - Celine Dion
8.	Who Let the Dogs Out? -Baha Men
9.	I'm Too Sexy - Right Said Fred
10.	What's Up? - 4 Non Blondes
Strokovna žirija, ki podeljuje prestižno britansko glasbeno nagrado mercury, je odločila, da je britanski album leta Let England Shake pevke PJ Harvey. To je že njena druga tovrstna nagrada, prvo je prejela pred desetimi leti za album Stories from the City, Stories from the Sea. Ob PJ Harvey so se v finale za nagrado med drugimi uvrstili še Adele z albumom 21, Tinie Tempah za Disc-Overy, Anna Calvi s prvencem, ki nosi njeno ime, in Elbow z Build a Rocket Boys! Velika večina je pričakovala, da bo letos nagrado osvojila Adele, ki je s svojim izjemnim vokalom in zadnjim albumom osvajala svetovne glasbene lestvice. Mercury Music Prize podeljujejo od leta 1992.
Po dvajsetih letih se na glasbeno sceno z novim albumom vrača 87-letna legendarna ameriška igralka in pevka Doris Day. Novi album z naslovom My Heart bo nasledil njeno zbirko največjih uspešnic iz daljnega leta 1994. Na albumu bomo lahko slišali nekatere nove, še nikoli objavljene skladbe, ki jih je produciral njen pokojni sin edinec Terry Melcher. Na albumu bosta tudi
Aqua
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	STAY AWAKE - EXAMPLE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT RIZZLE KIKCS
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	DANZA KUDURO - LUCENZO feat. DON OMAR
3.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
Civilizacija
Gledam ta od solza moder planet. Pogledam bliže, nekaj se na njem dogaja. Nekaj migeta in gomazi na vse strani. To vrsto so poimenovali Homo Sapiens, po domače tudi
J, _	človek. No, v bistvu se je Homo Sapiens sam
j poimenoval. In poimenovalješevsedrugo, kar je našel. Ima se za dominantno vrsto na tem planetu, pa četudi je jasno, da so to mikroorganizmi. Na vsakem gnilem jabolku jih je namreč več, kot je ljudi na vsem planetu. A za dominantne se nimajo zaradi števila (čeprav radi mislijo, da jih je veliko); za dominantno vrsto se imajo zaradi svojih dosežkov, zaradi reči, ki so ji prav tako nadeli ime - civilizacija.
In ko sem tako opazoval moder planet in vse preveč Homo Sapiensov na njem sem se nenadoma vprašal, kaj neki to sploh je, civilizacija. Kaj neki to pomeni meni? SSKJ namreč navaja takšno razlago: "... skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek ...". Vendar bolj kot razmišljam o tem, bolj mi je jasno, da to ne more apriorno označevati in pojmovati civilizacije. Kakorkoli je znanstveni napredek pomemben in ga cenim, še zdaleč ni vse. Ne morem, da se ne bi vprašal in ponovil te že obrabljene besedne zveze, kaj pa duhovni napredek. Napredek v miselnosti in zavesti človeka, človeštva?
Smo na tem področju sploh kaj napredovali, smo v vseh teh tisočletjih končno naredili kakšen korak naprej? Po mojem že kakšnega, a ne kaj veliko. Smo mar kaj drugačni (ne fizično) kot so bili ljudje pred petimi tisočletji, smo se kaj spremenili? Že res, da se te dni premikamo v konzervah z motorji in smo se spoprijateljili z elektronskimi stvori, pa vendar ... Še zmerom imamo sužnjelastništvo, le da se mu več ne reče tako, še zmerom imamo vojne, izkoriščanje planeta in ljudi (v tem smo celo postali boljši) ter še cel kup takšnih reči.
Zato zame civilizacija ne označuje tehničnega in znanstvenega napredka in ne morem sprejeti trditve, da je človeštvo civilizirano. Civiliziranost mi pomeni, da ljudje razmišljajo ter ne počnejo tistega, kar se na prvi pogled zdi njim v korist, ne glede na posledice, da ne delajo slepo po navodilih avtoritete, pač pa se pred dejanji vprašajo, ali je to, kar počnejo, prav. Ali s tem komu ali čemu škodijo. Temu jaz pravim duhovni napredek, temu pravim civilizacija.
Naj se sliši še tako kičasto in klišejsko, zdi se mi, da v zadnjih letih opažam neke spremembe v zavesti ljudi, predvsem v odnosu do okolja in planeta. Namreč, ljudje so se začeli zavedati, da imamo na voljo samo en planet, da smo del njega in da človek ni nič več od ostalih bitij ter ni gospodar Zemlje (čeprav določene knjige učijo, da je vse na Zemlji z namenom, da služi človeku). Vendar, kot zmeraj, do takšnih spoznanj so se po premišljevanju pritolkli posamezniki, ne večina ali širša množica.
Potem se je nekako začelo reciklirati, začelo se je govoriti o stvareh, ki se jih poliva po poljih, snoveh, ki se jih dodaja živilom, in tako naprej, ampak večina ljudi se v resnici sploh ne zaveda pomena vsega tega. Ne vedo, čemu se vse to počne, na podlagi katerih spoznanj se to počne. In to samo zato, ker o tem ne razmišljajo (s svojo glavo seveda). Zdaj pač ločujejo odpadke, a samo zato, ker so jim oblastniki pač tako rekli, še posebej pa zaradi zapovedanih visokih kazni. Nekateri to naivnost in te trende seveda ponovno s pridom izkoriščajo, vendar to je že druga tema. In tako smo spet pri veri (v tem primeru recimo, da v oblast), katere se večina tako oklepa, ker je pač najlažja izbira, hkrati pa je po mojem mnenju ravno ta kriva za tako počasne premike v družbi, saj blokira duhovni napredek. Pri tem je povsem vseeno, za katero vero gre. Vera je namreč vera, pa ali v Boga, Alaha, režim ali pa tudi v astrologijo. In dokler je ta, napredka ne more biti.
Ah ja, morda pa bo kdaj vendarle bolje ...
Matic Hriberšek
dve priredbi, prva bo skladba You Are So Beautiful, ki jo v originalu izvaja Joe Cocker, druga pa skladba Disney Girls zasedbe Beach Boys. Doris Day je v svoji izjemno bogati karieri posnela več kot 30 filmov, vključno s filmom Calamity Jane, za katerega je leta 1953 prejela tudi oskarja. Zatem je skupaj z Rockom Hud-sonomposnela niz romantič-
nih komedij. Za vlogo v filmu Pilow Talk je bila nominirana tudi za oskarja za glavno žensko vlogo. Doris Day pa ni edina slavna oseba, ki se v starih letih vrača na glasbeno sceno, saj se je recimo leta 2009 Vera Lynn v 92. letu starosti uvrstila na uradno britansko glasbeno lestvico.
Janko Bezjak
Foto:topnews.in
estvi
j t
_ NAJ /
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAEL FRANTI/SPEARHEADS
4.	BEST THING I NEVER HAD - BEYONCE
5.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUNT
6.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
7.	WALK - FOO FIGHTERS
8.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
9.	LITTLE SCHOCKS - KAISER CHIEF
10.	SHE MAKES ME WANNA - JLS
11.	BACK TO BLACK - AMY WINEHOUSE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe FlirtMaker: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: wwwsmscity. net/flirtmaker. FlirtMaker je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na4444. Reklamacije: 041-494751, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k tamu 12, 2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberete na spletni strani www.flirtmaker.com. Nagracha igra poteka od 1.9. 2011 do 30.9. 2011, do 24.00 ure.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna enolončnica, gratinirane skutne palačinke SREDA
narastek iz špagetov z zelenjavo*,
solata
ČETRTEK
mesno-zelenjavna rižota, solata PETEK
kumarična omaka s krompirjem,
pečene hrenovke
SOBOTA
ocvrti kaneloni s šunko in sirom,
solata
NEDELJA
porova juha, pečen piščanec, pražen krompir, solata PONEDELJEK
polnjen paradižnik**, solata
*Narastek iz špagetov z zelenjavo
Sestavine: 0,5 dl olja, 1 čebula, 30 dag pi-ščančjega fileja, žlička vegete, 25 dag šampi-njonov, 2 rdeči papriki, sol, mleti poper; 30 dag špagetov; 10 dag edamca, 15 dag šunke; 2 jajci, 2 dl kisle smetane
V kozici na segretem olju prepražite drobno narezano čebulo. Dodajte koščke piščanca in vegeto ter pražite še 5-6 minut. Dodajte na lističe narezane šampinjone in na manjše kose narezano papriko. Solite, poprajte in du-šite 7-8 minut. Medtem skuhajte špagete, jih odcedite in stresite v ognjevarno posodo. Na njih razporedite rezine sira, čezenj pa rezine šunke. Vse skupaj prelijte z omako iz kozice, potem pa še z mešanico stepenih jajc in kisle smetane. Posodo postavite v pečico, segreto na 220 stopinj, in pecite 15 minut.
**Polnjen paradižnik
Sestavine: 9 svežih, srednje velikih zrelih paradižnikov, 1 jajce, 3 velike žlice krušnih drobtin, 1 strok česna, 9 črnih oliv, 100 - 120 g sira feta, malo olivnega olja
Paradižnike operite, jim odrežite zgornji del ter jih z majhno žličko izdolbite. Z luknjo navzdol jih postavite na krožnik, da se odcedi-jo. Jajce razžvrkljajte in mu dodajte drobtine, drobno sesekljan česen, na koščke narezane črne olive ter na drobne kocke narezano feto. Če je masa presuha, dodajte žlico ali dve iz-cejenega paradižnikovega soka. Soliti ni potrebno, ker je že feta precej slana. Odcejene paradižnike nadevajte s pripravljeno maso, po vrhu pokapljajte z olivnim oljem in jih položite na pomaščen pekač. V ogreti pečici pecite 20 minut na 200 stopinjah.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
PREBIVALEC LEŠ
Štajerski TEDNIK
PESNIŠKA ZBIRKA TOMAŽA ŠALAMUNA
AVTOBIOGRA-FIJA IVANA DOLENCA
KUPLJENA STVAR
AMERIŠKI ROCKOVSKI KITARIST HENDRIX
NAŠA PEVKA DEŽMAN
RENIJ
NAŠA PEVKA
IN TV VODITELJICA
AMERIŠKI KOŠARKAR NBA LIGE PIPPEN
VOZNIK TAKSIJA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČASTNI NASLOV KARDINALOV
NEMŠKI KAMION
PLAČ
SREDSTVO, PRIPOMOČEK
TENISAČ WILANDER
KRVNO MAŠČEVANJE
SKAKALEC NYKÁNEN
KONIČASTO KLADIVO
MODEL POLJSKEGA FIATA
LUČAJ
LESTEV, LOJTRA
OTOK NA JADRANU
SPIRALA, VZMET
VELIKA NEMŠKA LUKA
POUDAREK, NAGLAS
NAŠ NOVINAR MILHARČIČ
KNJIŽENJE
OPONENTI SUNITOV
SVETIŠČE V ETIOPIJI
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Ko začnemo ceniti sedanji trenutek, začnemo spoznavati, kako izjemna stvar je življenje, pa naj bodo okoliščine kakršnekoli že." Greg
Anderson
-k-k-k
"Vsak dan umre, komur se življenje vleče." Pierrard Poullet
•kifk
"Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo."Pitagora -k-k-k
"V drugi polovici življenja se pametni človek osvobaja neumnosti, predsodkov in napačnih stališč, ki si jih je nabral v prvi." Antonin Čehov -k-k-k
"Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili." Georg Novalis -k-k-k
"Najvišja vrednota ni življenje, ampak dobro življenje." Sokrat
-k-k-k
"Lepo je živeti, kajti živeti pomeni vselej začenjati, vsak trenutek."Cesare Pavase -k-k-k
"Za vsako dejanje se je treba odločiti ... Živeti se pravi izbirati. Vse življenje je nepretrgana veriga odločitev." Gaston Courtoise -k-k-k
NA DVEH KRAJIH "Zdravo, Peter, kje si bil pa letos med novoletnimi prazniki?" "Na dveh krajih. Najprej deset ur v globokem snegu, nato pa tri tedne v bolnišnici."
KRIŽANKA
"Konec življenja na pet črk?" "Zakon."
RADIJ
OPTIČNA PRIPRAVA S PRIZMAMA
KOPANJE
BALTSKO PLEME
KORUZA (LJUDSKO)
ZNAMKA TISKALNIKOV
SLAB NAMEN
ORODJE ZA REZKANJE
POŽIREK
KOZJI GLAS
POJAV NA VODI
PISANA PAPIGA
OTOK V KORNATIH
MESTECE PRI UMAGU
POLDRAG KAMEN
JANKO DEŽELAK
SKRBNIK, TUTOR
TRGOVINA Z OLJEM
PODLAHTJE, PODLAKET
"Kaj pa?"
"Sendvič s pršutom in olivami!"
MRTEV JE
Doktor pregleda pacienta na postelji v bolnišnici, se obrne k njegovi ženi in reče: "Mrtev je."
"Ni res!" se oglasi mož iz postelje.
"Bodi tiho, doktor je študiran, bo že vedel!" nanj zavpije žena.
MOZART
Dva mulca se pogovarjata in eden vpraša:
"Ali veš, kdo je to Mozart?" "Prvič slišim! Kdo pa je to?" "To je tisti, ki je napisal glasbo za moj GSM Nokia Ericson!"
REŠITEV
Peter je ležal obnemogel v bolnišnici, kjer ga je obiskal sosed Cene.
"Kako je kaj s teboj, sosed?" ga je vprašal Cene. "Grozno! Že zdavnaj bi umrl, če medicinske sestre ne bi tako lo-putale z vrati!"
ROŽLJANJE
Prijatelja sta se peljala vsak s svojim kolesom. Naenkrat eden reče:
"Veriga ti rožlja!" "Prosim?" "Veriga ti rožlja!" "Prosim?" "Veriga ti rožlja!!!!" "Nič ne slišim, ker mi rožlja veriga!"
SLAVEN
"Kaj misliš, bi bil France Prešeren slaven, če bi živel še danes?" vpraša profesorica slovenščine Bogdana.
"Seveda, saj bi bil najstarejši Slovenec!"
POREDNA KOKOŠ
Lisica je ponoči pojedla kokoš.
Ko je mamica to opazila, je rekla
hčerki:
"Vidiš, ker kokoš ni bila pridna, jo je pojedla lisica! Samo perje je še ostalo!"
"Če bi bila pa pridna, bi jo pa mi pojedli, kajne, mami?"
MALICA
"Končno nekaj novega v časopisu!" je zidar povedal svojemu kolegu med malico.
PREDRZNOST
V upravi enoti je uradnik, ki je delal za okencem s strankami, zaspal kar na svojem delovnem mestu. Ena od strank se je razjezila:
"Kakšna predrznost! Spi na delovnem mestu!"
"Morda mu je pa doktor priporočil, naj spi pri odprtem oknu!" se je oglasil moški iz ozadja.
DARWINOVA TEORIJA Učiteljica je tako podrobno razložila Darwinovo teorijo, da je upala, da so vsi natančno razumeli, za kaj gre. Pa se je kljub temu oglasil Jure:
"Gospa učiteljica, kateri človek je opazil, da ni več opica?"
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKSUM = svetišče v Etiopiji, BIS = model poljskega Fiata, MATTI = finski smučarski skakalec Nykanen, MOJA RAST = avtobiografija Ivana Dolenca iz leta 1973, OSKRD = koničasto kladivo, REESKONT = med-bančni nakup, SCOTTIE = ameriški košarkar NBA lige Pippen, SKA = jamajski ples, TITUL = naslov, naziv, titula.
leqe 'iu90>je 'is^ei 'eíng 'uaiuejg 'e^oos 'quv 'u|zew oí eíuv 'eje 'spi 's|q 'NVIAI 'lBA '¡soy 'ppeiu 'euv 'ar 'e^Aso euAJ>| '¡imr 'o|e>|Z9J '>|j» '>|9|S!iuo 'do^sugd 'eseo ej9|A| 19W |uao| 'imu '^s¡as 'e>|U3 'ues -91 :ouAejopoA -BXNVZiaX Bi A3HS3U
íPoiluiajtz nai
na ius.touns.rn. íjiíztul
RADIOPTUJ
«a» ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AšV
Govori se...
... da se v prestolnici resno in baje malo upravičeno bojijo, ali bo vrlim poetovionskim zanesenjakom resnično uspelo organizirati evropsko prvenstvo v košarki leta 2013; pa ne le zaradi tega, ker so izkušnje za organizacijo iskali v nekdanji sovjetski republiki.
... da vodstvu poetovionskega Šolskega centra Ptuj resno predlagamo, da bi učni program vzgoje srednješolske mladine obogatilo z dodatnim predmetom - odnos do čistega okolja in lepo vedenje.
... da se hitre ceste v Holermo-usu gradijo počasi, pardon, kata-strofalnopočasi.
. da so baje minulo soboto na holermuškem koncu ostale doma le prave buče, ki se niso odpravile na Bučni praznik v Središče ob Dravi.
... da župani ne le spodnejpo-dravskih, ampak kar vseh slovenskih občin ne znajo več delati, čeprav se vsi hvalijo z nasprotnim. Na minulem tekmovanju oračev se namreč niti en sam samcat župan ni prijavil za ročno košnjo trave.
. da je ob omenjenem držav-
nem prvenstvu oračev nekim hudo izkoriščanim delavcem neke že malo gingave firme baje šinila ideja, da bi tudi sami lahko malo zaorali. S svojimi šefi seveda.
... da so v bogati občini niže Ptuja baje hudo jezni. Je že res, da so ena najbogatejših občin, da bi denar metali vstran, tako kot tisti, ki so sejali sol, tega pa ne. Baje so plačali kar precejšnjo odškodnino za nekaj, kar po vsej verjetnosti sploh ne bo izvedljivo.
... da je bilo na nedavni folklorni prireditvi ob prazniku neke ob-haloške občine skoraj zagotovo
enkrat več nastopajočih kot obiskovalcev.
.... da so v hajdinski občini
oblast začasno prevzeli Gerečani; za sedaj le v velecenjeni žogobr-carski umetnosti.
Vidi se...
. da imajo v šterntalski občini že skoraj vse tako kot v parlamentu, poleg tradicionalne politične razdvojenosti, metanja polen in spletkarij so prejšnji teden dobili še samodejne elektronske glasovalne naprave s prikazom glasovanja na monitorju.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
Foto: Alenka Horvat
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat smo prejeli fotografijo z naslednjim besedilom: »Pozdravljeni! Pošiljamo fotografijo z našim letošnjim krompirjem velikanom - 1,6 kg. Na sliki sta Aljaž in Polona, fotografija pa je nastala 1. 9. 2011, na prvi dan vrtca in prvi šolski dan, zato jima želimo celo šolsko leto vsaj tak 'krompir' - srečo. Fotografirala mamica in botrca Alenka Horvat iz Zagojičev.«
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©©	€	00
Bit	V	©©©	€€	0
Dvojčka	¥»¥	©	€€	000
Rak	VV	©©	€	000
Lev	VV	©©©	€€€	0
Devica	V	©©	€€	000
Tehtnica	VV	©©©	€	00
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strekc	V	©©©	€€€	00
Kozorog	VVV	©	€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	00
Ribi	VV	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. do 19. septembra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejmeta Nika in Neja Šerdoner, Slovenja vas 48, 2288 Hajdina.
Anekdote
Ko je Hegel že ostarel, so ga vprašali, ali so njegovi nauki padli na rodovitna tla in ali ima kaj dobrih učencev.
»Rečem vam,« je dejal Hegel, »od toliko učencev me je razumel samo eden... in še ta napačno.«
***
Ob neki priložnosti so Schopenhauerja vprašali, kdo je pametnejši, ženske ali moški. Odgovoril je kratko: »Seveda so ženske pametnejše.«
Ženske so ploskale tej izjavi znanega sovražnika žensk, dokler ga ni ena vpršala:
»Zakaj pa?«
»Zato, ker se poročajo z moškimi.«
***
Sokratov učenec filozof Antisten, utemeljitelj kiniške šole, je hotel veljati za velikega siromaka in za človeka, ki mu ni mar za bogastvo. Ko je Sokrat nekoč opazil, kako si popravlja plašč, da bi vsak lahko videl, kako je strgan, mu je smehljaje se dejal: »Antisten, Antisten, skozi luknje tvojega
plašča vidim tvojo ošabnost.«
***
Francoski astronom in matematik Pierre-Simon de Laplace je ustvaril temeljna dela nebesne mehanike in postavil domnevo o nastanku osončja. Ko je izdal znamenito knjigo Nebesna mehanika, mu je med drugimi čestital sam Napoleon. "Zelo lepo delo, gospod markiz," je rekel, "vendar mi je zbudilo pozornost, da nikjer v njej ni besede Bog."
"Natanko tako, sire," je odgovorilLaplace, "te hipoteze nisem potreboval."
***
Splošno znan lopov je obesil nad vhod svoje hiše napis:
»Zlo naj ne vstopi v moj dom!«
Diogen, za katerega je znano, da je z lučjo pri belem dnevu iskal Človeka, seje začudil, ko je videl napis:
»Glej no, kako pa gospodar pride v hišo?«
Ptuj • Sejem prostega časa
Izbira prostočasnih dejavnosti je pestra
Načinov, kako preživeti svoj prosti čas, je veliko. Za tiste, ki jim poležavanje pred televizijskim sprejemnikom ali igranje računalniških igric ne dišita najbolj in svoj prosti čas raje preživljajo kakovostno, so v soboto pripravili 8. Sejem prostega časa. Izbira je bila zelo pestra in raznolika.
22 vladnih in nevladnih organizacij je v soboto dopoldan na ptujskem Novem trgu predstavilo svoje dejavnosti. Sejem prostega časa, ki letos osmič poteka v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj, je mesto dodobra zapolnil z raznolikim in pisanim programom. Predstavile so se organizacije, ki so dejavne na različnih področjih, od športnih in ustvarjalnih do prostovoljskih in izobraževalnih programov. Demonstracije njihovega dela so potekale na različne načine. Sejem ni zastavljen kot prodajni, ampak je njegov osrednji cilj informiranje najširše javnosti o kakovostni ponudbi v našem mestu. Vsi sodelujoči so bili na stojnicah opremljeni s promocijskimi materiali, pa tudi z govorno predstavitvijo programov in animacijo obiskovalcev. Tisti, ki se ukvarjajo
z gibalnimi dejavnostmi, so tudi plesali, se ukvarjali s športom, plezali in podobno. Letos so se predstavljali: Judo klub Drava, Karate do klub Ptuj, Posestvo Marseilea konjeniški center, Ljudska univerza Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Muya thai gym Ptuj, Plezalni klub 6b Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Plesni center Mambo, Rekre-acijsko-ustvarjalno društvo Eleja, Strelski klub Ptuj, Zavod za šport Ptuj, ptujska enota Zavoda RS za zaposlovanje, Zdravstveni dom Ptuj, Revivis, Ars vitae, Aikido klub Ptuj, CID Ptuj, ptujska Center za socialno delo in Dijaški dom, DPM Ptuj in CIPS.
Večina omenjenih organizacij je stalnih udeležencev sejma in se s svojimi predstavitvami vračajo vsako leto, nekaj pa je tudi takih, ki so širši javnosti
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
w Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali H boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
REZULTATI ŽREBANJA
velike nagradne križanke' PLESNI CENTER MAMBO
üuD^S©'
(objavljene 2.9.2011 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: PLES IN REKREACIJA ZA VSE GENERACIJE) smo
na Radiu Ptuj, dne 12.9.2011 izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 20 €
Anica Kolednik, Majšperk 37, 2322 Majšperk
2. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 30 €
Nik Kaisesberger, Kraigherjeva ul. 23, 2250 Ptuj
1. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 40 €
Daniela Hotko, Zidanškova 17, 2251 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prejmejo nagrade po pošti.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 13.9.
19:00 Ptujska kronika - pur.
10:15 Hrana iti lino
10:40 Pregled tedna- pon.
11:00 Spomajmose.com
11:50 litfo kanal
12:00 Ptujska kronika
12:15 Modro
12:50 Info kanal
14:55 Pomuiski tednik
15:35 Hrana in «no
18:00 Info kanal
17:30 Moto scena - 3. oddaja
17:50 Into kanal
18:00 Ptujska kronika -pon.
13:15 Kultura na dlani-nddajan
projektu EPK B15 info kanal 20:25 Spoznajinoso.com 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Meto scena-3. oddaja 21:50 Poli maraton - reportaža 22:00 Ptujska krenite- pon, 22:15 Info kanal
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Sreda 14.9.
iDiOO Ptujska kronika - pon.
10:15 Hrana in lino
10t4D Spoznavamo občine
11:00 Spo2najmos1.com
11,50 Into kanal
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:15 Modro
12:50 Info kanal
15:35 Hrana in lino
16:00 Inft kanal
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Pregled tedna-pon.
17:50 Info kanal
11:00 Povabilo na kave
11:30 Keltura na dlani - oddaja o
projektu EPK 19 30 into kanal 19:45 2. nogometna liga 20:15 Regi IV - GoriSnica 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Moto scena -3. oddaja 21:50 Poli maraton - reportaža 22:00 Ptujska kronika -pon, 22:15 Into kanal
Čstrtok15.9.
10 00 Ptujska kronika -pon. 10:15 Hrana in vino 10:40 Spoznavamo občine 11:00 Spoznajmosa.com 11:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:15 Povabilo na kavo - pon. 12:45 2. nogometna liga 11:15 Into kanal 15:35 Hrana in vino 16:00 Info kanal 17:30 Meto scena - 3. oddaja 17:50 Poli maraton - reportaža 11:00 Ptujska kronika - pen. 11:15 Kultura na dlani-oddaja e
projektu EPK 1915 Into kanal
19:40 Tli - avtorski projekt Božene Krivec
20:25 Spoinajmose.som
21:15 Spoznavamo občina
21:30 Meto scena - 2, oddaja
21:50 Info kanal
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:15 Info kanal
www.petv.tv
Odslej ne lalikg sprsmljate udi ng 12
Na sejmu se je predstavilo 22 vladnih in nevladnih organizacij, ki novačijo člane.
svojo dejavnost na ta način predstavljali prvič. »Z obiskom smo zelo zadovoljni, čeprav je letos nekoliko manj sodelujo-
čih na sejmu kot lani. Mislim, da so zato krive trgatve, saj je čas branja in se to nekoliko pozna. Smo pa zadovoljni, da
je mesto polno, saj je to eden izmed naših ciljev: oživitev mestnega jedra. To je vsekakor ena pozitivnih točk naše-
ga sejma,« pojasnjuje direktor Centra interesnih dejavnosti Aleksander Kraner.
Dženana Kmetec
DAN DATUM
URA (od-doj
KRAJ - LOKACIJA
Sreda
14.9.2011
08.00 - 09.00 09.30 -10.30 11.00 -12.00 13.00 -14.00 14.30 -15.30
Cvetkovci - pri Dominkovih Dornava - Kmet. zadruga Moškanjci - benc. servis Žiher Markovci - deponija Gajevci - trgovina Vrtnica
Četrtek
15.9.2011
08.00 - 09.00 09.30 -10.30 11.00 -12.00 13.00 -14.00 14.30 -15.30
Žetale - Kmetijska zadruga Podlehnik - Kmetijska zadruga Jurovci - avtoelektrika Bračič Zg. Hajdina - pri pokopališču Gerečja vas - gasilski dom

ra© ^[M/DCLO
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenka, Generali in Grawe, ter registracijo.
Petek
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon:
02/788 11 68. sepriporoeamol Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8,2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
16.9.2011 08.00 - 09.00	Zamušani - Guma bar
09.30 - 10.30	Stonjci - gasilski dom
11.00 - 12.00	Grajena - Gasilski dom
13.00 - 14.00	Drstelja - kmečki turizem Lacko
14.30 - 15.30	Janežovci - pri Mici
Sobota 17.9.2011 08.00 -10.00 Cirkulane - bar Marinka^ 10.30 - 11.30 Leskovec - pri pokopališču 12.00 -13.00 Videm - Market Zeiak
Ponedeljek 19.9.2011
08.00 - 09.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga
09.30 - 10.30	Gabrnik - Trgovina Higa
11.00 - 12.00	Juišinci - avtoservis Zajdela
13.00 - 14.00	Zagorei - gasilski dom Grabšinski I
14.30 - 15.30	Lasigovci - kmetija Kukovec
16.00 - 17.00	Polenšak - gostilna Šegula
Torek 20.9.2011 08.00 - 09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30 - 10.30	Majšperk - gostilna Dolinca
11.00 -12.00	Jablane - Kmečki turizem Madved
13.00 - 14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
14.30 -15.30	Lovrenc na 0. p. - Društvo upokojen
16.00 - 17.00	Apače - Gasilski dom
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: DK
Prireditvenik
Ponedeljek, 12. september
Makole: 9. mednarodni simpozij -kiparjev
Forma VivaMakole 2011: ustvarjanje
Torek, 13. september
18.00
19.00
Štatenberg, dvorec: odprtje razstave starega denarja in znamk ter razstave slik Erne Ferjanič iz Rogaške Slatine; 19.00 druženje s kulturnim programom in zabavo v organizaciji družin Purg in Vovk Pragersko, vodni stolp: odprtje razstave Steklenice 20. stoletja
Sreda, 14. september
19.00 Makole: 9. mednarodni simpozij Forma Viva Makole; odprtje
razstave slikarke Mire Resnik iz Kamnika; dan vinske kleti Krapše
Četrtek, 15. september
9.00
13. 00
Makole: 9. mednarodni simpozij Forma Viva Makole; likovne delavnice za otroke osnovnih šol, mentorica Erna Ferjanič iz Rogaške Slatine
Majšperk, šotor pred gasilskim domom: srečanje upokojencev in invalidov s kulturnim programom in podelitvijo priznanj ob 60-letnici obstoja Društva upokojencev Majšperk; odprtje občinske društvene razstave v gasilskem domu in v sejni sobi občine
Petek, 16. september
9.00 do 16.00 Pragersko, Vodni stolp: dan odprtih vrat vodnega stolpa
in odprtje spominske razstave Franca Pajtlerja 14.00 do 17.00 Pragersko, šotor na igrišču ob osnovni šoli: razstava del likovne kolonije, skulpture, predstavitev društev, svečana prireditev ob krajevnem prazniku in 60-letnici PGD Pragersko 15.00 Dežno, Makole: 9. mednarodni simpozij Forma Viva Makole;
dan Dežnega; velika kulturno-zabavna prireditev, gostje večera Cvetlinski pajdaši iz Hrvaškega Zagorja 17.00 Ormož, grajska pristava: odprtje prenovljene grajske pristave, novih prostorov Glasbene šole Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
17.00 Majšperk - Breg, galerija AP: odprtje razstave likovne kolonije Majšperk
17.00 Ptujska Gora, igrišče: tradicionalni tek ob občinskem prazniku v
organizaciji ŠD Ptujska Gora 19.00 Majšperk, sejna soba: svečana seja občinskega sveta ob občinskem prazniku
19.00 Črešnjevec, Dom kulture: predavanje: S tradicionalno kitajsko
medicino do zdravja Jeruzalem, dvorec: Festival pesmi o vinu
Kino Ptuj
Petek, 16. september: 17.00 znanstveno-fantastični triler Kavboji in vesoljci; 19.10 romantična komedija Nekaj sposojenega; 21.10 Art program: družinska drama Na morje
SPOMIN
12. septembra sta minili dve leti žalosti, ko nas je zapustil naš dragi
Pavel Ljubec -Palč
NA JASI 24, PTUJ
11. 3. 1946 t 12. 9. 2009
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
BETONSKI zidaki širine 12, 20, 25 in 30 cm. Bruno Šurbek, s. p., Ce-mentninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, Tel. 031 566 671.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, prodaja poteka zjutraj do 10. ure in popoldan po 17. uri.
V	NAJEM vzamem njive na območju Hajdine, Kidričevega in Vidma. 041 315 392.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
V	NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM smrekovo hlodovino, primerno za ograje. Tel. 041 317 513.
PRODAM prašiče, mesni tip, v teži od 25 do 100 kg, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
KUPIM bikce simentalce, težke okrog 150 kg, ter jalovo kravo ali telico. Tel. 041 263 537.
VSAK. ČETRTEK OS 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. AKORDI - Akordi ljubezni
2.	PAJDAŠI - Njen sladek smeh
3.	ZAKA PA NE ■ Slovenija smo ljudje
4.	Ans. SPEV - Ljubezen in pesem
5.	NAVEZA-Stara kašča
6.	ŠESTICA-Verjemi v dobro
7.	CVET -Stari dobri časi
Ji f
POP 7 TOP
1.	PLATIN-Ljubezen je
2.	ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
3.	SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
4.	MANCA ŠPIK-Žensko srce
5.	MAJA KAM PL-Ti si ta
6.	J0C0EMERŠIČ- Kamion
7.	NINO-S tabo je lepo
šopek poskočnih
pop 7 top
Glasujem z
OrfejČkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice polljite na dopisnicah no noxlov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
PRODAM krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
UGODNO prodamo mešano grozdje ali mošt. Tel. 041 938 592.
KUPIM mladega kozla burske pasme, prodam kozlička in koze. Tel. 041 783 224.
PRODAM mešano grozdje (Haloze). Tel. 051 602 976.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta v zelo dobrem stanju in obnovljene motorje Lamborghini za kosilnico Muta. Tel. 051 376 732.
PRODAM koruzo z njive na 1,70 ha. Tel. 031 558 844.
PRODAMO približno 500 kg grozdja, in sicer laškega rizlinga ter šipona. Pokličete lahko na št: 041 738 534.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Telefon 788 55 92.
NA GRAJENŠČAKU prodamo starejšo hišo s 1000 m2 zemljišča, voda, elektrika na top lokaciji s čudovito panoramo. Cena 32.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PTUJ - NOVA VAS, prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
PRODAM opremljeno dvosobno stanovanje v Ljubljani-Šiški. Telefon 041 270 681.
V CENTRU MESTA, Kremplje-va ulica v Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PODJETJE Meister - Bauunternehmung G.m.b.H. iz Avstrije išče 20 opažnih tesarjev. Informacije na tel. 051 341 792.
ZAPOSLIMO delavko za prodajo tekstila, trgovina Sara, Muzejski trg 2 a, Ptuj tel. 070 219 694.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tet, ¿jUe&c www.radio-ptuj.si
ZADNJI KOSI ZIMSKIH IZDELKOV PO
SMEŠNIH CENAH
in z manjšo nagrado ob nakupu zaščitne zimske bunde,
telovniki, obleke, kombinezoni, obutev,
rokavice Akcija samo do prodaje zalog!
/fs zaščita
''	Rogozniška c. 13, Ptuj
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Utrujen od bolečin je v 84. letu starosti mirno zaspal naš dragi oče, deda, brat, stric in tast
Maksimiljan Novak
IZ PODLEHNIKA 40
Od njega se bomo poslovili v sredo, 14. septembra, ob 16. uri iz cerkve sv. Trojice v Halozah na tamkajšnje pokopališče.
Pokojnik bo pripeljan v cerkev danes, v torek, 13. septembra, ob 18. uri.
Žalujoči: sinovi Maks, Marjan, Branko in Jože z družinami, sestri Milica in Ema ter ostalo sorodstvo.
Nasvidenje v nebesih!
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SLOVO
dragemu sinu, vnuku, nečaku in bratrancu
Janu Ozmecu
CVETKOVCI 70
Od njega smo se poslovili v soboto, 10. septembra, na pokopališču v Podgorcih.
Žalujoči: ati, mami, babica Milica, dedek Janko, babica Marija, teta Aleksandra z Boštjanom, teta Maja z Jernejem, boter Janko s Silvijo, Špelo in Kimijem
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
ob boleči izgubi sina, vnuka in nečaka
Jana Ozmeca
CVETKOVCI 70
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, Aleksandri Dominko za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu zavodu Aura. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Njegovi najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Tekle Feguš
IZ JABLOVCA 54
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so naši mami pokloni cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje.
Iskreno se zahvaljujemo pevcem Feguš, gospodoma župnikoma Benjaminu in Janku, govorniku g. Gričniku in Kvartetu klarinetov. Posebej se zahvaljujemo še sosedom ter vsem, ki ste ji v zadnjih dneh življenja ob bolezni stali ob strani.
Še enkrat vsem hvala.
Žalujoči vsi njeni
www.radio-tednik.si
Cvetkovci • Otrok umrl v nesreči z viličarjem
Ugasnilo mlado življenje
Prebivalci Cvetkovcev so se vedno bali, da nesreča njihovim otrokom preti na cesti Ormož-Ptuj, ki so se jo v minulih letih trudili narediti bolj varno. A nesreča nikoli ne počiva in udarec usode je tem hujši, bolj ko se počutimo varni. Zato je tragedija, ki seje zgodila v družinskem krogu, na domačem dvorišču, globoko pretresla vse sovaščane.
V četrtek ob 16.58 so mariborske policiste obvestili o nesreči v Cvetkovcih. Na kraj so odhiteli reševalci, policisti in kriminalisti, vendar 15-mesečnemu Janu niso mogli več pomagati. Nesreča se je zgodila na dvorišču družine Ozmec, sredi vasi, ko je 34-letni Janko upravljal viličarja, saj se družina ukvarja s kmetijstvom, predvsem povrtninarstvom. Zatopljen v delo ni opazil malega nečaka Jana, ki se je, nezavedajoč se nevarnosti, znašel pod strojem in zadobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih umrl.
Prebivalci Cvetkovcev so ob tej hudi tragediji onemeli, kar ne morejo verjeti, da je bila usoda lahko tako kruta in iz njihove sredine iztrgala
drobno življenje, ki se še ni niti prav začelo. Nemogoče si je predstavljati bolečino najbližjih, mame Adriane in očeta Borisa in tudi strica Janka, ki se v teh težkih trenutkih gotovo vedno znova sprašuje, kaj bi lahko naredil drugače, da do nesreče ne bi prišlo. Gotovo se ob takšnem dogodku zamislimo prav vsi, saj se zavemo, kako minljivo je vse v našem življenju. Že v naslednjem trenutku je namreč lahko z enim samim udarcem usode vse spremenjeno, uničeno.
Medtem ko pristojne službe nadaljujejo z zbiranjem obvestil in utečenimi postopki, se je za družino Ozmec začelo povsem drugačno življenje. Ker so prebivalci vasi v dobrih časih med
Foto: Viki Ivanuša
Nad Cvetkovce so se zgrnili temni oblaki, vsa vas sočustvuje s hudo tragedijo, ki je doletela družino Ozmec.
seboj zelo povezani, bodo gotovo svojim sovaščanom stali ob strani tudi v teh tež-
kih časih. Zaželimo jim lahko le, da bi dobronamerna prijateljska beseda lahko nudila
vsaj malo tolažbe za njihova žalostna srca.
Viki Ivanuša
Ptuj • Energetska sanacija ptujske bolnišnice
Dela potekajo po načrtih
V času, ko se ptujska bolnišnica sooča z vsemi vidiki posledic negativnega poslovanja, posledič-
■	■	■	■■	■ ■ ■	M	^	■■	■■■	■■	■■	■■
no z izvajanjem sanacije, ki je ponovno ogrožena z novimi napovedanimi rezi denarja slovenskim bolnišnicam, ki bodo zlasti prizadeli manjše bolnišnice, poteka od junija letos v tej največji ptujski zdravstveni ustanovi tudi energetske sanacija.
O tem smo se pogovarjali z direktorjem bolnišnice Robertom Čehom in vodjem projekta energetske sanacije, ki jo izvajajo domača podjetja, Aleksandrom Vodo. Projekt je vreden 3,3 milijona evrov, večino sredstev zanj predstavljajo sredstva kohezijskih skladov in države, 976 tisoč evrov pa je zagotovila bolnišnica sama s kreditom.
V okviru energetske sanacije izvajajo sanacijo fasad, stropov, zamenjavo vseh oken, cela bolnišnica jih ima okrog 650, zamenjavo svetilk, urejajo novi centralni nadzorni sistem, da bodo lahko sami nadzorovali porabo energije, vode, toplote in elektrike, sa-
nacijo strojnih instalacij, izgradnjo novega solarnega sistema za gretje sanitarne vode, zamenjali pa bodo tudi stare cevi, da voda ne bo več odtekala, in adaptirali staro kotlovnico. Po pogodbah bi vsa ta dela morala biti opravljena do konca leta 2012, pričeli pa so jih junija letos. Po energetski sanaciji bi morali prihraniti do 30 odstotkov energije, da se bodo stroški investicije utemeljili. Za vse oblike energije letno v ptujski bolnišnici potrošijo med 600 in 800 tisoč evrov. S prihrankom energije bodo vračali dolgoročni kredit. V projektu energetske sanacije pa niso vključeni stroški nakupa klimatskih naprav, ki jih v
sobah bolnišnice še trenutno ni, to bodo morali reševati z drugim projektom.
Dela potekajo bolj ali manj po načrtih, kar pomeni, da lovijo vse predpisane roke glede porabe sredstev. Čeprav so energetsko sanacijo začeli kot zadnji v okviru tega projekta, jim je uspelo vse javne razpise izvesti brez pritožb. Kot pravi direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, se lahko zgodi, da jim bo večino del iz projekta uspelo realizirati že v letošnjem letu, če bo le vreme vzdržalo. Kljub energetski sanaciji poteka dejavnost nemoteno, občasno pa morajo zapreti nekatere oddelke in sobe. Dela se izvajajo, tudi
24 ur na dan, če je potrebno. Okna so zamenjali že na vseh stavbah, razen na starih objektih, kjer morajo po zahtevah spomeniške stroke vgrajevati lesena okna, plastična so dovoljena le na novih objektih.
Z arbitražo so uspeli, realizirano utež so jim priznali, vendar le od oktobra dalje, če bi jim bila priznana od januarja letos, bi poslovali z uravnoteženim proračunom. Čeprav so poslovanje v primerjavi z lanskim obdobjem izboljšali za okrog 30 odstotkov, bodo letošnje leto kljub temu zaključili z izgubo, realno računajo na okrog milijon izgube. Težko je izvajati sanacijo, ne da bi prizadeli ljudi, priznava direktor ptujske bolnišnice, Robert Čeh. Tako še vedno izvajajo mamografije, dejavnost ambu-
lante za bolezni dojk oziroma še nekatere druge, ki prinašajo izgubo, prav tako ne odklanjajo najtežjih bolnikov. »Naša ortopedija, ginekologija, kirurgija delajo vrhunsko,« pove. Vedno več je operacij črevesja, ginekološkega raka. Stroški operative bolj ali manj povsod presegajo. »V krčenje programov za zdaj ne bomo šli, za to se bom boril z vsemi sredstvi,« poudarja Čeh. Trenutno velika težava ptujske bolnišnice pa je likvidnost, ker mesečni odhodki še vedno presegajo prihodke za sto tisoč evrov. To pa ni samo težava ptujske bolnišnice, temveč tudi drugih slovenskih bolnišnic. Ob tej priložnosti pa direktor ptujske bolnišnice ponovno poziva vse tiste, ki bi želi pomagati pri ohranitvi mamografije in dejavnosti ambulante za bolezni dojk v ptujski bolnišnici, da čim prej prispevajo svoj evro pomoči za nakup. Če bi vsak prebivalec, na katerega gravitira ptujska bolnišnica, prispeval le dva do tri evre, bi lahko kupili najsodobnejši digitalni aparat, ki bolezen odkrije že v najzgodnejši fazi. Sam je prispeval tisoč evrov.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Albina Klaneček, Slomškova ul. 18, Ptuj - deček Amadej-Brin; Tanja Sirc, Podgorci 24, Podgorci - deklica Laura; Katja Cafuta, Jurovci 22, Videm pri Ptuju - deklica Sara; Nataša Žižek, Gomila 3, Destrnik - deklica Zala; Alenka Korez Markovič, Ulica XIV. divizije 64 a, Rogaška Slatina - deklica Sara; Marija Bezjak, Placerovci 5 a, Gorišnica
-	deček Jurij; Helena Kukovec, Ki-car 115 d, Ptuj - deklica Selina; Janja Strelec, Prvenci 9 c, Mark-ovci - deček Leo; Martina Vindiš, Rimska plošča 10, Ptuj - deček Žak; Evelin Skaza, Draženci 12 a, Hajdina - deček Tilen; Mateja Epšek, Gomila pri Kogu 55, Kog - deček Jon; Julija Šeruga, Kajuhova ul. 5, Ptuj - deklica Aurelija; Patricija Kramberger Rom, Strmec pri Destrniku 4, Destrnik
-	deček Luka; Sanja Verovnik, Ljubljanska 47, Maribor - deček Žan;
Tamara Žerjav, Jiršovci 20 a, Destrnik - deklica Mia; Petra Novak, Medvedce 9, Majšperk
-	deček Lovro; Anja Čelan, Sestrže 17, Majšperk - deklica Sofija; Mirka Malek, Moravci v Slov. Goricah 123, Mala Nedelja
-	deklica Aneja; Irna Muminovič, Rimska ploščad 1, Ptuj - deček Nik.
Umrli so: Venčeslav Geč, Trubarjeva ul. 9, Ptuj, roj. 1927
-	umrl 27. avgusta 2011; Anton Tušek, Zgornja Hajdina 109, roj. 1928 - umrl 1. septembra 2011; Katarina Tetičkovič, roj. Zajšek, Rimska ploščad 7, Ptuj, roj. 1924 - umrla 2. septembra 2011; Franc Kolarič, Ulica Borisa Kraigherja 6, Kidričevo, roj. 1923
-	umrl 2. septembra 2011; Marija Podgoršek, roj. Kilman, Drstelja 47, roj. 1926 - umrla 1. septembra 2011; Marija Meglič, roj. Kuhar, Spuhlja 61, Ptuj, roj. 1936 - umrla 6. septembra 2011; Matija Vek, Naraplje 14
а,	roj. 1937 - umrl 4. septembra 2011; Tekla Feguš, roj. Merc, Jablovec 54, roj. 1925 - umrla 4. septembra 2011; Franc Be-denik, Dornava 57 a, roj. 1953
-	umrl 30. avgusta 2011; Ivan Erhatič, Gradišča 136, roj. 1943
-	umrl 1. septembra 2011; Marija Hentak, roj. Medved, Apače 132, roj. 1949-umrla 3. septembra 2011; Justina Kozel, roj. Merc, Trdobojci 73, roj. 1933
-	umrla 5. septembra 2011; Elizabeta Rašl, roj. Golob, Pod-vinci 26, Ptuj, roj. 1920 - umrla
б.	septembra 2011; Frančiška Turk, roj. Murko, Lovrenc na Dravskem polju 67, roj. 1935 -umrla 2. septembra 2011. Poroke - Ptuj: Sergej Sok in Valerija Pukšič, Kicar 49 a, Ptuj; Roman Cvek, Ul. Talcev 6, Šentjur, in Alenka Rozman, Arbajterjeva ul. 10, Ptuj; Mihael Kundih, Gotovlje 105 h, Žalec, in Lidija Gosak, Tovarniška c. 2, Kidričevo.
Poroke - Ormož: Mitja Prelog-ar in Petra Majcen, Trnovci 37, Sveti Tomaž; Mohammad Akbar Khan, H. NO. 2/1044 Ramnagar Pathanpura, P. S. Sadar Bazar P. O., Saharanpur U. P., in Lidija Cvetko, Preclava 6, Podgorci.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen kimavec, Jakšen bo sušeč.
Foto: Črtomir Goznik
Energetska sanacija ptujske bolnišnice poteka po načrtih.
Danes bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 25 do 31 stopinj C.
Obeti
V sredo bo dopoldne precej jasno, popoldne pa bodo v severni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. V četrtek bo delno jasno, pihala bo šibka burja. Popoldne bo v gorah še kakšna nevihta.