Štev. 9.                     V Ujabljani, 1. kimaVca 1903.                   Leto IV.
M                      Slovenska zemlja.                    VI
)lovenska zemlja, domovina  moja, ti mojega srca ponos in slastl Otrok naj tvojih plamen brez pokoja gori za tvojo  rast in svojo čast.
~                                              In  misel  mojega duha  kot ptica
razvije krita, v daljo se spusti: pod  njo  med  drevjem se beli vasica, in poleg gozd, v sč zatopljen, molči.
rAlolCi in govori o davnih fasih,                                    (g^ffl)
o naših  dedov finih  govori,                                                vEJST1^
vmes  himna se v prirodnih  pevcev glasih                      ^5y     i
na  slavo  njim,  na  radost nam glasi.                                                   |\
In  daleč tam, vsakomur tik ob duši                                       I ^F I
Ljubljana  bela,  naših  nadej  hram,                                               v***^
naš tempelj, ki nihfe nam ga ne zruši,                                      ^^1 I stoji  in  raste  in caruje  nam.
Ob nji se zgrinjajo ravni zelene,
polja bogastva, sladke trte breg,
in z našim solncem tamkaj  pozlafene                                                  k
klubujejo gore iz veka v vekl
In  bele ceste prozijo se v daljo, kot k srcu  žilam tek jim je zravnan k  Ljubljani,  da zavit v  kraljevsko  haljo
naš Samo pride,  naš plačilni  dan !                                                ¦   —.
E.  Gangl
tk