Izvoz vse večji
Izvoz v celjski občini se je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem skupno povečal za 11,3 odstotka, od tega na konvertibilno področje za 23,8 odstotka.
Kljub temu da je klirinški izvoz nižji, dosežene izvozne stopnje rasti zaenkrat presegajo predvidene stopnje po resoluciji za letošnje leto. V tej je predvideno povečanje skupnega izvoza za 10, konvertibilnega pa za 15 odstotkov.
Več kot lani so na tuji trg prodali v Železarni Štore, v Emu in Kovinotehni, medno močno pa so izvoz povečali v manjših organizacijah kot so Klima, TVO Škofja vas in Kmetijska zadruga Celje. Manj uspeha kot lani pa so imeli ob polletju v Cinkarni, Aeru, Etolu, Metki, Žični in LIK Savinji, kjer pa so povečali konvertibilni izvoz. V Topni so izvoz blaga sicer podvojili, povečali so tudi obseg storitev, vendar pa je konvertibilni izvoz še polovico nižji kot lani.
Ob vsem je najbolj vzpodbudno, da se je struktura izvoza in njegov delež na konvertibilno področje povečal za skoraj 7 odstotkov, pp
nih oblakih oziroma koordinate za streljanje.
Ker so se v sredo zvečer pojavili nevihtni pblaki, so iz Zikaric zaprosili za pomoč radarski center na Sljemenu pri Zagrebu. Toda strela je pokvarila tudi tamkajšnji center oziroma računalniški sistem, tako da je bila obramba proti toči brez moči.
Na Celjskem je toča naj-
Obramba proti toči je letos - pred zadnjim neurjem - 17-krat posredovala, strelci pa so proti nevihtnim oblakom izstrelili 335 raket. Vse te akcije so bile uspešne in obramba je nekajkrat obvarovala hmeljišča v Savinjski dolini pred uničujočo točo.
Letos je bilo poleti precej manj moče, kot običajno, zato so nekateri kmetovalci za sušo krivili obrambo proti toči, ki naj bi z raketami odganjala dež. Prišlo je tudi do resnih zapletov, kot na primer v Preboldu, zato je dal Hidrometeorološki zavod SR Slovenije iz Ljubljane uradno pojasnilo:
Oblake, ki prinašajo padavine, lahko razdelimo v dve veliki skupini: v slojaste oblake, iz katerih dežuje ali rosi, in pa v kopaste oblake, ki dajejo padavine v obliki ploh ali neviht. Pri obrambi pred točo so zanimivi le nevihtni oblaki, pa še ti morajo doseči določeno jakost razvoja, da se odločimo za posredovanje.
Će si pogledamo pogostnost posameznih vrst oblakov, je razvidno, da je delež oblakov, v katere z raketami vmešamo kemični reagent, zelo majhen. Pri vnašanju kemičnega reagenta tudi nikakor ne vplivamo na količino vode, ki se izloči - torej na količino padavin. Vplivamo le na obliko padavin, tako da namesto manjšega števila večjih zrn pade na tla večje število manjših zrn ali vodnih kapelj. To potrjujejo tudi podatki o količini padavin na področju severovzhodne Slovenije, ki jo že več kot 10 let branimo pred točo. Suša v osrednji Sloveniji torej ni posledica raketnega »odganjanja« nevihtnih oblakov, pač pa posledica splošne suše, ki letos vlada skoraj po vsej Evropi južno od 50. vzporednika.
NOVI TEDNIK JE 6LASIL0 OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Bom konj’ča obuzda!
Nadaljujemo zapise o ljudeh, ki vztrajajo pri starih obrteh. Tokrat predstavljamo sedlarja Edija Fidlerja iz Stran 24	_________
Prireditvi bi bilo le v prid, če bi se bolj zvesto držala tradicije, ugotavljamo ob tradicionalnem Flosarskem
Praznik - predah ob stalnih naporih
Prad praznikom občine Šentfur
V sodeloyanju ž uredništvom glasila Utrip smio pripravili vrsto prispevkov o življenju in delu v občini Šentjur in o uspehih pred njihovim praznikom. Strani 10 do 17
Praznovanje občinskega praznika pomeni za občane šentjurske občine samo kratek predah pri vsakdanjih naporih, da bi tudi v težjih pogojih gospodarjenja in življenja ostali uspešni in da bi pripomogli k čimprejšnji razrešitvi težkega stanja v naši celotni družbi.
Da so ta prizadevanja uspešna, kažejo tako rezultati gospodarjenja, ki so tudi v polletju dobri, še bolj pa potrjujejo to uspešnost delovni uspehi občanov v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, kjer je dobro delovno vzdušje in vsakodnevna pripravljenost pripomoči k napredku. V temeljnih organizacijah združenega dela se uveljavljajo novi proizvodni procesi, povečuje se izvoz, ' iščejo nadaljne možnosti razvoja. Po krajevnih skupnostih pa občani odpirajo nove kilometre moderniziranih oziroma asfaltiranih cest, v najodročnejše dele so napeljani novi vodovodi, s skupnimi sredstvi modernizirajo zadnje osnovnošolske prostore - torej, vi-
deti je, da med občani ni prostora za malodušje in Čakanje kaj bo, ampak je veliko zaupanja v vsa prizadevanja in skupno politiko izhoda iz siceršnjih težav.
Vse te uspehe sicer kalijo na področju kmetijstva naravne ujme, od suše, ki nas spremlja že od spomladanskega obdobja, pa do neurij s točo, ki v Zadnjem času zmanjšujejo pridelke.
Kot vedno tudi v tem trenutku, pričakujemo na tem področju pomoč iz sredstev solidarnosti v SRS, da bodo delavci in občani šentjurske občine tudi tokrat začutili, kaj pomeni živeti v samoupravni socialistični družbi, ki dejansko temelji na humanih odnosih in solidarnosti med delavci.
■ V takem vzdušju torej v občini Šentjur praznujemo naš praznik in smo veseli, da je to ponovno praznik delovnih uspehov in nadaljnih uspešnih korakov k hitrejšemu razvoju delotne občine.
IVAN JAGER, predsednik IS Skimščine
občine Šentjur
Vodovod v Zgornjem Breznu
Vaščani Zgornjega Brezna pri Vitanju bodo v teh dneh dobili vodovod. V ponedeljek se je namreč začela delovna akcija na 4 kilometre dolgi trasi, ki pa je precej strma in kamnita, zato bo imelo 17 mladincev iz Vitanja težavno delo. V soboto in nedeljo se jim bodo pridružili krajani in 150 vojakov celjske garnizije. Pričakujejo, da se bodo dela končala v 14 dneh.
T.P.
Napačno naložen tovor povzročil železniško nesrečo
Iz smeri Zidanega mosta proti Mariboru je v nedeljo zjutraj vozil tovorni vlak št. 63090. Na železniškem loku pred postajo v Rimskih Toplicah pa so- se vagoni, ki so jih naložili v Romuniji s kromovo rudo, nagnili in zaradi neenakomerne porazdelitve teže sta se dva vagona prevrnila, trije pa iztirili. Iz ene poškodovane cisterne je izteklo približno 19 ton razredčila. Poleg železniških izvedencev iz Ljubljane, Zidanega mosta in Celja so na kraj nesreče prihiteli tudi gasilci in z močnimi curki vode spirali okolico, da ne bi razlita tekočina, ki je začela odtekati tudi v Savinjo, ogrozila rib. Na srečo do tega ni prišlo, pa tudi nihče ni bil poškodovan. Gmotno škodo ocenjujejo na 5 milijonov dinarjev. Promet na tej relaciji ni bil oviran, progo pa so v celoti usposobili za promet do 17. ure.
MATEJA PODJED
Veliko škodo le toča prizadejala kmetom v šentjurski, šmarski In laški občini
Prejšnjo sredo je toča klestila na Kozjanskem in napravila precej škode na kmetijskih površinah in komunalnih objektih. Do ujme je prišlo, ker je - letos prvič - odpovedala obramba proti toči.
V torek zvečer je strela udarila 500 metrov stran od radarskega centra v Žikari-cah pri Mariboru in pokvarila sprejemnik novega radarja. Naslednje jutro se je potem zaradi strele pokvaril še stari radar, ki so ga medtem vključili. Obramba je bila tako brez moči, saj so strelci raket lahko učinkoviti le, če dobijo iz radarskega centra natančne podatke o neviht-
bolj klestila na Kozjanskem delu šmarske, šentjurske in laške občine.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Toča le oklestila pridelek, ker so se pokvarili radarji
Toča je oklestila pridelek, ker so se pokvarili radarji
Nadaljevanje s 1. strani
V občini Šmarje pri Jelšah so takoj stopili v akcijo. Sestal se je izvršni svet občinske skupščine in imenoval komisijo za ocenitev škode, v okviru občinske komisije pa imenoval še enajst komisij pod vodstvom strokovnjakov iz Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah za oceno škode pri vsakem posameznem kmetijskem proizvajalcu. V Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah so v sodelovanju s Kmetijskim zavodom iz Maribora
pripravili za kmetijce navodila o nujnih ukrepih po toči.
Prve ocene kažejo, da je toča naredila veliko škode. Pridelek v vinogradih bo na Šmarskem za 70 odstotkov manjši, polovico manj bo koruze, prav toliko manj sadja. Povrtnine so uničene 40 odstotno, hmelj pa 30. Skoda na obranem ribezu je ocenjena na 30 odstotkov, poznala pa se bo prihodnje leto, saj so stebla precej poškodovana.
Skoda v kmetijstvu šmarske občine je zaenkrat oce-
Obramba proti toči bo še bolj zanesljiva, ko bo zgrajen tudi radarski center na Primorskem. V nuji, če bi se tako kot tokrat pokvarila radarja v obeh centrih, bi lahko pomagali s podatki o nevihtnih oblakih in s koordinatami za strelce tudi iz primorskega radarskega centra.
Obramba na Celjskem je imela letos precej težav z raketami. Ker so manj zanesljive, so jih morali poslati več proti grozečim oblakom, poleg tega pa je proizvajalec iz Titograda zelo neredno dobavljal rakete. Težko pričakovana pošiljka pa je te dni le prispela, tako, da je sedaj na vsakem izstrelišču pripravljenih več kot dvajset raket.
Milijoni v mulju
Minuli teden smo iz sredstev javnega obveščanja zvedeli, da smo tudi v Celju »prispevali« k številu pomorov rib v Sloveniji. To se je letos zgodilo že osemin-petdesetkrat. Krivci za pogine rib so bili v nekaterih primerih ugotovljeni, v drugih ne. Velikokrat je šlo ža nestrokovnost posameznikov, ki so odprli ventil s strupenimi odplakami, ali pa so se po najkrajši poti znebili strupenih snovi, tako, da so jih zlili v reko, podcenjujoč posledice.
V zadnjem celjskem primeru gre pa za »izvirno« posebnost. Ribji zarod je poginil ujet v kotanjah z muljem, ko so delavci NIVOJA spustili mehki jez. Tako je bilo rečeno v poročilu. In še to, da bo NIVO poravnal škodo, debelih 30 miljonov, starih, Ribiški družini, pa tudi druge stroške s tem v zvezi.
Vse lepo in prav, kajne? Kot bi šlo za vsakdanjo blagovno denarno transakcijo med proizvajalcem in trgovino.
Ni se nam treba sklicevati na stabilizacijska prizadevanja, da bi presodili, kako primer zaudarja po neodgovornem ravnanju z družbenim denarjem. Pojdimo po vrsti!
Ne verjamem, da so se delavci NIVOJA samoupravno odločili, da bodo spustili jez in plačali stroške pogina rib iz svojega in naših žepov. Nekdo je torej dal nalog za spustitev gladine reke. Ta, nekdo, je po veljavnih pravilih igre strokovno usposob-
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN LETNI KONFEKCIJI
»
od 15. 8. dalje
K NAKUPU VAS VABI BLAGOVNICA ZREČE
njena na 90 do 100 milijonov dinarjev, natančne številke pa bodo znane, ko bodo komisije zaključile z delom.
Poleg kmetijskih pridelkov je neurje s točo poškodovalo tudi komunalne oziroma infrastrukturne objekte. Ta škoda je zaenkrat ocenjena na 40 milijonov dinarjev.
V	šentjurski občini so najbolj prizadete kmetijske površine v Ponikvi, Planini, Dobju, Loki in Prevorju. Toča je na nekaterih poljih v teh krajih uničila 50 do 70 odstotkov pridelka koruze, 80 odstotkov ovsa in še nekatere druge poljščine. Precej so poškodovane tudi lokalne ceste, predvsem makadamske in pa cesta na Praprotno, kjer se je udrla asfaltna prevleka.
V	laški občini je toča naredila največ škode v njenem južnem delu. Uničila je tri četrtine koruze na 70 hektarjih polj, celoten pridelek grozdja na 27 hektarjih in zelje na treh hektarjih. Zaradi toče bo tudi manjši pridelek * V
Oskrba za ogrevanje šepa
V Kovinotehni v Celju imajo trenutno vpisanih kakih devet tisoč ljudi*, ki čakajo na dobavo premoga, od tega štiri tisoč tistih, ki so naročili rjavi premog iz bosanskih ali zasavskih premogovnikov in pet tisoč naročnikov velenjskega lignita.	"
Evidenčno vpisujejo naročila vsak dan, vendar je čakalna doba zelo dolga. Trenutno namreč dobavljajo premog tistim, ki so ga naročili lani v novembru. Cena za tono lignita je okoli 2500 dinarjev, za tono rjavega premoga pa 4200 do 4500 dinarjev.
Celjski Petrol, ki dobavlja kurilno olje naročnikom po celotnem celjskem območju, trenutno izpolnjuje naročila iz lanskega decembra, ob tem pa kakih 1300 strank še čaka na dobavo tega tekočega kuriva. Dnevno dobavlja Petrol kurilno olje kakim štiridesetim naročnikom, vsakemu le po tisoč litrov olja. Takoj po
opravljeni dobavi pa sprejme od naročnika ponovno naročilo. V celjskem Petrolu zagotavljajo, da bodo lahko oskrbeli vse naročnike s tem kurivom do 15. septembra.
Na Celjskem ni problemov z oskrbo z drvmi, poleg tega pa na Gozdnem gospodarstvu pravijo, da je povpraševanje po tem kurivu v tem čas.u majhno. Večina ljudi se namreč oskrbuje z drvmi preko kmetov, lastnikov gozdov, ker so pri njih cenejša. Precejšnje pa je zanimanje ljudi za odkup drv v goleh na kamionskih cestah, kjer stane kubični meter drv le 427 do 700 dinarjev. Sedaj, ko se je pričela jesenska sečnja, pa bo Gozdno gospodarstvo znova omogočilo ljudem, da bodo sami pobirali sečne odpadke po simbolični ceni 100 dinarjev za kubični meter v družbenih gozdovih.
DS
Ijen za upravljanje z jezom in dajanjem ustreznih navodil delavcem. Ali morda ni usposobljen? Vsekakor ne mešajmo v to vseh delavcev NIVOJA. Pa še en nekdo je. Tisti, ki je obljubil, da bo NIVO izplačal odškodnino. NIVO pa predstavljajo vsi delavci, ki tam združujejo delo. Nekdo je torej napravil napako, vsi bodo (bomo) pa plačali. Tako ravnanje le zasluži pozornost in obravnavanje na samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah v NIVOJU in drugod. Ironija je, da gradimo ob Savinji zbirni kanal za odplake, da bi v reko vrnili življenje, pa z neodgovorno potezo pomorimo 100 tisoč ribjih mladic. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bil to že drugi primer »čudnega« ravnanja z.jezom. Prvi je bil na sam dan otvoritve, ko je nekdo dve uri pred slove-nostjo ukazal zapreti jez in Savinja je od zapornic navzdol, vejetno prvikrat v svoji neskončni zgodovini, nehala teči. To je trajalo kakšno uro in množica mimoidočih je lahko z mostu v park opazovala premetavanje rib po produ, ko so iskale pot do tolmunov v katerih so se že ostale gnetle kot v akvariju ribarnice. Kaj je bilo takrat z mladicami, ki jih je padec vode zalotil v mulju ob bregu, ne vem. Morda so prvi preizkus bolje prenesle kot drugi. Vsekakor takrat ni bilo v bližini ribičev.
Če kdo zastrupi vodo, rečemo temu ekološki kriminal. Kako pa naj poimenujemo takele podvige z jezom?
ALFONZ KUMER
Na vrhu Lisce bodo v naslednjih dneh začeli graditi nov center za obrambo pred točo. Ploščad za radar in zgradbo za opremo in strokovnjake, ki bodo delali na Lisci, naj bi dogradili do konca letošnjega oktobra, ko bo vse nared za montiranje sodobne opreme. Na Lisci bo namreč poleg radarja tudi računalnik, ki bo sproti izračunaval koordinate za strelce' če bi se nad osrednjo in severovzhodno Slovenijo pojavili nevihtni oblaki.
jabolk, škodo pa so ocenili na približno 12 piilijonov dinarjev.
V vseh treh občinah, }d jih je ujma najbolj prizadela, so tudi -že začeli pripravljati ukrepe, da bi kmetom, ki so najbolj prizadeti, pomagali. Povsod pa so tudi pohiteli z nasveti, da ne bi škoda še narastla.
Naloga je: spopad z negotovostjo in malodušjem
V mozirski občini so sl politične organizacije zadale odgovorna naloga_________________________________________
Nestabilnost v gospodarjenju, pogoste spremembe ukrepov ter nespoštovanje predpisov na vseh področjih, povzročajo med občani, negotovost in malodušje.
Sprejemamo nove akcijske programe brez ugotavljanja, ali smo prejšnje naloge uresničili. Pomeni, da se mnogih stvari lotevamo na pamet. To so le nekatere ugotovitve razpravljalcev s seje predsedstva občinske konference SZDL Mozirje, kjer so člani predsedstva določili naloge družbenopolitičnih organizacij v nadalnjem obdobju. Naloge, ki so tesno povezane s stališči,' sprejetimi na 14. seji Republiške konference SZDL.
Osnovna naloga v vseh sredinah mora biti spopad z malodušjem in pasivnostjo, ki je prisotna tudi med našimi občani. Brez omahovanja in bojazni se bodo morale s pojavi družbene nediscipline in zlorab spopasti nadzorne institucije. Ne smemo namreč dopuščati nespoštovanja skupnih obveznosti, sprejetih v delegatskih skup-’ ščinah ter v mesebojnih dogovorih in sporazumih,« je
na vprašanje, katere so osnovne naloge, ki jih bodo morale pri nadaljnjem delu upoštevati družbenopolitične organizacije in druge institucije političnega sistema, odgovorila Rezka Plaznik, sekretarka OK SZDL Mozirje.
»Kljub temu, da vidimo največje možnosti razvoja v kmetijstvu in gozdarstvu, mora povečanje proizvod-hje, dohodka in deviznega priliva postati osnovna skrb v vseh panogah občinskega gospodarstva. V vse panoge, tudi v negospodarstvo, moramo čimprej vključiti prednostne cilje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Zbori skupščine so tako pred kratkim že sprejeli program delovanja v zoženih. materialnih možnostih, dopolnjen s stališči našega predsedstva.«
Med nalogami, sprejetimi na predsedstvu je nekaj že uresničenih?
»Predvsem tisti del dogovora, ko smo se zmenili, da morajo biti delavci v združenem delu temeljito seznanjeni z realnimi razmerami v posamezni sredini, panogi,
zlasti pa s programi za ravnanje v bodoče. Z vsem tem, pa tudi z ukrepi ZIS, z njihovimi vzroki in predvidenimi posledicami so člani izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij seznanili delavce na zborih ob obravnavanju polletnih obračune v.«
Kakšne pa so naloge v družbenih dejavnostih? »Predvsem takojšnje zmanjševanje programov. Vendar ne linearno, uveljaviti moramo selektiven pristop glede na pomen programov za delovne ljudi in občane ter različen položaj delavcev posamezne dejavnosti. Nadaljevati pa bo potrebno z racionalizacijo organiziranosti strokovnih služb.«
R. PANTELIC
pogled v svet s kovinotehno
Prevrata In manevri
Dogodka sta morebiti različna, kot sta različni državi, v katerih sta se pripetila, namreč dva državna prevrata v minulem tednu. Tisti r Zgornji Volti in oni v Gvatemali. Eden v Afriki, drugi v Latinski Ameriki. Eden bržkone z bolj levičarskim, radikalnim predznakom, drugi nedvomno desničarski, celo srajno desničarski.
Ker svet postaja z razvojem telekomunikacij, sodobne tehnike sploh čedalje bolj med seboj povezan (in obenem marsikje bolj in bolj raztrgan), se ni čuditi, če opazovalci dogajanja nimajo tadva prevrata zgolj za sad notranjih obračunov v teh dveh državah Morda pri tem pretiravajo v tem in onem, toda vseeno najbrž povsem drži, da tudi ta dva državna udara po svojih nasledkih utegneta vplivati na nadaljnje dogajanje, bolje rečeno zaplete v teh delih sveta.
Kar zadeva Zgornjo Volto, eno najrevnejših držav v Afriki in na svetu sploh, velja pripomniti, da je zdaj prišel na krmilo kapetan Sankara, mož, ki vodi skupino radikalnih mladih častnikov, pa tudi civilistov. Še več, Sankara je v pičlih nekaj mesecih letoš, ko je bil ministrski predsednik, -ko še ni bil odstavljen in zaprt, kazal izrazito na-
klonjenost do Libije, pa tudi do nekaterih drugih afriških vlad, kijih označujejo za »radikalne« ali »pro-gresistične« (Benin, Gana, Kongo). Takšna usmerjenost, njegovi napadi na »neokolonializem« in »mednarodni imperializem«, geslo ob prevzemu oblasti (»domovina ali smrt«), vse to kaže, da Sankara ne more biti všeč vsem tistim vladam v Afriki in zunaj nje, ki pisano gle-
Plše JOŽE ŠIRCELJ
dajo na pol itko in akcije libijskega voditelja Gadafija na tej celini. Te vlade - med njimi sta tudi Francija in ZDA - delajo vse, kar morejo, da bi prekrižale račune polkovniku Gadafiju, češ, da je v bistvu samo »podaljšana roka Moskve.«
In ker je bila Francija kolonialna vladarica tudi v Zgornji Volti in ker je tudi po razglasitvi neodvisnosti ohranila pokroviteljsko vlogo, ni dvakrat reči, da se čuti zdaj prizadeta, da meni, da so njeni interesi ogroženi. No, za zdaj je dogajanje v Zgornji Volti - ob zaprti meji in odhodu večine tujcev - zavito v tenčico skrivnosti.
Zato pa je tembolj živo v Čadu in bližnji pa daljni okolici te države.
Po libijski pomoči enotam Gukuni-ja Weddeya, po ameriški ter francoski pomoči v orožju, po zairski pomoči s padalci Hisenu Habreju in njegovi vojski, je zdaj Francija stopnjevala pomoč: poslala je tudi vojake. Obenem so se sredi tedna začeli ameriški manevri s sodelovanjem vojska Egipta, Sudana, Somalije in Omana. Sudan pa je, kot vemo, sosed Čada.
Glede Gvatemale so stvari očitno bolj jasne. Na krmilo je prišel skrajno desničarski general Oscar Mejia Victores, obljublja demokratizacijo in obnovo države, vse tisto, kar je obljubljal tudi strmoglavljeni general - predsednik Montt, pa se mu ni posrečilo. Ker je Gvatemala v marsičem strateško ena najpomembnejših držav v Srednji Ameriki, politika Washingtons pa je zadnje čase zelo intenzivno usmerjena na to območje, na zatiranje »komunizma« in prodiranja sovjetskega vpliva, se ni čuditi, če sò v Washingtonu hitro po prevratu pozdravili noyega šefa države. Zlasti še sedaj, ko se začenjajo manevri s sodelovanjem ameriške vojske v Hondurasu, na meji z Nikaragvo, z množično uporabo vojnega ladjevja.
Dva prevrata in manevri - to je dajalo v marsičem pečat dogajanju v zadnjih sedmih dneh.
V Zlatarnah se preusmerjajo
Vse već /0 srebrnega nakita, lažlega zlatega, uspeva tudi dentalni program
ZRCALO
Pomanjkanje osnovnih proizvodnih surovin, predvsem zlata in srebra, je v celjskih Zlatarnah narekovalo hitre proizvodne spremembe: izdelavo predvsem lahkega zlatega nakita, večjo proizvodnjo srebrnega
nakita in še prodornejši izvoz.
V Zlatarnah so v šestih mesecih lanskega leta predelali v nakit 427 kilogramov zlata, letos 283 kilogramov s tem, da so iz njega izdelali več kosov nakita kot lani.
V Goremu dopusti in tudi trdo delo
Kljub temu, da imajo v Gorenju v Titovem Velenju trenutno kolektivni dopust pa to ne pomeni, da je za velikimi delovnimi halami in pisarnami vse mrtvo. Nasprotno: delavci so na dopustu, skupina, ki ji je bilo zaupano vodstvo Gorenja v njegovem najtežjem času obstoja, pa pripravlja vse potrebno, da bi povratniki z dopustov z novimi idejami in močjo krenili v reševanje težav.
V Gorenju so do konca julija pripravili vse potrebno za izvajanje sanacijskega programa. Mikro rešitve so pripravile delovne skupine skupaj s strokovnimi služba-
mi Gorenja in s pomočjo zunanjih sodelavcev.
Do 20. avgusta bo potekala razprava o zaključkih delovnih skupin v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Na teh razpravah se bo ali se naj bi izoblikoval odnos do pripravljenih zaključkov in s tem tudi do sanacijskega programa, ki bo na teh temeljih tudi zasnovan. Stališča, ki bodo sprejeta na teh razpravah bo obravnaval tudi kolegij ZKPO 22. avgusta, medtem ko bo od tega dne pa do 30. septembra potekala pospešena izdelava sanacijskih programov. Do sredine oktobra naj bi izdelali tudi sanacijski program vseh tozdov. TONE VRABL
Dobri dosežki, toda tudi na račun cen
V žalski občini Uh skrbi upadamo donosnost!
Srebrnega nakita so' v Zlatarnah izdelali lani v šestih mesecih iz 106 kilogramov, letos iz 146 kilogramov. Ob tem pa so izključno zlatega nakita izvozili na zahodno tržišče kar za 68 odstotkov več kot lani, za 38 odstotkov pa so povečali izvoz izdelkov iz dentalnega programa na vzhodna tržišča.
Zlatarne seveda iščejo številne možnosti, s katerimi bi prišle do zlata. Z rudnikom Bučim iz Makedonije so se dogovorile za skupni izvoz in ob tem za ustrezno delitev deviznega dohodka, s čimer so letos prišle do 37,5 kilogramov zlata. Kooperacijska proizvodnja s Fanipo iz Prizrena jim je navrgla 35,5 kilogramov zlata, z odkupom lomljenega zlata po vsej Jugoslaviji pa so prišli do 110 kilogramov čistega zlata, kar je 30 kilogramov več, kot so ga na ta način odkupili lani. Ob tem pa so Zlatarne 38 kilogramov zlata odkupile še iz drugih virov. Z vsemi temi oblikami oskrbe z osnovnimi surovinami so v Zlatarnah sicer pod nabavnim planom, vendar kljub vsemu upajo, da bodo vsaj izvozne načrte dosegli.
V Zlatarnah v tem času razpolagajo s kolekcijo, ki obsega blizu tisoč kosov nakita iz zlata in sto kosov srebrnega nakita. Dopolnjujejo jo še s kakimi 300 kosi nakita, ki ga bodo pokazali na septembrski zlatarski razstavi v Celju, posebno kolekcijo pa ravnokar razstavljajo na newyorškem sejmu nakita, na katerem prvič skupaj razstavlja pet proizvajalcev zlatega nakita iz Jugoslaviie.
Riše Bori Zupančič
Turnimi
umni mm
mm
PtUMHi
mm
Manjka telefonskih kablov, kar ogroža razvoj telefonije
Kljub temu, da denarje, pa dela ne potekmo po načrtih
Zaradi pomanjkanja kablov za telefone niso ogrožene le naložbe, pač pa tudi redno vzdrževanje. Celjski poštarji pravijo, da kablov tako rekoč ni več, ker jih jugoslovanski proizvajalci kar osemdeset odstotkov izvozijo, preostalih dvajset odstotkov pa tudi ni v celoti namenjenih potrebam pošt. O tem smo se pogovarjali z Borisom Kresnikom,
v. d. direktorjem tehnično razvojnega sektorja celjske PTT, Marjanom Ravnjakom, vodjem projektive in Borisom Cilenškom, koordinatorjem za izgradnjo telefonskih omrežij.
B. Kresnik: »Ne gre le za pomanjkanje. Kabli so se tudi nenormalno podražili. V primerjavi z lanskim letom kar za 110 odstotkov.«
Marjan Ravnjak: »Že lani
Najhuje pa je z izgradnjo telefonskega omrežja v Šentjurju. Celotna vrednost naložbe je okrog trideset milijonov dinarjev. Sredstva zanjo so v glavnem zbrana. Lani smo položili 800 metrov kabla v naselju Pešnica ter zgradili del kanalizacije v samem Šentjurju. Letos smo postavili telefonske drogove v Blagovni, ta mesec pa bomo prebijali cesto na relaciji
Polletni gospodarski rezultati v žalski občini so še vedno boljši kot regijski in republiški, kljub temu pa z njimi v občini niso najbolj zadovoljni.
Zaskrbljujoče je predvsem to, da donosnost in ekonomičnost že tretje leto upadata. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je donosnost zmanjšala kar za trinajst odstotkov, ekonomičnost pa je upadla za odstotek.
Rast posameznih kategorij gospodarjenja je visoka. Tako se je celotni prihodek nominalno povečal kar za štirideset odstotkov, dohodek za petintrideset in čisti dohodek za triintrideset. Družbeni proizvod je nominalno po-rastel za sedemintrideset odstotkov. Vsi ti visoki nominalni porasti pa seveda niso dokaz dejanske uspešnosti gospodarjenja, pač pa v veliki meri tudi odraz povečanja cen.
Izgube so za odstotek višje kot v enakem lanskem letu, relativno vzeto pa manjše. Izgube znašajo trinajst in pol milijona dinarjev, večina leteli pa odpade na DEM tozd Elektroprenos Podlog, nekaj več kot 120 tisoč dinarjev izgube pa so zabeležili v Slovi-novem tozdu v Žalcu. Skrbi dejstvo, da je tudi precej tistih, ki poslujejo na meji donosnosti.
Izvoz se je povečal za 42 odstotkov, na konvertibilni trg pa za 61 odstotkov. Uvoz je bil za četrtino manjši, uvoz s konvertibilnega trga pa skoraj za trideset odstotkov manjši. Tako znaša stopnja pokrivanja uvoza z izvozom 173 odstotkov, stopnja pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom pa šestdeset odstotkov. Na prvi pogled so to
sicer lepi rezultati, vendar z njimi niso v celoti zadovoljni saj fizični obseg izvoza ni bil takšen kot so ga načrtovali, sorazmerno dobro pokritje uvoza z izvozom pa je bolj rezultat precej zmanjšanega uvoza, kar bo nedvomno imelo posledice v naslednjih mesecih.
JANEZ VEDENIK
SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ
Boris Kresnik
Težave doma in na tujem
Na licitacijah za gradbena dela le tudi po 30 Izvmalcev In delo Je težko dobiti
V gradbeništvu so zaradi trenutnega težkega gospodarskega položaja zašli domala vsi kolektivi v neprijetne težave. To velja tudi za Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad v Titovem Velenju, ki je bilo še lani med najmočnejšimi in naj-solidnejšimi tovrstnimi kolektivi v Sloveniji, pa tudi izven nje. Čeprav so dosežki za prve mesece letošnjega leta še kolikor toliko uspešni in zadovoljivi, pa istočasno vseeno vzbujajo mnogo negotovosti, kako bo v prihodnje.
Letos so na jugoslovanskem področju že ustvarili za milijardo in pol bruto proizvodnje ter tako prekoračili dinamični plan za dobrih sedem odstotkov. Žal pa se je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu obseg proizvodnje zmanjšal za kar osem odstotkov. Vegrad je uspešen na gradbiščih po tujih državah, kjer so delavci v letošnjem letu že ustvarili za 330 milijonov dinarjev ali 35 odstotkov več od dinamičnega plana. Letni plan proiz-
vodnje na tujih tržiščih pa so dosegli že v višini 68 odstotkov.
Ob delu doma in v tujini so v Vegradu v prvem polletju letošnjega leta ustvarili za okoli 1,9 milijarde dinarjev, kar pomeni, da so izpolnili letni plan proizvodnje 53 odstotno. V Vegradu so kljub temu, da so solidno zaključili prvo polletje, v velikih skrbeh, kako v bodoče. Razmere se slabšajo, cene gradbenih storitev so neustrezne in še vedno na ravni tistih izpred dveh ali celo treh let,-V Vegradu jim tako ne preostane drugega, kot da v izredni konkurenci podobnih delovnih organizacij sprejemajo dela »pod ceno«. Do vsega tega je prišlo zato, ker je dela malo, gradbenih podjetij pa veliko. Vsak se bori za svoj kos kruha, ta kos pa je vedno tanjši. Težave so tudi v tujini, kjer je konkurenca med gradbenimi podjetji velika. Tako bi bilo treba delati poceni (da se dobi delo), vendar izredno kvalitetno. Pri Vegradu pravijo, da se na licitacijah za grad-
njo pojavi tudi do 30 različnih proizvajalcev. To so težke igre, ki zahtevajo mnogo pameti, da se po najboljših ponujenih in izpeljanih poteh pride do željenega in potrebnega dela.
Težave se bodo nadaljevale zlasti v prihodnjem letu. Že zdaj v Vegradu razmišljajo o planu dela za leto 1984. Samo tozd Gradnja v Beogradu ima vse svoje zmoglji-vòsti za prihodnje leto zasedene, vsi ostali so še (razen nekaj manjših gradenj v Ljubljani in Titovem Velenju) brez dela. V Vegradu so se odločili in začeli z raziskovanjem novih tržišč, kjer bi lahko opravljali svoje delo.
Bitka za delo doma in na tujem postaja zlasti za gradbince vedno bolj aktualna. Kako s konkurenčnimi cenami in visoko kvaliteto priti do objekta, da bo delavec lahko delal in dobil zaslužek, delovna organizacija pa vse tisto, kar potrebuje za normalen obstoj in delovanje, to je zdaj glavno vprašanje tudi v Vegradu.
TV
mm
Marjan Ravnjak
smo ugotovili potrebe glede na načrtovane naložbe in jih posredovali dobaviteljem. Za te potrebe smo plačali stoodstotni avans, ki je bil povrhu še brezobresten. Poleg tega za proizvajalce zbiramo odpadni baker. Z eno izmed proizvodnih organizacij smo se dogovorili, da ji posredujemo tudi surovine, ki jih ima naša Cinkarna. Leta pa je spet zahtevala za to baker, ki ga mi že tako dajemo proizvajalcem kablov. Smo v začaranem krogu, iz katerega ne vidimo izhoda. Primanjkuje, zaradi izvoza, tudi plastičnih kablov, ki so potrebni za razvodno omrežje do samih naročnikov. Tako imamo ponekod glavno in distribucijsko omrežje zgrajeno, razvodnega pa ne moremo urediti.«
Boris Cilenšek: »V Titovem Velenju urejamo kabelsko povezavo med staro in novo centralo, gradimo pa tudi telefonsko omrežje za industrijo v tem mestu. Tu do posebnih težav ne prihaja, ker gre v glavnem le za gradnjo kanalizacije, za to pa je na voljo ves potreben material. V Zrečah gradimo krajevno telefonsko omrežje, medkrajevno povezavo Zreč s Konjicami ter dve telefonski krajevni omrežji v Sko-~ marju in Gorenju. Omeniti moram tudi telefonsko izgradnjo v Košnici in Tremar-jih.
Boris Cilenšek
od Šentjurja do Blagovne. Začela se bo tudi gradnja telefonske kanalizacije od Šentjurja do Hrušovca«.
Kaj pa je treba storiti še v samem Celju?
B. Cilenšek: »Prevzati bo treba naročnike z Lave in, Ostrožnega na center v Golovcu in preusmeriti telefonske naročnike ob Mariborski' cesti, prav tako na centralo na Golovcu. Vsega tega nismo mogli storiti že lani zaradi pomanjkanja kablov. Izvajalec del, Tegrad iz Ljubljane, sicer zagotavlja, da so kabli za ta dela na poti v Celje in da se bo gradnja pričela po 18. avgustu«.
B. Kresnik: »Problemi zaradi neusklajene dokumentacije niso samo v Celju, pač pa na vsem celjskem območju. Gostota podzemnih instalacij se iz leta v leto veča. Pri tem so telefonski kabli najbolj izpostavljeni raznim poškodbam, ker so tudi najmanj nevarni. Zaradi pomanjkanja kablov pa ne gre več le za finančni problem, pač pa za to, da nam zmanjka rezervnih kablov ali pa moramo vgraditi neprimerne kable, ki so po navadi še dražji.«
Zaradi pomanjkanja telefonskih kablov se poraja kup težav, poštarji pa so pri tem nemočni. Izhoda iz začaranega kroga zaenkrat nihče ne vidi.
JANEZ VEDENIK
Krajevni praznik v Taboru
Novi cesti, obnovljen dom, zaletio vode
Ves prejšnji teden so se v krajevni skupnosti Tabor v žalski občini vrstile prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo prve dni avgusta v spomin na ustanovitev prve skupine upornikov proti okupatorju leta 1941.
»Ob praznovanju krajevnega praznika je že ustaljena praksa, da pregledamo opravljeno delo, pridobitve in spregovorimo o problemih, ki jih nikoli ne manjka. Eden izmed njih je bilo tudi staro zajetje pitne vode, ki ni moglo več zadovoljiti potreb naše krajevne skupnosti in sosednjih, ki črpajo vodo iz našega zajetja. Novo zajetje, ki se imenuje Suhi potok, in ima pretok do 35 1 v sekundi, je ta problem v večji meri „ rešilo,« je uvodoma na slavnostni seji skupščine KS Tabor dejal predsednik skupščine KS Janko Drča. Ta rešitev pa ni dolgoročnega značaja, ker so zgradili vodovod Loke-Dol in tudi v drugih krajevnih skupnostih povečali število priključkov. Komunalna interesna skupnost Žalec je za ta dela prispevala 6 milijonov din.
Druga večja pridobitev je nova gozdna cesta Gozdnica -Lovska koča v dolžini 2,5 km, ki povezuje 15 hribovskih domačij, gradilo pa jo je GG Celje TOG Vransko, narejena je bila v desetih mesecih, vrednost del pa je znašala 4,5 milijona din. Druga cesta, ki je bila zgrajena v dolžini 2 km, povezuje pet višinskih kmetij in je stala 850 tisoč din. Sredstva so prispevali uporabniki, večji del pa SIS za komunalo in ceste občine Žalec in iz prispevka za hribovske ceste.
Na seji so podelili priznanja OF, ki so jih prejeli: GD Ojstriška vas-Tabor, Ivan Lukman, Alojz Petrič, Alojz Kouče in Zmago Šoštar.
V praznovanje krajevnega praznika so se vključili tudi člani GD Ojstriška vas-Tabor, ki so praznovali 80 letnico. Za ta jubilej so opravili veliko dela. Predsednik društva Milan Blatnik nam je ob tem povedal: »Pri obnovitvi doma smo opravili več kot 2300 udarniških ur. Dom je popolnoma obnovljen, za kar gre zahvala Tek-
stilni tovarni Prebold, SIS za požarno varnost in tudi ostalim. Ob jubileju smo pripravili tudi tekmovanja, na slavT nostni seji društva pa smo podelili članom društva več priznanj. Od republiške gasilske zveze smo prejeli priznanja druge stopnje.«
Med tednom so pripravili tudi športna tekmovanja v šahu, rrialem nogometu, trim kolesarjenje ter nogometno tekmo, kjer so se pomerili veterani Tabora z žensko reprezentanco Slovenije.
TONE TAVČAR
Karla Sagadina sedemdeset let
f' 11 s l!
Da je iz zahodnih krajev naše domovine, zgovorno pripoveduje že njegovo ime. iz otroških tržaških do poznih celjskih let, je bil in ostal - Karlo. Celjan po očetu, Dolenjec po materi, Tržačan po rojstvu pa je vendarle še najbolj Celjan, saj je tu od prvih povojnih let.
Izučen ključavničar, naprednjak, ni mogel niti hotel imeti drugačen življenjski tok, kot ga je imel. Akti-
vist OF od samega začetka, komunist od leta 1942, je opravljal med vojno drzne, tvegane naloge. Nekoč so ga ujeli, ga zdelali s puškinimi kopiti, pa jim je ves polomljen in pomodrel ušel.
Po osvoboditvi se je lotil knjig, opravil izpite, seveda ob delu v organih javne varnosti, se preselil iz Ljubljane v Celje. Bil je tudi upravnik Vzgojno poboljševalnega zavoda v Radečah, kar je bila zanj prelomnica in izziv. Hotel je storiti čim več, da bi ta hiša ne bila kaznilnica. Manj opore je imel med vzgojitelji, precej več med ljudmi v delavnici, kjer so prestopniki delali.
Zdravje ga je puščalo na cedilu, zato se je zaposlil v Cinkarni, kjer se je pri 55. letih upokojil.
In kaj poleg razumljivega dejstva, da je ves čas družbeno aktiven Karlo še je oziroma je bil nekoč bolj kot danes ? Marsikaj! Dolga leta je bil predsednik celjske ribiške družine in je hkrati pridno gobaril. To drugo še počne, ono prvo, kot častni član. Je dolgoletni »Svobodaš«, nepogrešljiv bas v celjskem Komornem zboru.
Kot rečeno, ni živel dolgočasno. In zadovoljen je v družinskem krogu, sinova sta uspela doseči vsak svoj cilj. Se vedno »miga« v komisiji za zdravstvena vprašanja borcev NOV kot predsednik. Manj je zadovoljen z občim obnašanjem ljudi, ki se vse preveč ženejo, si uničujejo zdravje in kvarijo značaje. Nekatere vrednote, tudi skromnost, bi morali spet obuditi v življenje družbe.
Težave zaposlovanja v Laškem
Predsednik regijske samoupravne skupnosti za gozdarstvo, Dušan Hus, je odprl gozdno cesto Gozdnica-Lovska koča in poudaril velik pomen te nove ceste za Gozdno gospodarstvo Celje.
V	preteklem letu so na zaposlovanje v občini Laško vplivale zaostrene razmere. Vendar pa so kljub temu dosegli 3% rast, namesto 0,9%, kakršno so načrtovali.
V	letošnjem načrtu zaposlovanja predvidevajo povečanje števila zaposlenih za 2,4%, od tega v gospodarstvu za 2,4% in v negospodarstvu za 2,1%.
Za kritje dodatnih in nadomestnih potreb bodo organi-
Svet Srednje šole Borisa Kidriča, Celje
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja matematike in fizike
Pogoj: Visoka izobrazba Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Delo za nedoločen čas.
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN OBRTNO MONTAŽNA DO IKOM
ŠMARJE PRI JELŠAH DS TOZD DOM
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
vodje TOZD
Poleg pogojev navedenih v 511. členu zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo šolo gradbene, strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri z najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah
-	da ima pravilen odnos do samoupravljanja in, da je širše družbeno aktiven
-	da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredeli svojo vlogo pri realizaciji.
Kandidati naj podajo pismene vloge v 15 dneh po objavi na naslov:
Industrijsko kovinarska in obrtno montažna DO IKOM Šmarje pri Jelšah, TOZD DOM, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni 15 dni po izvršenem izbirnem postopku.
Predlogi davkov burijo javnost
Predlogi za novo davčno politiko burijo duhove. Med temi predlogi pa je še zlasti zanimiv ta, da bi stanovanjske hiše, ki imajo več kot 70 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, letno obdavčili s 5,15% vrednosti.
V Sloveniji doslej velja povprečna stopnja davka od posesti stavb 0,15% vrednosti stavbe.
Pravzaprav je naravnost čudno in neverjetno, kako je takšen predlog sploh lahko prišel na dan. Dejstvo je namreč, da ima večina stanovanjskih hiš več.kot 70 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Če vzamemo za primer vrednost posamezne hiše, ki se danes vrti od štiri do šest milijonov dinarjev, potem bi bilo treba letno plačati od 200.000 do več kot 300.000 dinarjev davka. Ali drugače povedano: v dvajsetih letih bi občanom odvzeli vrednost njihove hiše.
Precejšnje je število delavcev, ki imajo lastne hiše, vendar v vsem letu ne zaslužijo niti toliko, da bi, v primeru, če bi takšen predlog sprejeli, davek sploh lahko plačali. Sedaj bi lahko razpravljali tudi o tem, da vsi tisti, ki so si zgradili hiše, ne potrebujejo stanovanj v blokih, pa še o čem. Razmišljamo pa lahko tudi drugače. Kdo si je izmislil takšen predlog? Kako je lahko tak predlog sploh prišel pred ljudi in jih sedaj po nepotrebnem razburja? V tem primeru imajo na ta predlog pripombe vse republike, kar je tudi razumljivo.
Vprašljiv je tudi predlog, kako obdavčevati avtomobile. Za staro stoenko naj bi davek znašal 2000 dinarjev, za denimo mercedesa pa 3000 dinarjev. Tudi v tem primeru ne moremo govoriti, da bi takšen davek pomenil kakšno socialno korektivno funkcijo. Navsezadnje tisoč dinarjev ne predstavlja ničesar takšnim, ki si lahko privoščijo drage, uvožene avtomobile.
Tudi med obrtniki so predlogi naleteli na precej negodovanj, saj pravijo, da so obdavčitve v Sloveniji že doslej višje kot v drugih republikah. Nasploh je bila davčna politika v Sloveniji doslej ostrejša kot dmgod, sedaj pa predlagajo kar linearno povečanje davčne stopnje za pet odstotnih točk, kar spet pomeni, da bi bili davčni zavezanci v posameznih republikah v ne-- enakopravnem položaju.
Cilj davčne politike vsekakor he bi smel biti ta, da bi krajši konec potegnili tisti ljudje, ki so si premoženje ustvarili s pridnim in poštenim delom. Nekateri predlogi pa so videti prav takšni.
JANEZ VEDENIK
zacije združenega dela potrebovale 254 delavcev in pripravnikov. Za nedoločen čas jih bodo sprejeli 222, ostali pa bodo nadomeščali dalj časa odsotné delavce.
Po napovedi naj bi se kvalifikacijska struktura delavčev izboljšala za dvajset odstotkov glede na lani, ko je zaradi prepočasnega prestrukturiranja gospodarstva niso uspeli uresničiti.
Kljub vsemu pa potrebe po kadrih še ne bodo zadovoljene, saj je priliv iz šol manjši, kot bi bilo potrebno. Primanjkljaj bodo krili z zaposlitvami evidentiranih iskalcev zaposlitve.
Delavcev s končano srednjo in visoko šolo je dovolj, vendar primanjkuje profesorjev angleščine in diplomiranih ekonomistov. Primanjkljaj le-teh bodo zmanjšali z dodatnim štipendiranjem. Prav tako je problem z zaposlitvijo medicinskih se^ ster in delavcev brez kvalifikacije oziroma s polkvalifi-kacijo, ker jih je premalo.
Večjo pozornost bodo v prihodnje posvečali uvajanju večizmenskega dela in zaposlovanju mladih ter dodatnemu strokovnemu usposabljanju.
Kljub povečanju števila
Disco na gradu
V četrtek, 4. avgusta, je bila otvoritev novega disca na Starem gradu. Obisk je bil zadovoljiv, prevladovali pa so predvsem fantje.
Disco bo odprt vsak četrtek, petek in soboto. Vstopnina (100 dinarjev) pa. je v celoti namenjena pripravam celjskih atletov.
N. G.
zaposlenih se bo v občini Laško povečalo tudi število brezposelnih. Trenutno uveljavlja pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči za čas nezaposlenosti osem občanov, do konca leta pa naj bi jih bilo še več.
L. K.
čas za razprodaje
Vsak dan postaja življenje vse dražje. To dejstvo sili ljudi, da so pričeli iskati po trgovinah blago, ki po kakovosti nič ne zaostaja za ostalim, je pa tovarniško znižano.
Zato smo se pred sezonskimi razprodajami tekstila, ki se bodo pričele petnajstega avgusta, podali v nekatere celjske trgovine.
Najprej smo bili v trgovini Stari trg, kjer so nam povedali, da imajo za 40 odstotkov znižane le moške srajce nekaterih proizvajalcev iz drugih republik. Nato smo se napotili v Varteksovo trgovino v Stanetovi ulici, kjer so edini v Celju pohiteli s sezonsko razprodajo. Tu imajo obleke znižane za 20 odstotkov. Tovarniško znižane moške hlače za 40 odstotkov imajo v Modi in Gregorju. Podali smo se tudi v veleblagovnico T, kjer po 10 odstotno tovarniško znižani ceni prodajajo le poletne majice. Posebnost Oblačil pa je v tem, da prodajajo blago na potrošniško posojilo. Naše povpraševanje po tovarniško znižanem blagu smo zaključili v celjski poslovalnici Beka, kjer smo izvedeli, da po znižani ceni (40 odstotkov) prodajajo le ženske bluze.
MATJAŽ GALJOT
V Aktualni temi založbe Delavska enotnost so izšli vsi separati in sklepni dokumenti
KRAIGHERJEVE KOMISIJE
Naročila sprejemamo na naslov:
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
----------•------------------
* Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška c. 43

	KI IS	2/jk	n r	u\				im r	r?
11. AVGUST 1983			U L	UJ		id		JlUgl	Lb NOVI TEDNIK - STRAN S
Zagnanost in volja do dela
To so odlike krajanov krajevne skupnost! Vransko
Jerca Nendl
5 let je, kar je prišla med nas, v vrste Celjske folklorne skupine. Kot pevka narodnih pesmi je vlila naši dejavnosti nove širine. Vedno neun je bila pripravljena pomagati, tudi takrat, ko je kruta bolezen že načela njeno zdravje.
Iztrgala jo je sredi mladosti, ustvarjalnega dela in ob naši deseti obletnici ji ne bomo mogli izreči zahvale za povezovanje programa, za vse tiste minute, ko so pesmi, ki jih je pela, osrečevale ljudi. Bila je naša Jerca, tista ki tak’ lepo poje. •
Ne bomo je pozabili. Celjska folklorna skupina
V krajevni skupnosti Vransko živijo dobri in prijazni ljudje. Veliko zanimivih in pozornosti vrednih stvari se skriva v teh krajih. O tem nam je pripovedoval podpredsednik sveta krajevne skupnosti Vransko, Janez Šoštar:
»Naša krajevna skupnost obsega širok pas žalske občine in šteje približno 2570 krajanov. Tu živijo predvsem kmetje, delavci pa se vozijo na delo izven našega območja. Ljudem ostaja malo prostega časa za družbe-no-politično delo v organih krajevne skupnosti, vendar so krajani zelo zagnani in samoiniciativno skrbijo za kul-
turno življenje v kraju. Vransko je pobrateno z osmimi krajevnimi skupnostmi širom Jugoslavije ih na vsako-
letnih srečanjih si izmenjamo delovne izkušnje.
Vaški svet Tešava-Čreta-Jeronim sodi med najbolj aktivne v krajevni skupnosti. Ozemlje se razteza na skoraj tisočih metrih nadmorske višine in čeprav izgubijo ljudje s prevozom na
delo in nazaj veliko dragocenega časa, vendarle ostajajo povezani med seboj. Dobri in pošteni ljudje, ki se nikoli ne odrečejo solidarnostnim akcijam, živijo v našem kraju. Solidarnost in povezanost med krajani se je najbolj pokazala ob izkopu 3000 metrov dolgega vodovodnega jarka na kmetiji Jeseničnik. Pri delu je sodelovalo nekaj čez sto ljudi, predvsem okoliški kmetje, mladina in seveda tudi ostali krajani. Prav tako so pokazali krajani veliko zgnanost in delovni elan pri urejanju ceste Vran-sko-Creta. Omeniti pa moram tudi slabo sodelovanje predstavnikov Kmetijske zadruge s kmeti. Menim, da so tukaj izredno dobri pogoji za razvoj kmečkega turizma, mimo vodi namreč Evropska pešpot in Savinjska krožna pot, tako da bi morali kmetijski pospeševalci bolj vzpodbujati in pomagati kmetom pri premagovanju začetnih težav. Dobri zgledi vlečejo in mi bi se morali pri tem vzgledovati pri sosednji krajevni skupnosti Nazarje.«
IVANA FIDLER
Smiljana vabi Ceneje skozi življenje
Iz Stranic se je oglasila stara znanka našega Vrtiljaka, ki si je zaželela družbe nepoznane vrstnice. Takole piše:
Ime mi je Smiljana, končala sem tretji razred. Rada bi spoznala in povabila na počitnice deklico mojih let. Pri meni bi se igrali v gozdu in na travniku. Lahko bi šli na sladoled, pokazala bi ji šolo, mogoče tudi izvir Te-snice. Nabrala sem že borovnice za njo in jih shranila v skrinjo. Lepo bi se imele. Pri nas ni prometa, je svež zrak in zdravje. Imam še bratca. Moj naslov je Smiljana Adamič, Stranice 163, 63206 STRANICE.
Draga Smiljana, upam, da se ti bo na to prijazno vabilo brž oglasila katera od naših bralk.
Ob povečanju življenjskih stroškov, se je povečal tudi izdatek za hrano. Zato so ljudje začeli bolje izkoriščati zemljo, ki jo imajo okoli svojih hiš. Težje je bilo to stanovalcem v blokih. Zato je v zadnjih letih izredno naraslo zanimanje za pridobitev manjšega kosa zemlje v mestu samem ali pa tudi izven njega.
Izredno hitro so se na eni strani pojavili vrtovi na črno na zelenicah, drugod pa so samevala neobdelana zemljišča. Kakor v vseh drugih občinah, so se tudi v Celju odločili za ureditev takšnih razmer. Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje je poiskal v svojih načrtih primerna zemljišča, na katerih je sicer predvidena gradnja, vendar pa zaradi pomanjkanja
denarja ali kakšnega drugega vzroka, še vsaj 3 leta ne bodo delali na tem zemljišču. Naredili so ureditveni načrt in tako namenili za organizirano vrtičkarstvo sedem večjih površin v KS Ga-berje, Dolgo polje in Medlog. Mikrolokacijsko delitev in prenos na občane pa so naredili v KS sami, kjer so zemljišča.
Vrtičkar je s KS sklenil sporazum o začasni uporabi zemljišča za svoje potrebe. V najem je dobil vrt do 100 m2 za dobo največ 3 let in se tudi obvezal, da bo zemljišče uporabljal le za pridelovanje vrtnin, na zemljišču ne bo postavljal nobenih ograj ali trajnejših konstrukcij, KS pa bo plačeval najemnino okoli 150 dinarjev na leto. Zato pa mora biti tudi s strani KS
ker se jim le tako lahko približaš. «
Rodil pa se je v Franciji, kamor je šel oče kot rudar s trebuhom za kruhom. V času svetovne krize leta 1929 pa je kot petletni fantič prišel v Šentjur in kmalu začel hoditi v šolo. Gimnazijska leta je prekinila vojna in leta 1944 seje Stane Kozjan pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Bitko za lepše in boljše življenje pa je na-
Stane Kozjan
Že dolga leta je Sent-jurčan in malo je ljudi v kraju in okolici, ki ga ne bi poznali, kar gre pripisati njegovemu dolgoletnemu in prizadevnemu delu z ljudmi in med ljudmi. Ali, kakor pravi sam: »Z ljudmi seje treba veliko pogovarjati in to na tovariški način. Treba je znati prisluhniti njihovim problemom,
daljeval pri okrajnem odboru Celje - okolica, kasneje kot tržni inšpektor, predsednik občinskega odbora socialistične zveze, sekretar Kmetijskega kombinata in zadnjih osem let kot tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur.
Zdaj, tik pred upokojitvijo, se ne boji, da bi
OBRAZI
se kdaj dolgočasil. Veliko dela ga še čaka. Tako v domači krajevni skupnosti, kjer je sekretar osnovne organizacije ZK, nadomešča tudi predsednika občinskega odbora ZZB NOV Šentjur, deluje v bančnih organih, pri Izvršnem svetu in še in še. Ob prazniku občine bo prejel priznanje republiškega sekretariata ljudske obrambe za delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Energija za tako pestro delo izvira pri Stanetu ,Kozjanu prav gotovo iz dobre volje in prepričanja, da ga ni dela , ki mu človek ne bi bil kos. Le vztrajen je treba biti in kot pravi, verjeti je treba v ljudi in graditi na zaupanju. Potem Je skoraj polovica dela že opravljenega.
MATEJA PODJED
obveščen o odvzemu zemljišča najmanj pol leta prej.
, Tako so v letošnjefh letu zaživeli vrtovi na vseh teh zemljiščih. Vrtičkarji pridelujejo skorajda vse'za svoje potrebe - solato, korenje, paradižnik, fižol, kumarice, zelje... ter s tem tudi skrbijo za lepši izgled okolja.
Vendar pa ni vse takö, kot bi moralo biti. V KS Gaberje je prišlo do sporov med vrti-čarkji in načrtovalci del na tem zemljišču. Ob delni korekciji načrtov, so pač speljali toplovod tik ob teh vrtovih in ob kopanju poškodovali nekaj vrtov. Že res, da so vrtičkarji nekoliko prekoračili mejo vrta ob obdelovanju zemlje, vendar jim je po njihovih zagotovilih bilo to dovoljeno. Kakor je že, škodo si je ogledal tudi sodni cenilec, na razplet dogodkov pa bo potrebno še nekaj časa počakati. Večji problem imajo vrtičkarji z vodo, posebno v teh poletnih mesecih. Zato jih večina vodo dovaža od sosedov ali pa iz najbližnjega vodnjaka.
Kljub vsem tem težavam so vrtičkarji zadovoljni s tem, kar pridelajo na zemlji, saj se jim to krepko pozna pri finančnem obračunu. Zato tudi z zanimanjem spremljajo pobude Občinske konference SZDL Celje, ki išče za potrebe organiziranega vrtičkarstva večji kompleks kmetijske zemlje - od 2 do 4 ha, ki bi bil stalno oz. daljši čas namenjen vrtičkarjem, kjer bi lahko postavili tudi manjši lesen objekt.	rp -d
POČITNICE ZA VSAK ŽEP
-	7-dnevne počitnice
v MEDULINU in PULJU
-	brez prevoza
od 3.360 dalje
-	s prevozom - posebni vlak
od 3.680 dalje
PRIJAVE: TEL. 23-448 1*^1
TEDNIKOV INTERVJU
Skrb za prizadete otroke je vse večja
Z novim šolskim letom bodo izpeljali na celjskem območju tri projekte razvoja pomoči otrokom z različnimi učnimi motnjami in težavami. Vse tri ustanove v Celju (Osnovna šola Ivanke Uranjek, Dom Golovec in Dom šola na Dobrni), ki so do sedaj skrbele za učence z lažjimi motnjami in težavami v razvoju, se bodo delno ali povsem preusmerile.
Kljub temu, da smo posebno šolstvo po vojni izredno razvili tudi na našem območju, saj imamo šole z lažjim (prilagojenim) programom v vseh občinah, razen v Šentjurju in Mozirju, pa nismo razvili potrebnih oblik usposabljanja za celotno populacijo srednje prizadetih oseb. Ravno tako pogrešamo še oblike diferenciranega pouka v vrtcih in na osnovnih šolah.
Vse to prinaša projekt, ki se je začel idejno oblikovati že v sedemdesetih letih, njihov avtor in strokovni vodja pa je Mirko Galeša, ravnatelj na osnovni šoli Ivanke Ura-njekove v Celju.
NT: Kaj je pogojevalo
preusmeritev vaših ustanov?
M. GALEŠA: »Leta 1977. je bil sprejet nov pravilnik o razvrščanju otrok v osnovne šole z lažjim (prilagojenim) programom. Strokovne ugotovitve na tem področju so namreč pokazale, da je veliko otrok, ki smo jih prej pošiljali v té šole, zmožno z dopolnilno pomočjo izdelati tudi redno osnovno šolo. Pri teh otrocih gre v številnih primerih za motnje, ki so posledica slabših razvojnih pogojev. Tako je že pred šestimi leti začelo upadati število otrok in se je do danes vpis zmanjašl za 40 odstotkov. Že takrat smo predvidevali manjše število otrok zaradi česar bi ostali neizrabljeni prostori-in višek kadrov. Leto pozneje smo s posebno analizo na celjskem območju ugotovili veliko število nepreskrbljenih srednje prizadetih otrok in odraslih. Ta spoznanja so pogojevala našo preusmeritev.
NT: Kakšna bo torej
organizacija skrbi za te
otroke z novim šolskim
letom?
M. GALEŠA: »S preureditvijo osmih učilnic in spremljajočih prostorov ter prizidkom z ostalimi potrebnimi prostori bo osnovna šola Ivanke Uranjekove dobila tudi internat. V internatu bo 48 naših učencev, ki so potrebni domske oskrbe. Učencev za lažji program osnovne šole bo okoli 160. Ob tem pa bomo imeli še oddelek za delovno usposabljanje. Gre za srednje prizadete osebe, ki jih bodo starši pripravljeni vsak dan voditi v šolo. V Dobrni pa bo območni zavod za delovno usposabljanje srednje prizadetih otrok med 7 in 17 letom starosti. Po tej starosti pa gredo v Dom na Golovcu' v center za varstvo in delo, prej smo mu rekli delavnice pod posebnimi pogoji z internatom za 50 oseb. Varovanci bodo v centru dokler bodo zmožni opravljati svoje delo.«
NT: Pomeni, da bodo preskrbljene vse srednje prizadete osebe na na-
šem območju vse od sedmega leta pa do starosti. Povejte, še, kako bo potekalo šolanje oziroma usposabljanje za obe kategoriji motenih oseb?
M. GALEŠA:	»Nekateri
otroci, skoraj tretjina iz šole z lažjim programom, lahko že nadaljuje šolanje v skrajšanih programih usmerjenega izobraževanja, dve tretjini pa se jih priuči v delovnih organizacijah. Srednje prizadeti otroci imajo od 7. do 17. leta delovno usposabljanje na Dobrni, nato gredo v Dom na Golovcu«.
NT: Vendar s temi tremi projekti, ki so vključeni tudi v srednjeročni plan, razvoj pomoči tem osebam ni zaključen. Poleg teh treh projektov, ki bodo v jeseni vsaj organizacijsko zaključeni, razvijate v Celju še diferenciran pouk in razvojne oddelke v vrtcih. Kako je s tem?«
M. GALEŠA. »Za otroke z motnjami v razvoju v Celju imamo že tretje leto tri oddelke v WZ Zarji. Naj povem, da kljub pomankljivim tehničnim in drugim pogojem ti predšolski oddelld dobro delajo. Predvsem zaradi zavzetosti vzgojiteljic, ravnateljice, strokovnega kadra in nenazadnje staršev. Na prvi osnovni šoli v Celju pa uvajamo diferenciran pouk ravno tako že tretje leto. Letno je vanj vključeno 27 otrok od
1.	do 3. razreda. Da je ta usmeritev pravilna, dokazujejo rezultati. Od skupno 45 otrok smo v treh letih predlagali za ponovno razvrstitev v osnovno šolo z lažjim programom tri otroke, mislim pa da je le pet otrok ponavljalo razred. Ostali so uspešno napredovali.«
NT: Ti načrti ne bi bili uresničeni, če vam ne bi priskočila na pomoč tudi širša družbena skupnost.
M. GALEŠA: »Ob teh projektih se je jasno pokazalo, da imajo naši ljudje za prave potrebe še vedno dovolj razumevanja. Njihova pripravljenost, da pomagajo in potrebe teh otrok so bile zame znova in znova vzpodbuda, da sem delal na teh načrtnih, da sem zbiral sredstva in vodil vse investicije. Posebej moram poudariti, da so se v vseh občinah odzvali. V Celju in Konjicah s samoprispevkom. Denar je prihajal pravočasno, kar je bil predpogoj, da lahko začnemo uresničevati preusmeritev naših ustanov že s prvim septembrom. .
VIOLETA V. EINSPIELER
Ljubenska flosarija še užiga
Angelos Baš: Dragocena prireditev bi morala biti še bolj zvesta Izvirniku!
diti jez, da je sploh lahko zaplul spričo kriznega vodostaja Savinje. Flosarski veteran Jože Brunet ni hotel nanj.
Krst »juda«, novopečenega flosarja, je bil na tribuni. Odkar je flosarija samo še narodopisna prireditev, prihajajo na dan prenekatere flosarske skrivnosti, ki jih nekoč neposvečeni niso zlepa izvedeli.
Pisec narodopisne študije
Triindvajseti flosarski -bal je bil v nedeljo na Ljubnem. Triindvajsetič so vdirali splav za nekaj korakov vožnje in triindvajsetega »juda« so krstili, pa tudi ta, kot vsi po vojni sem, ne bo nikoli krmaril splava tja doli na Hrvaško. Zdaj je to samo še spomin, za šalo in zabavo in kak dinar v blagajno turističnega društva.
Začelo se je v nedeljo s po-
vorko skozi Ljubno do prizorišča ob Savinji. Konjeniki: dva na kmečkih voznih konjih, dva na purgerskih jezdnih rjavcih, dve kočiji s paroma lipicancev v vpregi, potem godci in mladi zadružniki, ki so rezali slamo na stari slamoreznici in jo sčečkljali v drobir, sledili so ribiči in zelena bratovščina, pa športniki, folkloristi in nazadnje vozila, ki so simbolizirala lju-benske tozde združenega
dela.
Nebo je ves čas neprijazno pretilo z močo, zato na veliki prizoriščni jasi ni bilo ljudi kot druga leta. Bržkone je bila kriva tudi suša v behzin-skih tankih in raznorazne druge posledice dopustniškega časa. Flos so splavarji vdirali pri razvalinah nekdanjega kopališčnega bazena. Bil je precej stabilizacijsko skromen, flos namreč, pa še temu so morali poprej nare-
o splavarjih, Angelos Baš, je bil med gosti in izzvan je mèd drugim povedal, da je prireditev hvalevredno oživljanje flosarskih.šeg iz časov, ko se je s splavarstvom in gozdnim delom ter žagar-stvom preživljala malone vsa Gomjesavinjska dolina. Ravno zato, ker te šege edinole v Ljubnem še ohranjajo, bi bilo vredno truda, da bi vse potekalo še bolj izvirno, da bi bilo vse skupaj tudi poučno za vse, tudi za tiste, ki jih splavarstvo posebej zanima.
Seveda je sledil bal, če naj bo od Lahov sposojena beseda nadomestek za ples, ali kar veselico. Še prej so se fantiči in dekline šolske fol-
klorne skupine postavili z alpskimi plesi in z novimi nošami. Štajerski fantje so kurili obiskovalcem pod petami, da so se sukali po plesišču. Žeje spričo svežine v zraku ni bilo preveč, jedači pa so se poznale nove cene mesa. Med udeležnci, ki jih ta zanimiva prireditev privablja, so narečja izdajala vse slovenske pokrajine, goste iz drugih republik, pa tudi tujo govorico je bilo slišati.
Kolikor je že zanjo nujen element voda - ljubenska flosarija še vedno vžiga. Obiskovalci smo bili zadovoljni in če so bili prireditelji tudi -potem je vse prav.
JURE KRAŠOVEC
Tole ni letošnji flos... Letošnji je bil stabilizacijsko skromnejši in skoraj ves pod vodo skoraj podmornica.
Splav so udirali kot v dobrih, starih časih
Bogastvo mu je srečen dom
Rudi Kunst Iz Trebe Je veseljak, ki pa zna poprijeti za vsako delo
»Štiriindvajset let bo tega. Igral sem na gostiji in takoj sem se zagledal vanjo. Tale bo moja, sem si rekel. Potem sem jo vprašal, kako ji je ime in če ima kaj proti, da bi jo še večkrat poklical po imenu. Kmalu sem jo zasnubil. Samo tri stavke sem izrekel in štirikrat sem se oglasil na njenem domu. Takoj sva si bila všeč. Njeni materi sem od doma odpeljal zadnjo hčer...«
Tako je pripovedoval 62-letni Rudi Kunst iz Trebč, kako je osvojil svojo dvajset let mlajšo ženo Jano. Zakon je bil vseskozi srečen, obdarjen s kopico otrok. Kar devet se jih je podilo svojčas po prostorni hiši; pet sinov in štiri hčere. Kunstova družina je tako najštevilnejša v Trebčah in med najštevilnejšimi nekaj vasi naokoli. Pet otrok je še doma, štirje so že odšli po svetu.
»Nikoli nisva pomislila na splav ali kaj podobnega in nikoli nama ni bilo žal zaradi tega. Najini otroci so največje bogastvo,« se je raznežil glavar družine.
Najstarejša hči Jana je letos praznovala triindvajseti rojstni dan, najmlajšemu Marku je štiri leta. Rudi kar ne more prehvaliti svoje številne družine; tako žene Jane kot otrok.
»Trudila sva se, da sva vzgojila otroke v poštenem, delovnem duhu. Kdor zna delati, mu ne bo nikoli težko in najini otroci so vsi po vrsti pridni pri delu. Poglejte, naša dekleta znajo tudi presti.«
Tudi Rudi je priden delavec. Poprime za vsako delo, zakaj družina je številna.
Rudi je pripovedoval živo, sproščeno in mimogrede razdrl kakšno šalo, da smo se sproščeno nasmejali. Kar naprej je pogledoval k štedilniku, da bi videl, kaj si misli o njegovih besedah žena Jana.
»Imel sem srečo. Dobil sem res zlato ženo, otroci pa skrbno mater. Ponosni smo nanjo...«
Kunstova sta vcepila svoji številni četici veselje do dela, nista pa zanemarila učenja. Jana in Rudi sta končala trgovsko šolo, Gelca je višja medicinska sestra, Franci je že, Nuška pa še bo kmetijski tehnik, Stanko in Stanka (dvojčka) sta končala osnovno šolo, Jože bo jeseni šel v šesti razred, najmlajšega Marka pa učenje še čaka.
Svojčas je bilo skoraj pravilo, da v hiši, kjer je veliko otrok, domuje revščina. Zaradi skrbi za standard so danes »v modi« majhne družine. Kunstovi so tako velika
Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite v Vestnikovih kioskih
izjema. Tudi glede standarda; velika hiša, urejeno gospodarsko poslopje, velike delavnice, traktor z vsemi priključki, kombajn za siliranje koruze... Kmetija meri le pet hektarjev, od tega tri hektarje obdelovalne zemlje. V hlevu je pet krav in osem pujsov.
»Samo od kmetovanja ne bi mogli živeti. Prijeti moraš za vsako delo, ki se ti ponudi. Poleg tega si tu vsi pomagamo med sabo, zato je precej lažje. Poglejte, pred sedmimi leti nam je zgorelo ostrešje hiše. Iz podstrešnih sob sem rešil pet otrok pred ognjem. Ker sem bil opečen, so me odpeljali v bolnišnico. Ko sem se vrnil domov, je na hiši že čepela nova streha. Skoraj vsi sosedje so priskočili na pomoč.«
Nekaj denarja prinese k hiši tudi Rudijevo muziciranje. Glasbo ima res rad, igra pa kitaro in frajtonarico.
» Včasih sem igral v hotelih. Tudi v Vojaškem orkestru sem bil. Sedaj skupaj s fanti iz vasi igram na gostijah. Kakšnih sedemsto jih je že za mano in veliko šal sem razdrl, da je bilo vzdušje vedno res prijetno. Pred dnevi . sem igral na ohceti na Mrzli planini. Kako velika, vesela gostija je bila to...«
Rudi se je včasih nestrpno presedel. Toliko stvari je še moral postoriti do večera. Toda, kadar je nanesla beseda na njegovo družino, se je znova in znova razživel. O vsakem članu družine je vedel povedati obilo pohvalnega.
»Najbolj sem bogat, ker imam tako pridne otroke in ženo...«
SREČKO ŠROT
Od številne Kunstove družine so bili doma samo štirje; trije otroci so bili še v šoli, štirje so že odšli po svetu
Devize pa so plesale v vetru
Sliši se neverjetno, toda zgodbica je povsem resnična. Nekdo v stanovanjskem bloku je nenadoma pogrešil kar precej deviz. Lastnik teh deviz si ni mogel kaj, da ne bi enega izmed sostanovalcev, ki je sicer nezaposlen osumil tatvine. Pred tem pa mu je zaupal ključe stanovanja, ker je odšel na morje. Številnim sostanovalcem, ki so novico takoj sprejeli, so popoldnevi postajali lepši, ko so lahko ob kavici, ki je je sedaj dovolj, »obirali tatu«.
Tat pa seveda ni zaželjen v nobenem Stanovanjskem bloku in temu primerno so se do njega obnašali tudi sostanovalci. Mrki pogledi, opazke in pripombe so leteli na vse strani in prišlo je celo tako daleč, da v poštenost svojega moža ni več verjela niti njegova lastna žena. Razočarana si je poiskala ljubčka in danes je stvar prišla že tako daleč, da sta z možem tik pred ločitvijo, otroku navkljub.
»Tat« je med tem moral prestati marsikaj. Nekega popoldneva pa so' otroci iz stanovanjskega bloka na smetišču našli
kup časnikov in revij ter se pričeli igrat z njimi. V eni izmed revij so bili tudi čudni bankovci in otroci so takoj dojeli, da se da z njimi prav prijetno igrati. Nekaj bankovcev so nalepili na vrata, nekaj jih je veter odnesel, nekaj je bilo celo raztrganih.
Naključje je hotelo, da je otroško igro videl tudi lastnik pogrešanih deviz. Takoj mu je postalo jasno, da je to njegov denar, ki ga je pač spravil v časopis potem pozabil na to in ker jih pač ni našel za vse skupaj osumil mladega, nezaposlenega moža in očeta.
Stanovalcem je sedaj neprijetno, ko srečajo človeka, ki je bil še pred dnevi v njihovih očeh tat. Lastnik »izgubljenih« deviz je po svoje srečen, ker je nazaj dobil vsaj del svojih deviz, ob vsem skupaj pa ostaja grenak priokus. Človeška raztresenost in pozabljivost je rodila zlobo, ki je prispevala k razbitju mlade družine. Gre pa spet za dokaz več, kako znamo na hitro po krivem obsoditi človeka.
JANEZ VEDENIK
Z diatoničnimi harmonikami za zlato
Pred tretlo prireditvijo za zlato harmoniko Ljubečne
Srečanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami »Zlata harmonika«, ki ga prireja KUD Ljubečna v sodelovanju z našim uredništvom, je doživelo tako doma kot tudi na tujem dober sprejem.
Prvo leto se je na Ljubečni zbralo 24 harmonikarjev, predvsem iz celjske regije. Lani jih je bilo že 35 iz skorajda vseh krajev Slovenije.
Letos pa jih pričakujejo še več, saj so k sodelovanju povabili tudi harmoriikarje iz Italije in Avstrije.
Nekateri najboljši z lanskoletnega tekmovanja so se namreč udeležili tudi podobnega tekmovanja v Italiji in dosegli odličen uspeh. Miro Klinc je bil absolutno najboljši, Jože Bohorč pa je dobil pokal za najbolj virtuozno igranje na »frajtonerici«.
Prav ta uspeh pa je vzbudil pri udeležencih tega tekmovanja zanimanje za srečanje na Ljubečni in veliko tekmovalcev je obljubilo sodelovanje na letošnji prireditvi. S tem pa se temu srečanju odpirajo nove razsežnosti.
Ker pričaujejo letos na Ljubečni še več prijav kot prejšnja leta in ker skorajda ni mogoče celotne prireditve speljati v enem dnevu, so se
Ne gre brez kulture
Pester program kulturnih prireditev v Rogaški Slatini
Človek, ki mu je kultura sestavni del življenja, se ji ne more povsem odreči niti v času oddiha oziroma zdravljenja. Tega se zavedajo v Zdravilišču Rogaška Slatina, kjer od letos deluje odbor za kultumo-zabavne prireditve. Naloge odbora so jasne: ponuditi gostu tisto vrsto duševne hrane in zabave, ki jo je navajen in ki si jo želi.
Odbor sestavljajo predstavniki zdravilišča in turističnega društva iz Rogaške Slatine in drugi, ki v kraju oziroma občini Šmarje pri Jelšah delujejo na različnih področjih kulture. S tem pa So naloge odbora širše in težje, saj ne gre le za oblikovanje kulturne ponudbe v Zdravilišču Rogaška Slatina, marveč za celotno Rogaško Slatinp in sosednje kraje.
Prisluhniti je treba torej željam gostov, sproti ugotavljati njih strukturo ter se na tej osnovi odločiti za to ali ono kulturno prireditev oziroma izvajalca. Ob tem pa je treba upoštevati tudi želje in potrebe občanov, ki so jim te prireditve prav tako namenjene.
Letošnji program je zato pester. Zvrstili so se številni koncerti v vokalni in instrumentalni izvedbi, nastopile so folklorne skupine. Pri slednjem gre za dobro sodelovanje odbora z ŽPD France Prešeren iz Celja oziroma njegovo folklorno skupino, ki ne le da v Rogaški Slatini nastopa s svojim programom, ampak organizira tudi nastop folklornih skupin od drugod. Eden takšnih je bil večer makedonske folklore.
Od posameznih izvajalcev in skupin velja omeniti nastop Slovenskega okteta, večer z Ladkom Korošcem, večer šansonov in klasične kitare s skupino Bojana Adamiča ter večer plesne glasbe s Celjskim godalnim orkestrom in solistom Tomažem Loren-zom. Ne gre prezreti tudi vsakoletni nastop oziroma akademijo, na kateri se s pestro vsebino kulturnega delovanja predstavijo učenci osnovne šole iz Rogaške Slatine.
Izvajalci se radi odzovejo povabilu odbora za kulturne prireditve, ki deluje v Zdravilišču Rogaška Slatina. Zlasti je zanje mikavna zdraviliška koncertna dvorana s svojo izredno akustiko.
Še veliko bo kulturnih (pa tudi zabavnih) prireditev, ki se bodo do konca leta zvrstile v Rogaški Slatini. Da stvari lepo tečejo, je pripisati dolgoletnemu dobremu sodelovanju turističnega društva in Zdravilišča v Rogaški Slatini, kjer vedo, da sodi v okvir celovite turistične ponudbe tudi kultura.
MARJELA AGREŽ
odločili za predtekmovanje. Vsi, ki se bodo prijavili na to srečanje, bodo nastopili s po eno skladbo v soboto 3. septembra letos na Frankolovem. Najboljših 15 pa bo nastopilo v nedeljo še na zaključni prireditvi na Ljubečni, kjer bodo zaigrali dve skladbi.
V zadnjih letih je bilo opaziti, da nastopajoči večinoma igrajo znane Avsenikove in Slakove skladbe, čeprav bi verjetno veliko bolje zaigrali tudi kakšno staro narodno skladbo. To pa bi harmonikarji lahko upoštevali pri izbiri skladbe, s katero se bodo predstavili na letošnjem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne.
Tudi poleti v knjižnico
Na splošno prevladuje mnenje, da v poletnih mesecih raje posegamo po lažji literaturi, zato smo obiskali celjsko knjižnico in presenečeni ugotovili, da so bile police precej prazne. Kot nam. je povedala knjižničarka, je okoli 75 odstotkov bralcev iz vrst mladih, ki pa se premalo obračajo na knjižničarke in berejo predvsem knjige, ki jim jih priporočajo prijatelji.
»Danes mladi skoraj ne posegajo po leposlovju in čudim se, kako lahko nekdo konča srednjo šolo, ne da bi prebral vsaj Tolstoja, Dostojevskega, Cankarja in druge« je potožila knjižničarka. »Reči pa moram, da zadnje čase mnogo mladih prebira sodobne pisatelje.« In kakšne knjige najraje beremo v vročih poletnih mesecih? Kriminalke in zabavni romani so na prvem mestu, proti pričakovanjem, pa je izposojene mnogo strokovne literature.
V	knjižnici vsak dan vodijo evidenco, koliko knjig so izposodili. Zanimiv je podatek, da preberejo ženske mnogo več knjig kot moški.
V	mestni knjižnici smo torej brez zapletov dobili podatke, drugače pa je bilo v pionirski knjižnici. Sicer prijazna tovarišica je povedala, da lahko izjave daje le ravnatelj.
N. G., G. O.
KUD LJUBEČNA in
TOZD NOVI TEDNIK - RADIO CELJE
razpisujeta '
TEKMOVANJE ZA »ZLATO HARMONIKO« LJUBEČNA 83
-	srečanja se lahko udeležijo samo harmonikarji z diatoničnimi harmonikami (frajtonericami)
-	prijave je treba poslati do 20. 8. 1983 na naslov: KUD Ljubečna Ljubečna 17, 63211 Škofja vas
-	zaželene so skladbe ljudskega izvora
Najboljši harmonikar, ki ga bo izbrala strokovna komisija, prejme pokal ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 83. Ostali udeleženci pa bodo dobili praktična darila.
PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 83
Ime in priimek__________________________________________________
Naslov.
Naslov skladbe .
Dur v katerem skladbo izvajate .
S	
/S)	/
D
filter za čiščenje zraka uporablja se za odpraševanje v vseh vrstah industrije
KUIK
Konus
Slovenske Konjice
ANGELOS BAŠ
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Čeprav menimo, da je razmerje splavar- Savinjski dolini in Zadretju, za »Mitrovča-jev in splavarskih gospodarjev do dela iz ne« in krmaniže pa hkrati tudi poglavitni vseh zadevnih izvajanj dovolj razvidno, naj	vir dohodkov. Navedena ocena je nareko-
tukaj vendarle še pristavimo, da pri ome-	vala splvarjem ustrezno razmerje do spla-
njenih dveh dejavnostih ni šlo edino za de- varskih gospodarjev. Tem pa so bili spialo in temu ustrezno razmerje do njega, tem- varji potrebna delovna sila, s katero so izva-več so videli splavarji in splavarski gospo-	žali les v kraje, kjer so bile vse boljše mož-
darji v svoji dejavnosti do neke mere tudi	nosti za lesno trgovino kakor doma. Ob
še nekaj drugega. Zlasti mlajši med njimi	kratkem: drug drugemu so bili potrebni,
so imeli v pozni pomladi in poleti življenje	vendar splavarski gospodarji kot delodajal-
na vodi, in sicer ob lepem vremenu in na ci splavarjem kot delojemalcem v večji me-nekaterih lažjih odsekih vožnje, za neke ri kakor narobe, vrste turizem ali za dobrodošlo spremembo
okolja, ko so prihajali v tolikanj oddaljene Označeno pozitivno razmerje je treba do-kraje. Ce so se lahko poleti vrh tega tudi še	polniti. Splavarski gospodarji so se zaveda-
V izdatni meri kopali, je to nakazani sprem-	li svojih potreb po zadosti izurjenih spiani namen splavarskih voženj še zvečalo.	varjih, predvsem v času, ko je bilo po njih
Tako je ta dejavnik, se pravi »luštno življe-	večje povpraševanje, in so se ponajveč rav-
nje« ali »užitek« na vožnjah, zaokrožil'ra-	nali po teh potrebah. Ob nedeljah in prazni-
zmerje splavarjev in splavarskih gospodar-	kih ni bilo pred cerkvijo in v gostilni na
jev do njihovega dela.	splošno nobenih ločnic med splavarskimi
gospodarji in splavarji, splavarski gospo-Celotno razmerje do dela v obravnavani darji se niso držali zase, marveč so sé pogo-družbeni skupini je bilo samoumevno po- sto družili s splavarji, do neke meje izrečno vezano z razmerjem med splavarji in spia- zavoljo navedenih nagibov. Ce ohranjeno varskimi gospodarji. Temeljno razmerje ' ustno izročilo spričuje, da so bili splavarski splavarjev do splavarskih gospodarjev je gospodarji do splavarjev največkrat »pri-določala ocena dela, kakršno so jim dajali jazni«, gre to deloma nedvomno na isti ro-splavarski gospodarji in kakršno je prina- vaš. Splavarji pa so zvečine skušali s priza-šala zaslužek, ki je pomenil razmeroma naj- devnostjo na vožnjah doseči kar največjo boljši zaslužek za telesno delo v zgornji veljavo ali ugled dobrega splavarja, da bi si
tako vzdignili ceno. In včasih so si želeli, da bi splavarski gospodarji kolikor mogoče dobro prodali les, da bi bili s tem tudi oni sami na boljšem. Nekateri splavarji tudi niso zavidali splvarskim gospodarjem njihovega zaslužka, ker slednji o tem povečini niso govorili in ker je bilo znano, kako tvegana je splavarska lesna trgovina. Ce še dodamo, da so kdaj pa kdaj splavarski gospodarji skupaj s splavarji iztovarjali les, je s tem sklenjen seznam pozitivnih prvin v razmerju splavarjev do splavarskih gospodarjev.
Celotno razmerje splavarjev do splavarskih gospodarjev pa je bilo izpolnjeno tudi z drugačnimi prvinami. Večidel so splavarji približno le vedeli za dobičke splavarskih gospodarjev, vsekakor pa so se dobro zavedali, da so dobički splavarskih gospodarjev dosti večji kakor njihov zaslužek od splavarjenja, tako da je ponajveč obstajala ustrezna zavist, ki je vplivala na razmerje do splavarskih gospodarjev. Nadalje je na »mitrovških« splavih poleg visoke prehra-nitvène ravni, kakršna je bila pravilo, izjemoma sporočena nekaj slabša hrana, ki je zbujala nerazpoloženje do bolj skopih splavarskih gospodarjev. In posamezni splavarski gospodarji so se ne glede na omenjene družabne stike s splavarji vedli do njih »visoko«, in to je povzročalo zamere. Najtehtnejši spori pa so bili zavoljo plačila;
Čeprav so splavarji v poglavitnem vedeli, koliko bodo zaslužili na vožnji, je pozneje zastran tega včasih prihajalo do sporov. Vendar so ti spori zadevali samo majhne zneske, vsakikrat največ nekaj deset dinarjev. Dogajalo se je, da se splavarski gospodarji niso mogli zmerom do kraja držati dogovorjenega plačila. Če se je »rajža« kàj dlje zamudila, so bili njihovi stroški z mezdami neogibno večji, kakor če bi bila vožnja trajala le tako dolgo, kot je bilo predvi-• deno. In prav tako so na Rugvici izpričana nesoglasja ob izplačevanju mezd: kadar je
bilo tam ob istem času več »rajž« in kadar je eden od splavarskih gospodarjev plačal »Rogličanom« malce slabše kakor drugi, vrh tega pa so obstajali še majhni razločki v mezdah zavoljo različno dolge vožnje (z Ljubnega je bila npr. vožnja daljša kakor iz Mozirja), so se lahko vneli prepiri. Splavarski gospodarji so v takšnih primerih splavarskim zahtevam deloma ustrezali, deloma tudi ne. Na splošno pa so bili omenjeni spori le maloštevilni.
Splavarski gospodarji so splavarjem, ki so se pritoževali čez mezde, resda marsikdaj ugodili, zato pa jih potem niso več najemali na delo. V Šmartnem ob Dreti je sporočeno, da splavarski gospodar splavarja, ki mu je dejal, da je »Ion prenizek«, cela tri leta ni vzel na splav. V takšnih razmerah pač ni veljalo kaj več besedovati o mezdah. Splavarski gospodarji so torej marsikdaj odpuščali posamezne splavarje, ki so kazali nezadovoljstvo z zaslužkom, da so si s tem praviloma zagotavljali podrejenost svojih posadk. Zavoljo odpuščenega posameznika ni moglo biti škode: »Če ni eden šel, je šel drugi,« pravi ohranjeno ustno izročilo. In druge je takšen postopek tudi zadosti posvaril. To stanje označuje pričevanje ohranjenega ustnega izročila: »Ker so bili drugi tiho, sem bil še jaz.«
Ali: ob vseh pozitivnih prvinah v razmerju splavarskih gospodarjev do splavarjev je bila slednjim dovoljena zgolj neka najnižja stopnja nezadovoljstva z delodajalci. Povečini je samo tedaj lahko obstajalo zadevno delovno razmerje in samo tedaj so se lahko v obravnavani družbeni skupini oblikovali tvorni medsebojni stiki. Ce je potemtakem podoba jasna za čas voženj, moramo še dognati, kakšna je bila zadevna podoba, preden so vsako leto šli na pot prvi splavi. Ob tem je treba spregovoriti o obeh zadrugah, o zadrugi splavarskih gospodarjev in o. splavarski zadrugi.
Dobra letina grozdja
Letošnji pridelek grozdja v konjiški občini bo po ocenah strokovnjakov nekoliko manjši kot lanski, bo pa zato kvalitetnejši. Zaradi suše je vegetacija revnejša, vendar pridelek ni ogrožen. Padavine so bile žal prekrat-kotrajne, da bi lahko vplivale na rast
Drugače je pri sadju in poljščinah. Suša je že prizadela nasade sadnega drevja in njive, zato tudi občasni dež ne pomaga. Bojijo se, da bo letina precej slabša od lanske.
Tekmovanje traktoristov
Aktiv- mladih zadružnikov pri Hmezadu v Žalcu je pripravil v Založah letošnje regijsko tekmovanje traktoristov, ki se ga je udeležilo 13 ekip oziroma 38 posameznikov iz Mozirja, Slovenskih Konjic, Šoštanja in Žalca. Ekipno je prvo mesto zasedel Aktiv mladih zadružnikov iz Petrovč, ki je zbral 768 točk, sledi AMZ Trnava 762, Šoštanj 686, Slovenske Konjice 685 točk itd.
Med posamezniki je največ znanja v teoriji, oranju in
spretnostni vožnji pokazal Vinko Zupanc, ki je zbral 269 točk (AMZ Petrovče), sledi Tone Spital 263 (Šoštanj), Oto Špom 262 točk (Braslovče) itd. Tekmovale so tudi traktoristke. Med posameznicami je zmagala Mojca Volk, ki je zbrala 259 točk (Šoštanj), sledi Marina Felicijan 257 (Petrovče), Bernarda Kolar 256 točk (Šoštanj). Najboljši bodo nastopili na republiškem tekmovanju.
TONE TAVČAR
Boj za lisičke
Do dogovora še ni prišlo. V konjiški zadrugi trdijo, da so že nekajkrat poskušali doseči sporazum o razdelitvi področja, da bi imeli obe strani dovolj dohodka. Vendar se druga stran doslej še ni odzvala. Le zakaj, ko pa jim gre pri odkupu očitno bolje kot zadrugi.
TATJANA PODGORŠEK
Letos mani kumaric
S pridelavo kumaric letos kmetje niso zadovolj-> ni. Suša, ki je pestila pridelovalce v Savinjski dolini, teh pa ni malo, je vzela skoraj pol- pridelka. Kot nam je povedal vodja odkupne postaje na Pol-v zeli Marjan Blagotinšek, so do sedaj odkupili okoli 14 ton kumaric za Eto iz Kamnika, cena pa je 17,40 za kg. Zadnje deževje je nekoliko ublažilo posledice suše. Na sliki: Z odkupne postaje kumaric na Polzeli.
T. TAVČAR
Na področju Kmetijske zadruge Slovenske Konjice so nekoč odkupili 20 do 25 ton malin, 10 do 15 ton lisičk ... Zadnjih nekaj let pa ugotavljajo, da je odkup gozdnih sadežev precej upadel.
Letos so, na primer, zbrali le 300 kilogramov lisičk in skoraj nič malin in borovnic. Tudi z zdravilnimi zelišči je vedno slabše.
V Kmetijski zadrugi zago-'tavljajo, da sami zato niso krivi. Odkupne cene resda niso visoke, saj dobijo nabiralci za kilogram borovnic le 80 din, malo bolje pa je pri lisičkah. Najprej je bilo za kilogram določenih 200 din, nato pa je cena narasla na 250 din. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi na odkupnih mestih Droge in Emone ponujali za kilogram lisičk 270 din. To pa se dogaja tudi pri drugih vrstah gozdnih sadežev.
GOSPODARNO KMETOVANJE
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž.
Ena krava s 4000 ali dve z 2000 kilogrami mleka?
Pri pridelavi mleka predstavlja krma največji strošek. Zato lahko s pravilno prehrano krav najbolj povečamo gospodarsko uspešnost tovrstne pridelave hrane. Da pa lahko prehrano krav pravilno načrtujemo, moramo pomati osnovne tehnološke normative. Vedeti moramo, kotita hranljivih snovi potrebuje žival za določeno proizvodnjo in kakšna je hranilna vrednost krmil, ki jih imamo na razpolago.
Hranilna vrednost krmil je odvisna od vsebnosti energije, beljakovin, mineralov, vitaminov in še nekaterih drugih snovi. Zelo pomembna je prebavljivost krme, saj je od nje odvisno v kolikšni meri lahko žival izkoristi hranila, ki so v krmi.
Pri ocenjevanju hranljive vrednosti krme se bomo omejili na vsebnost energije in beljakovin, kajti minerale in vitamine moramo praktično vedno dodajati v obliki vitaminsko mineralnih mešanic. Energetsko vrednost krme za govedo izražamo v škrobni vrednosti (ŠV). Škrobna vrednost je število, ki pove, koliko kilogramov škroga lahko po vrednosti prebavljive energije nadomesti 100 kg določenega krmila. Ce ima, npr., koruzno zrnje škrobno vrednost 80 (ŠV=80), pomeni, da vsebuje 80 kg škroba toliko za govedo prebavljive energije, kot 100 kg koruze. Če pa želimo povedati, koliko prebavljive energije za govedo je v določeni količini krme, uporabljamo kot merske enote škrobne enote (ŠE) in kilogram škrobne enote (KŠE). Tako vsebuje en kilogram koruze 800 ŠE ^li 0,80 KŠE, za govedo prebavljive energije. Poudarjamo, da je to za govedo prebavljiva energija, kajti za prašiče in perutnino je prebavljivost istega krmila drugačna kot za govedo in tudi vsebnost energije v krmilih za te vrste živali merimo v drugačnih enotah.
Hmezad
SOZD HMEZAD
DO CELJSKE MLEKARNE CELJE
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
PLANIRANJE IN ANALIZA POSLOVANJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri
-	da ima 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas.
Stanovanja ni. Poizkusna doba 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni na naslov:
DO CELJSKE MLEKARNE CELJE - Celje, Ljubljanska c. 87
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od dneva obravnave prijav.
Gradovi in graščine na slovenskem Štajerskem
112 ,	Piše: dr. IVAN STOPAR
Šalek (Schalegg), grad
Na strmem, skalnem, prepadnem griču v istoimenskem naselju pri Velenju. Občina Velenje.
Šalek so bržčas pozidali v 2. pol.
13.	stoletja. Šaleške viteze, ki so na njem gospodovali, srečamo namreč šele 1264. Takrat je Egelof Šaleški izjavil, da si je že pred 40 leti izposloval od oglejskega patriarhata patronatske pravice do cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Šaleku, današnjem Velenju -Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek. Zaenkrat nimamo dokazov, ki bi nas opravičevali, da povežemo v 12. stol. pogosto nastopajoče škalske viteze s šaleškimi. Prvi so pač posedovali dvor v bližnjih Skalah, kjer je bil tudi sedež prafare, njihova posest pa je obsegala tudi celotno območje Šaleka - vse drugo je lahko zaenkrat le predmet domnev. 1278 se prvič izrečno omenja šaleški grad - haus Schalekke.Tega leta je vitez Siegfried Šaleški obljubil svojemu gospodu, krškemu škofu, da brez njegove volje ne bo
nikomur prodal svojih pravic do gradu. Šaleška posest je bila torej tedaj tako kot mnoge druge posesti na Slovenskem že v rokah krške škofije in ne več svobodna posest kot v 12. stoletju.
1314 je vitez Nikl-Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu bližnjemu sosedu Otonu Ekenštajnske-mu in njegovi soprogi Evfemiji. 1335 sta Nikolaj Šaleški in njegov brat Ottel - Oton v Braslovčah izjavila, da sta od Friderika svobodnega Žovneškega odkupila polovico gradu - haus Schalek in dem Schelachtal, nato pa dobila obe grajski polovici od njega v zajem. Grad je bil takrat še vedno krški in tako ga je krški škof Lovrenc že naslednje leto podelil v Vitanju Frideriku Žovneškemu.
1353 so celjski grofje oddali Šalek v zajem Niklasu Kienbergerju, 1371 pa Mertu (Martinu) Rifniške-mu. Gfad se takrat omenja kot vest Schal lek. Mertove hčere so ga 1428 prodale Sobriaškim, katerih dediči (Pemeški, Racknitzerji, Kainacherji in Lambergerji) so še 1516 v posesti gradu. 1561 so ga posedovali hkrati kar štirje lastniki, 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Era-
Objavo je omogočil
3VÖ
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE
%
zem Raumschüssel; podelil mu ga je bil deželni knez, ki je nasledil celjsko dediščino. Raumschiissli so posedovali grad do 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, roj. baronica pl. Buchheim prodala svojemu bratrancu Otonu baronu pl. Teufenbachu. Za časa Raumsc-hüsslov so grad oplenili uporni kmetje, pol stoletja pozneje pa ga je prizadel požar. 10. 1. 1676 je zidarski mojster Primož Pšemičnik (Pschemitschnikh) iz Šoštanja kot uradni zastopnik dežele ocenil škodo na 2866 fl. Popravljeni grad je po smrti Otona Teufenbacha 1695 posedoval Ferdinand Leo-
pold baron pl. Teufenbach, ki se kot lastnik omenja 1708.1722 je bil Šalek v rokah baronov Mauerbur-gov, 1732 pa ga že poseduje Johan Jožef baron pl. Gabelkhoven, lastnik gradu Tum pri Velenju, ki je obe gospoščini združil. Lastniki obeh gradov so poslej isti. O. 1770 je v Šalek udarila strela, nakar je že drugič pogorel. Ogenj so opazili šele, ko je pogorela že vsa s skodlami krita streha. Poslej je Šalek ostal razvalina, kakor ga kažejo upodobitve 19. stoletja.
Podobo nekdanjega gradu nam je ohranil Vischerjev bakrorez. Okoli močnega stolpastega jedra
Šalek, grad ob koncu 17. stoletja
so strnjena stanovanjska poslopja s kapelo, ki jo označuje nadstrešni stolpič. Onstran mostovža, ki drži prek grajskega jarka, je predgra-dje s tremi gospodarskimi poslopji. V današnji razvalini se je od gradu praktično ohranil le še stolp, ki je v tlorisu trikotne oblike in ki še sega do višine petih etaž.
Stolp ima na obeh najbolj izpostavljenih straneh nad obrambnim jarkom do 2,50 m debele stene, ki se šele tik pod vrhom stanjšajo, tako da oblikujejo pohodno površino - z nje je bilo mogoče prek cin obvladovati dostope do gradu. Stolp je bil že od kraja povezan tudi s palasom in to v vseh etažah razen v vrhnji, ki se je prosto vzdigovala iznad streh obodnih grajskih stavb. V njegovih stenah so ohranjene številne avtentične okenske in vratne odprtine, žal pa so prav najstarejše med njimi na palacijevi strani zaenkrat stilno nedoločljive. Njihovi okviri so iz lehnjaka, ki ga je čas tako obrabil, da profili od daleč niso razpoznavni. Še dobro pa so v vrhnjih nadstropjih, stolpa ohranjeni klesani ogelniki, ki skupaj z nepravilno zidavo - ta kaže lahno željo po plastenju - priča, da je grad nastal šele v gotski dobi -torej v 2. pol. 13. stoletja, kamor smo ga datirali tudi na temelju ohranjenih virov.
V	ospredju je skrb za gosta
V	Atomskih toplicah ¥ Podčetrtku Imaio veliko načrtov
Zdraviliško-turistična ponudba zdravilišča Atomske toplice Podčetrtek je pri nas dobro znana, sega pa že tudi preko državnih meja, zlasti tja v sosednji Avstrijo in Italijo. Zdravilišče se lahko ponaša s 93 odstotno zasedenostjo skozi vse leto, v času sezone pa je ta tudi popolna. Vse bi bilo lepo in prav, če bi imelo to tudi ugoden vpliv na gospodarjenje, na ustvarjanje dohodka. Ker pa ni tako, so v zdravilišču Atomske toplice v Podčetrtku zaskrbljeni.
Temeljne značilnosti poslovanja v letošnjem prvem polletju se kažejo v omejitvah pri družbenih plačnikih zdraviliškega zdravljenja, v rasti inflacije in resolucijsko začrtanih cen, v zmanjševanju nočitev gostov iz tujine in neugodnem vremenu, zlasti v juniju, ko je že odprt stari del z bazeni na prostem.
V prvi polovici leta so cene izredno poskočile, in to najbolj živilom, energiji ter storitvam, vse to pa predstavlja pretežni del v zdraviliški reprodukciji. V Podčetrtku pa
se trudijo svoje storitve nuditi pod kar najbolj ugodnimi pogoji oziroma cenami v težnji, da svoje goste obdržijo. Prepričani so, da je to edina pravilna pot, saj bodo cene vse bolj tiste, ki bodo uravnavale tovrstno povpraševanje.
Ko analizirajo vzroke za zmanjševanje obiska gostov iz tujine, se ne sklicuejo le na »zunanje« vzroke, ampak se sprašujejo, kje so do sedaj delali napake in kaj bo treba na tem področju ukreniti. Gotovo je, da so premalo storili za propagando v tujini in da je skupen in učinkovit nastop na tujem tržišču edina možna in prava pot k uspehu. Tovrstno dogovarjanje in sodelovanje z zdraviliščem v Rogaški Slatini že teče, manj pa je uspešno sodelovanje z ostalimi slovenskimi oziroma jugoslovanskimi zdravilišči. Veliko si obetajo od skorajšnjega obiska skupine zdravnikov in novinarjev iz Avstrije, ki ga pripravljata zdravilišči Atomske toplice Podčetrtek in Zdravilišče Rogaška Slatina.
Imajo pa še veliko drugih načrtov, ki bi naj v bodoče popestrili in izboljšali ponudbo. Tečejo že priprave na gradnjo depandanse k hotelu, z novo vrtino pričakujejo izboljšanje kvalitete termalne vode, pričeli pa so tudi s pripravami na razširitev kampa v starem delu, kjer je povpraševanje že davno preraslo ponudbo. Kot primer naj navedemo podatek, da je bilo v vremensko ugodnem juliju na kopališču preko 40 tisoč kopalcev.
Ker se v Podčetrtk.u zavedajo, da bo gost vedno bolj zahteven, so pričeli graditi igrišča za male športe: dve tenis igrišči, mini golf, dve balinišči, več ruskih kegljišč, igrišča za namizni tenis, ploščad za igre z žogo itd. Celoten kompleks, namenjen rekreaciji, bo lepo urejen in elektrificiran, njegova vrednost pa znaša dobre štiri milijone dinarjev. Predvidevajo, da bo dobršen del usposobljen že v začetku septembra.
MARJELA AGREŽ
Konec tedna tri prireditve
Bratska
planinska
pot
Ljubljana -Rijeka
Meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja in občinski planinarski savez Rijeka pripravljata in markirata Bratsko planinsko pot Ljubljana-Rijeka, ki bo svečano odprta 16. oktobra 1983. Popotnika bo vodila po slikovitih planinskih območjih med Ljubljano in Rijeko, kontrolne točke, po katerih bo vodila pa bodo: Šmarna gora, Slavkov dom, Govejek, Tošč, Grmada, Polhov Gradec, Koreno, Planina, Pokoji-šče, Vinji vrh, Slivnica, Račna gora, Snežnik, Gr-čovec, Sežanje, Kastav, Matulji in Rijeka. V septembru bo izšel tudi dnevnik poti s karto. Pot se deloma vije po Ljubljanski mladinski poti, Notranjski planinski poti in Evropski pešpoti E6-YU.
zabavni program bo popestril humorist, zatem pa bo prosta zabava s plesom.
Veselo bo v Tmavčah, Lučah In Braslovčah
Kmečki praznik v Trnav-čah, Lučki dan in Dan hmeljarjev v Braslovčah, to so prireditve, ki v soboto in nedeljo vabijo v spodnji in zgornji del Savinjske doline. Ker vas v vse kraje vodi ista pot, se lahko šele na avtobusu ali v avtomobilu odločite, kaj si boste ogledali.
V Tmavčah bo poleg tekmovanja mladih zadružnikov še tekmovanje koscev in grabljic, Trnavčani pa bodo prikazali tudi stara kmečka opravila: tesanje lesa, izdelovanje metel, krpanje loncev, delo v kovačiji, ceplje-
nje skodel, tkanje lanu, mlačvo žita, kuhanje žganja in izdelovanje sodov in škafov. Po prikazu kmečkih opravil bo rajanje s srečolo-vom.
Praznovanje ob dnevu hmeljarjev bodo že jutri s skupnim sestankom pričeli hmeljarski tehnologi iz naše republike. Zabava na prireditvenem prostom v Braslovčah bo v soboto, osrednja prireditev pa bo v nedeljo. Že dopoldan bo razstava in prikaz novosti iz proizvodnega programa SIP Šempe-
gorenje«
Tovarna gospodinjske opreme n. sol. o., Titovo Velenje
POČITNIŠKO DELO
Gorenje Tovarna gospodinjske opreme n. sol. o., Titovo Velenje vabi dijake in študente za proizvodno delo od 16. 8. 1983 dalje. Vsi zainteresirani morajo urediti formalnosti na Študentskem servisu Celje, Ul. 29. novembra 31.
Pri vpisu rabijo naslednje dokumente:
1.	letno spričevalo	'	,
2.	potrdilo o šolanju
3.	fotografijo
4.	25 din za vpisnino.
Gorenje vam nudi ugodno plačilo (65 din na uro), brezplačen prevoz na delo z delavskimi avtobusi in tople malice.
ter, ob 14. uri pa bo skozi Braslovče krenila povorka voz s prikazi del iz hmeljarstva in kmetijstva. Na prire-* ditvenem prostom bodo prikazovali ročno obiranje hmelja (podiranje z mačkom, obiranje, merjenje, petje obiravcev), predstavili pa bodo tudi novega starešino in spremljevalke. Kulturno
V Lučah pa bo tradicionalni Lučki dan. Že v soboto bodo odprli slikarsko razstavo, turistično dmštvo pa bo pripravilo razstavo starega stekla, porcelana in keramike. Gostili bodo tudi šahovskega velemojstra Bmna Parmo, ki bo odigral simultanko. S povorko, ki jo bodo organizirali v nedeljo, bodo mladi zadružniki, lovci in gozdarji predstavili svojo dejavnost.
PP
XVI. mednarodni obrtni sejem
Celje-Golovec
16. do 25. septembra 1983
Kruha ne napravi moka, temveč roka (slovenski pregovor)
Tudi letos se bomo ponovno srečali na največji predstavitvi drobnega gospodarstva - na 16. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Iz leta v leto vlada za to prireditev vedno večje zanimanje. Letos pričakujemo rekordno število sodelujočih, prav tako pa tudi obiskovalcev.
Letošnji mednarodni obrtni sejem bo potekal v stilu dveh nasprotij: zunanja podoba sejma bo v stilu starih slovenskih pregovorov, ki govore o delu, znanju, vsebinsko pa bo celotno ponudbo obdelal računalnik in bodo vsem zainteresiranim podatki ò ponudbi na sejmu v trenutku na razpolago v posebnem informativnem centru.
Zavedati se moramo, da je zanimanje za poslovni del sejma vedno večje. Drobno gospodarstvo je vedno pomembnejši člen v produkcijski verigi naše Industrije. In prav 16. mednarodni obrtni sejem je priložnost, da se poslovno sodelovanje v vseh možnih oblikah še popestri in poglobi.
S 16. mednarodnim obrtnim sejmom se želi slovensko drobno gospodarstvo predstaviti tudi jugoslovanski javnosti. Zavedamo se, da bo le z izmenjavo izkušenj mogoče v jugoslovanskem prostoru doseči takšen razvoj drobnega gospodarstva, ki bo optimalno vplival na našo nacionalno ekonomijo.
PRIREDITVE
Planinsko društvo Zabukovlca
Pri planinski postojanki na Homu nad Grižami pripravljajo člani planinskega društva Zabukovica v nedeljo ob 14. uri tekmovanje koscev. Vendar to ne bo navadno tekmovanje, saj bodo kosile ženske, nakošeno travo pa bodo pograbili moški.
Kmečki praznik na Plešivcu
Pri domačiji Lipnikaijevih na Plešivcu si lahko v nedeljo ob 10. uri ogledate številna stara kmečka opravila, ki so jih organizatorji pripravili za to praznovanje. Ob tej priložnosti se bodo ženske pomerile v košnji, pripravili bodo nekaj pristnih domačih jedi, po tekmovanju pa bo igral ansambel Primorski fantje.
KPD Svoboda Liboje
Dramska sekcija KPD Svoboda Liboje pripravlja v soboto ob 20,30 uri ponovitev uspele predstave Rokovnjači. Predstavo si lahko ogledate na Bmici, če pa bo deževalo, bo predstava na sporedu v nedeljo.
Tomšičev trg
\ V okviru celjskih poletnih prireditev bo jutri, 12. avgusta, nastopil ansambel Toneta Videča. Nastop si lahko ogledate ob 19. uri na odprtem odru na Tomšičevem trgu.
Hotel Dobrna
Do ponedeljka, 15. avgusta, si v avli hotela Dobrna lahko ogledate razstavo del slikarja-amaterja Leopolda Strnada.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Danes zvečer ob 20.30 uri si lahko v dvorani Zdravilišča ogledate nastop promenadnega orkestra.
Na ploščadi pred hotelom Donat pripravljajo v nedeljo ob 19.30 uri večer folklore.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Do 19. avgusta si lahko v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini ogledate razstavo del Aladarja Zaharijaša in Antona Slivnika.
Kulturni čemer Ivan Napotnik
V	kulturnem centru Ivana Napotnika v Titovem Velenju si lahko do zadnjega avgusta ogledate razstavo del slikarja, pisatelja in grafologa Jureta Sarlaha iz Celja. Razstava je odprta vsak delavnik razen sobote med 10. in 14. uro, ob sredah pa od 13. do 18. ure.
Turistično društvo Celje
Celjsko turistično društvo pripravlja štirinajstdnevne razstave društva likovnih amaterjev iz Celja. Do 13. avgusta si lahko ogledate dela Dušana Zavška in sicer v društvenih prostorih na Tomšičevem trgu 7. Razstava je odprta za ogled vsak delavnik od 8.30 do 11.30 ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 8.30 do 11.30 ure in ob nedeljah med
9.30	in 11.30 uro.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je odprta razstava z naslovom Rekreacija in, prosti čas ter zbirka celjskih trim značk. Razstavi je pripravila knjižnica Edvarda Kardelja, ogledate pa si ju lahko v času, ko njiž-nica posluje za bralce in sicer vse do 8. septembra.
Muzej revolucije Celje
V	Muzeju revolucije je za obiskovalce pripravljena stalna razstava, ki si jo lahko ogledate vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan med 14. in 17. uro.
Hubert Bergant v Lučah
Turistično društvo iz Luč pripravlja v soboto, 13. avgusta, ob 19. uri orgelski koncert Huberta Berganta.
Turistično društvo Luče
V	osnovni šoli Luče si lahko od 13. do 22. avgusta ogledate razstavo olj Viktorja Rožanca iz Dobrne. Ob tej priložnosti so v Lučah pripravili tudi razstavo starih predmetov iz stekla in porcelana.
Kino Vojnik
V	kinodvorani Vojnik, si lahko v nedeljo, 14. avgusta, ogledate ob 10. uri matinejno predstavo novozelandskega pustolovskega filma Neuničljivi mini moriš. Ob 17. in
19.30	uri pa bo na sporedu ameriška komedija Reši se kdor se more.
Čemer za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Celje
Jutri ob 19. uri si predvsem mladi lahko ogledate nastop ansambla Satelit iz Zreč, ki bo nastopil na Gričku. Celjski center za klubske dejavnosti pri OK ZSMS se je namreč letos odločil, da z vsakotedenskimi koncerti popestri počitniško dejavnost mladih
SLOVENIJALES
CELJE - MEDLOG 18
telefon (063) 25-000
ŠE IMATE PRILOŽNOST ZA NAKUP
AVTO-CAMP prikolic ADRIA - CARAVAN
DOBAVLJIVE SO TAKOJ - PO UGODNIH CENAH DODATNI POPUST ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA ;
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
v sodelovanju z uredništvom Novega tednika in Radia Celje
Po sedmih debelih rado pride sedem suhih let
Razmere v katerih živimo so dolgoročna posledica življenja na kredite. Vsakdo se je lahko zadolžil, premalo pa smo se spraševali, ali bo dolg lahko vrnil. Tedaj je bilo življenje sicer lepo, a zdaj moramo najti drugačno pot. Veliko ljudi kritizira razne ukrepe in pojavlja se malodušnost. Toda zdravilo za to je lahko edinole delo in njegovi rezultati. Ni mogoče pričakovati, da se bo tak položaj spremenil na hiter način. Toda: vsak nov delovni uspeh, vsako povečanje izvoza, vsak prihranek, vsaka premišljena in pametna odločitev je prispevek k razreševanju težkih razmer in korak k ponovni rasti standarda delovnih ljudi in občanov. Ne moremo ih ne smemo žalovati za tem, kar smo imeli, ampak se moramo krepko nasloniti na lastne moči in se usmeriti k vprašanju - kako naprej?
Preko socialistične zveze in vseh organiziranih socialističnih sil moramo vnesti med naše ljudi večji delovni polet, ustvarjalen pristop k problemom in večjo aktivnost; ker bomo le tako lahko prebrodili težave. Ljudski pregovor pravi: »Za sedmimi debelimi leti pride sedem suhih let.« Zato pa moramo naloge bolj izostriti, terjati
odgovornost in aktivnost slehernega posameznika.
Veliko vodovodov, cest, telefonskega omrežja smo zgradili v zadnjih letih s sredstvi samoprispevkov občanov. Če bomo želeli še graditi, bomo morali tudi v bodoče zbirati taka sredstva in pri gradnji vložiti še več prostovoljnega dela. V slogi je moč!
Skupna in splošna poraba sta v letošnjem letu zelo omejeni. Ne moremo več namenjati toliko denarja za različne dejavnosti. Omejiti je treba določene porabnike, pa vendar ne vse enako. Morali bomo napraviti selekcijo že za programe za prihodnje leto. Zato je socialistična zveza pristopila k dograjevanju stabilizacijskega programa. Ker smo kmetijska občina, si bomo prizadevali za večjo proizvodnjo hrane. Naši kmetje se tega že dobro zavedajo in pridno pridelujejo in tudi prodajajo težne viške. Toda, tudi delavci v združenem delu bodo morali skrbeti za to, da bo kmet pravočasno dobil vse potrebne materiale in semena za večjo proizvodnjo hrane.
Največja naloga Socialistične zveze v tem letu bodo volilno programske konference, kjer bomo v različne organe vključili veliko števi-
lo delovnih ljudi in občanov, ki bodo sprejemali odgovorne naloge. Dana nam bo priložnost, da na najodgovornejša mesta kadrujemo take ljudi, ki jim zaupamo in ki bodo kos nalogam, ki so pred nami.
Zato pozivam vse občane, da skupaj pristopimo k uresničevanju zastavljenih nalog, ker bomo le tako prišli do cilja.
JAKA RATAJC sekretar OK SZDL Šentjur * V
Misli ob prazniku
Občinski praznik je v Šentjurju vezan na pomemben dan iz NOB leta 1944, ko so enote partizanske vojske osvobodile Planino in področje okoli nje. Nastalo je osvobojeno ozemlje, ki ni več padlo pod nemško oblast. To je bil velik uspeh za narodnoosvobodilno gibanje na Kozjanskem, ki je prav v začetku leta 1944 doseglo največji razmah.	.
Nikakor ni naključje, da je tudi Kalobje, kjer letos praznujemo, močno vezano na našo revolucijo. Preko tega področja so se prepletale številne poti, ki so povezovale Resevno z Bohorjem in drugimi področji. Ve'lik je bil prispevek ljudi, ki so ob težkih pogojih življenja v teh hribih pomagali izbojevati zmago.
Tudi v povojni izgradnji domovine, ko je občina počasi le dosegla napredek in razvoj, so se ti kraji v primerjavi z drugimi centri bistveno počasneje razvijali. Šele zadnja leta, ko si vsi prizadevamo, da tudi te kraje izenačimo z ostalimi, se tudi tu premika na bolje.
Vrsta delovnih uspehov se v krajevni skupnosti Kalobje kaže v več pomembnih pridobitvah, ki so se začele pred trinajstimi leti, ko smo ta kraj z novo cesto povezali s svetom.
Ze lani smo se zavedali, da bodo pogoji gospodarjenja letos bistveno težji in čeprav so bile napovedi izredno črne, smo lahko zadovoljni. Res je, da je investicijska izgradnja bistveno manjša in da je bilo potrebno namesto na to področje vse sile usmeriti v proizvodnjo in izvoz. Morda to res pomeni čez nekaj let zaostajanje v proizvodnji, trenutno je pa to edina rešitev.
Zadnji podatki o gospodarjenju in izvozu so dobri in prepričani smo, da je tudi združeno'delo iz naše občine dobro udeleženo pri tem najtežjem, začetnem delu odpravljanja težav.
Z omejevanjem vseh vrst porabe smo močno načeli tudi področje osebne porabe in pospešili padanje standarda. Ti ukrepi so brez dvoma dosegli vsaj pri nekaterih občanih kritično mejo.	'
Napovedi so, da bomo za premostitev težav potrebovali še najmanj 2-3 leti. Če to drži, bo potrebno z enako vnemo in prizadevanjem delati naprej, imeti odgovoren odnos do gospodarjenja ter tovariške in pristne odnose med delavci. Odkrito bo potrebno spregovoriti o nepravilnostih in težavah ter se prav tako odkrito pogovoriti o reševanju le-teh.
S takšnim načinom dela bomo dosegli množičnost in odgovoren odnosi
Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine.
PETER KNEZ, predsednik Skupščine občine Šentjur
Skrb za varčevalce, temelj dela v banki
Odkar posluje LB SB Celje - Ekspozitura Šentjur v novih, svetlih in zračnih prostorih sredi Šentjurja, tega pa je že tri leta, so »bančniki« posvetili posebno skrb varčevalcem. Banka posluje preko celega dne, obsega pa dva odseka: oddelek likvidature in kreditni oddelek. Poudarek pri svojem delu dajejo na hranilne vloge in na zbiranje vezanih finančnih sredstev.
V letošnjem prvem polletju se je indeks namensko vezanih dinarskih sredstev gle-
Borci vedno v prvih vrstah
Borci občine Šentjur so združeni v osmih krajevnih organizacijah, ki pokrivajo enajst krajevnih skupnosti.
Delo je na občinski ravni organizirano v sekcijah ter komisijah in sicer tako, da povezujemo vojaške vojne invalide, internirance, bivše zapornike, ukradene otroke, izgnance in borce za severno mejo 1918-1919.
Organizacija trenutno šteje nekaj nad 800 članov, vendar pa to število razmeroma zelo hitro pada, kot posledica vojnih naporov, bolezni in staranja. Zato posveča organizacija posebno skrb bolnim borcem in prav tako skrbi za socialni in gmotni položaj borcev. Že več let nazaj ugotavljamo, da je zdravstveno stanje borcev v razmerju do ostalih občanov približno enake starosti mnogo slabše. Tudi v bodoče bo treba temu vprašanju posvečati posebno skrb.
Borci so bili vseskozi v prvih vrstah v obnovi in izgradnji naše socialistične domovine, tako tudi še danes vse naše organizacije aktivno delujejo na weh področjih družbenopolitičnega dogajanja v občini in izven nje,
predvsem pa v krajevnih skupnostih.
Borci smo zelo prizadeti zaradi težav v katere smo zabredli v preteklem razdobju, tako na gospodarskem kot političnem področju in se upravičeno vprašujemo za vzroke, ki so privedli do takšnega stanja.
Podpiramo odločitve stabilizacijskega programa po katerem bi naj bilo končno spoštovano samo delo in dosledno spoštovanje zakonov
in drugih sprejetih ukrepov. Borci smo namreč mnenja, da bi bilo potrebno poprijeti za delo z enako vnemo in odločnostjo, kot smo to storili za obnovo in izgradnjo domovine po končani vojni. Samo s trdim delom se lahko izkopljemo iz sedanjih težav.
Ob občinskem prazniku občine Šentjur čestitamo vsem borcem in občanom ter delovnim ljudem in želimo čimveč delovnih uspehov.
de na lansko leto povzpel na 266. Gledano skozi številke pomeni to 8,5 milijonov dinarjev. Vzrok za to povečanje je predvsem v povišani obrestni meri za vezana sredstva, ki sedaj znašajo:
-	za vezavo na 1 leto 18%
-	za vezavo na 2 leti 23%
-	za vezavo na 3 leta 28%
Z letošnjim letom so uvedli v svoje poslovanje tudi vezavo sredstev na 3 mesece, kjer znaša obrestna mera 12%, in na 6 mesecev s 15% obrestno stopnjo. S to kratkoročno vezavo finančnih sredstev so doslej v šentjurski ekspozituri zbrali že 2,5 milijona dinarjev. Na splošno pogledano so sredstva na tekočih računih in hranilne vloge občanov še vedno v porastu, od 30. decembra lani pa do zaključka letošnjega prvega polletja, se je višina hranilnih vlog dvignila od 132 na 151 milijonov dinarjev. Prav tako so v porastu tudi devizne hranilne vloge,
vendar gre tukaj verjetno na račun tečajnih sprememb. Zelo pa se je povečal promet z deviznimi sredstvi.
Tako pa smo že tudi pri poslovanju kreditnega oddelka LB SB Celje - Ekspb-ziture Šentjur. Občani, ki imajo devizna finančna sredstva, se namreč čedalje bolj poslužujejo prodaje teh sredstev za pridobitev kredita. Iz tega vira lahko namreč pridobijo gotovinski kredit z 18% obrestno mero, kredit’ za pospeševanje gospodarskih dejavnosti in kmetijstva ter kredit za stanovanjsko izgradnjo. Pri slednjih je obrestna mera odvisna od namena; storitvena obrt in kmetijstvo imaju ugodnejšo obrestno stopnjo. Kredite v šentjurski ekspozituri odobrijo v skladu z letnim poslovnim načrtom. Kreditna sredstva so usmerjena predvsem v kreditiranje malega gospodarstva in kmetijstva. Letos so do 30. junija odobri-
li že 182 kreditov v vrednosti 10 milijonov dinarjev iz vira prodaje deviznih sredstev, 45 kreditov v skupnem znesku 8,5 milijonov dinarjev za razvoj kmetijstva in 22 kreditov v vrednosti 7,8 milijonov dinarjev za razvoj kovinske in storitvene obrti.
V ekspozituri Šentjur je zaposlenih 18 delavcev. To je pretežno ženski in zelo mlad kolektiv, saj je skoraj tretjina zaposlenih še mladincev. Eden izmed mladincev se je v okviru LB SB Celje udeležil tudi tekmovanja Združene LB za najboljšega likvidatorja in ekipno so dosegli zelo dobro 4. mesto. Dobro delo zaposlenih pa se kaže tudi v 12 odstotnem povečanju blagajniških postavk, čeprav že vse od leta 1981 niso v šentjurski ekspozituri zaposlili nobenega delavca.
Delavci LB SB Celje - ekspoziture Šentjur se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
MDB Miloš Zidanšek na akciji
Za šentjursko občino so brigadirji že nekaj, čisto domačega. Vsako leto prihajajo na Kozjansko, vsako leto odhaja tudi šentjurska brigada Miloša Zidanška na delovne akcije. Šentjurski brigadirji prinašajo domov priznanja in plakete, lani so na zvezni mladinski delovni akciji Vlasina 82 osvojili plaketo Veljka Vlahoviča, najvišje priznanje brigadirskega dela v Jugoslaviji. Tako so tudi letos odšli na zvezno mladinsko delovno akcijo Deliblatska peščara 83 v Vojvodino, kjer bodo urejali okolico brigadirskega naselja in pogozdovali. Mladinska delovna brigada je odšla na akcijo polnoštevilna ih dobro pripravljena, saj so brigadirji pripravili že nekaj lokalnih delovnih akcij skupaj s kozjanskimi brigadirji in domačini.
Nova industrijska trgovina Toprovega tozda Elegant
Šentjurski gradbinci uspevajo v vse tršem boju za delo
V Toprovem tozdu Elegant Šentjur so se delavci odločili, da bodo vse sobote do konca oktobra delali. To jim narekujejo velike izvozne obveznosti in izdelava opreme za reprezentance na Zimskih olimpijskih igrah Sarajevo 84.
Pohvale vredna odločitev se odraža tudi v dobrih poslovnih rezultatih tega tozda, ki se je že v letošnjem prvem polletju izkopal iz izgub. Uspešna izpolnitev delovnega plana iz prvega polletja se bo po predvidevanjih šentjurskih tekstilcev stopnjevala do približno milijarde dinarjev presežka ob zaključku leta.
Se ena pohvalna pobuda je prišla iz Eleganta. V počastitev občinskega praznika bodo namreč odprli specializirano industrijsko prodajalno v prostorih ob delovni hali. Takšna trgovina je bila za Šentjur že dolgo velika potreba, saj v kraju ni nobene prodajalne, ki bi nudila celovito ponudbo tekstilnega blaga. Trgovino bodo predvidoma odprli 17. avgusta, poskusni obratovalni čas bo
vsak dan od 8.30 do 16. ure, ob sobotah pa med 7.30 in 12. uro, kupcem pa bodo ponudili oblačila iz programov za smučanje, planinarjenje, kolesarjenje, tenis in prostočasne aktivnosti. Približno 90 odstotkov prodajnih artiklov bodo končni izdelki, kupcem pa bo na voljo tudi odpadni material. V tej novi industrijski prodajalnici se bodo lahko odslej opremljale tudi sekcije TVD Partizan, ekipe sindikalnih športnih iger in seveda tudi individualni kupci.
Delovni kolektiv temeljne organizacije Elegant Šentjur ima 231 zaposlenih, v šentjurskih delovnih prostorih pa jih dela le 161. V pretežno ženski delovni sredini vladajo zdravi delavni odnosi, ki se kažejo tudi v aktivnem družbenopolitičnem delovanju in športnem udejstvovanju zaposlenih. Ženska gasilska reševalna ekipa, ki deluje v temeljni organizaciji v okviru civilne zaščite, je v občinskem merilu dosegla najvišja priznanja in se bo septembra udeležila tudi republiškega tekmovanja. Tu-
di za počitnikovanje delavk so v Elegantu dobro poskrbeli. Osnovna organizacija sindikata je za zaposlene zagotovila preko TTG-ja zadostne dopustniške kapacitete v Poreču, Pulju in Me-dulinu, kar je pri delavkah naletelo na dober odziv.
Ob koncu bi omenili samo še eno ugodnost, ki so jo v Elegantu ponudili delavkam. Letos so organizirali v dveh sobotah proizvodno delo, ki je bilo namenjeno delavkam zato, da šivajo oblačila zase. Osnovna organizacija sindikata je zagotovila tudi potrebne količine repromateriala. Ob takšnem delu, zagnanosti in skrbi za zaposlene, se torej ne moremo čuditi, da Elegant postaja vsebolj upoštevanja vreden Toprov tozd. Veliki delovni uspehi doma in osvojitev tako konvertibilnega tržišča v zahodni Nemčiji kot tudi klirinškega trga na Češkem to samo potijujejo in dajejo spodbudo za vnaprej.
Delavci Toprovega tozda Elegant se pridružuje čestit-■ kam ob prazniku občine Šentjur.
Delavci v gradbeništvu se dandanes veliko bolj kot kdajkoli prej srečujejo z ostro konkurenco pri prevzemanju novih del. Tega se zavedajo tudi GIP Ingrad-TOZD gradbena operativa Šentjur in prav zato si šentjurski gradbinci toliko bolj prizadevajo, da bi svoja dela opravili kvalitetno in v najkrajšem času. Le s takšnim načinom poslovanja si namreč lahko zagotovijo dovolj dela in poslovanje brez »rdečih številk« pod bilančno črto.
Delovna organizacija GIP Ingrad je nastala pred 24 leti z združitvijo nekdanjih gradbenih podjetij Graditelj, Beton, Savingrad, Stavbenik in Cementnine, temeljna organizacija gradbene operative Šentjur pa je bila ustanovljena poleti leta 1975. Osem let je torej, kar je bila v Šentjur-
ju ustanovljena ta temeljna organizacija in v razvoju kraja se teh osem let krepko odraža. Večino novih objektov, ki stoje v šentjurski občini, je zgradila ta gradbena operativa. Prav sedaj končujejo šentjurski gradbinci z gradnjo dijaškega doma pri Kmetijskem šolskem centru, ki bo po predračunski oceni veljal 4,5 milijard dinarjev, gradbena dela se nadaljujejo tudi v kompleksu Pešnica, kjer končujejo gradnjo prvega niza stanovanjskega bloka. Šentjurski gradbinci pa si z dobrim in hitrim delom zagotavljajo tudi dela izven matične občine. Prav sedai gradijo Market v Debru v la ški občini, nadaljujejo z rednimi vzdrževalnimi deli v Železarni Štore in izvajajo vsa dela pri montažni gradnji sistema Ingrad.
V GIP Ingrad - TOZD
mrzlo ali pa vroče, dela na gradbiščih tečejo naprej. Tako ostanejo pri »delodajalcih« v dobrem spominu in morebitna nadaljevalna gradnja bo spet prišla v njihove roke. Temu pa se reče dobro in odgovorno poslovanje, ki zagotavlja delo tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah.
Letos so v šentjurski temeljni organizaciji gradbene operative načrtovali dela v vrednosti 24 milijard dinarjev, v prvem polletju pa so i -osegli pozitivno realizacijo. To je prav gotovo eden iz-.ied najpomembnejših po-j-.tkov iz »osebneizkaznice« vsake delovne organizacije, drujgi takšen podatek pa je .udi ta, da se delavci aktivno %'ključujejo v družbenopolitično življenje v kraju in seveda tudi v lastni temeljni organizaciji, kjer se vedno
— Najpomembnejše je obvarovati zaupanje
Zavarovancem vzbuditi zaupanje in jih prepričati, da je skrb za njihove dobrine tudi naloga zavarovalne skupnosti, to je cilj, ki so si ga zadali v Zavarovalni skupnosti Triglav - enoti Šentjur. To jim dobro uspeva, saj se število sklenjenih zavarovalnih pogodb iz leta v leto veča.
Že dobra tri leta je tega kar se je Zavarovalna skupnost Triglav - enota Šentjur, preselila v nove prostore. Le-ti so v centru kraja, kjer so tudi prostori skupščine občine. Tako je tudi pot v šentjursko enoto zavarovalne skupnosti Triglav bolj pri roki in vse več je Šentjurčanov, ki često zavijejo vanjo. Pogosto zato, da sklenejo kakršnokoli zavarovalno pogodbo, še večkrat pa zato, da dobe informacije o odškodninskih zahtevkih. Za tiste, ki ne veste kako poteka postopek do izplačila odškodninskega zahtevka, so v šentjurski enoti pripravili naslednje	po-
datke:
- stranka-zavarovanec sklene zavarovalno pogodbo
-	ob morebitni škodi prinese zavarovanec prijavo v pisarno Zavarovalne sklonosti Triglav - enote Šentjur
-	tu dobi vse informacije glede škode in o morebitnem nadaljnem postopku
-	cenilci obiščejo zavarovanca in ocenijo nastalo škodo
- zavarovanec dobi izplačano odškodnino
V Šentjurju že poznajo večino ukrepov za povračilo škode. Šentjursko območje je skoraj vsako leto prizadeto z neurjem ali točo. Neurje je divjalo na šentjurskem leta 1979. Toča je prizadela te kraje lani in tudi letos se je zvrstilo že nekaj manjših, vendar dovolj hudih neviht.
Škodne cenitve, ki so posledica neurja ob koncu julija, so že v postopku, prav sedaj pa prihajajo v enoto Šentjur zavarovanci s prijavami o škodi, ki jo je povzročila toča prejšnjo sredo.
Delo v Zavarovalni skupnosti Triglav - enoti Šentjur, poteka usklajeno, tako pač, kot so Šentjurčani že dolgo
vajeni. Zato se ni bati, da odškodninski zahtevki ne bi bili izplačani in šentjurskim zavarovancem ostaja zaupanje, ki so si ga ustvarili v dolgih letih uspešnega poslovanja Zavarovalne skupnosti Triglav - enote Šentjur.
V Zavarovalni skupnosti Triglav - enoti Šentjur se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
gradbena operativa Šentjur je zaposlenih 124 delavcev, od tega jih 15 dela na gradbiščih v Iraku. Gradbinci pravijo, dà je njihovo delo težko in da morda prav zato pada zanimanje med mladimi za te vrste poklicev. Dela, ki jih prevzamejo, morajo biti končana v dogovorjenem roku. Pri tem se delavci ne ozirajo na vreme, naj bo še tako
znova samoupravno dogovarjajo o morebitnih izboljšavah pri delu, ki bi jih napravile še bolj konkurenčne. To pa je tudi najpomembnejša in najzahtevnejša obveznost za v prihodnje.
Delavci GIP INGRAD -TOZD gradbena operativa Šentjur se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
GG TOK Šentjur
Le 18 jih je, ki kolikor se v dandanašnjem času da, dobro upravljajo z 8000 ha zasebnih gozdov. Letno odkupijo 16.116 m3 lesa. Če jim pri odkupu ne bi pomagali nepoklicani, bi, pravijo, odkupili še več. Od letnega etata 26.800 m3, ga individualni lastniki za lastno uporabo porabijo 10.640 m3. Okupljen les je v glavnem namenjen za lesno industrijo Bohor iz Šentjurja.
Ker je spravilo lesa iz težko dostopnih gozdov brez cest in gozdnih vlek, brez vzdrževanja že obstoječih cest nemogoče, namenjajo za izgradnjo le-teh približno 8 milijonov din na leto. Kaj pa za odročne zaselke in nenazadnje za spravilo lesa pomenijo take ceste, vsi dobro vemo.
Za varstvo, gojitev, pogozdovanje in za intenzivne nasade predvsem za papirnico v Krškem, ki v ta namen tudi avansira sredstva, porabijo na leto okoli 3 milijone din. Tok-a v Šentjurju pa ne bi predstavili popolno, če ne bi omenili tudi problemov, ki so prisotni v vseh Tok-ih celjskega GG. Odkup od individualnih posestnikov se je zaradi bencinske krize že kar kritično zmanjšal. Veliko jih je; ki imajo gozdove želo oddaljene, pa tudi sečnja je povezana s porabo bencina. Ce reševanju takih problemov ne bomo pristopili pravočasno, bodo posledice velike.
Delavci Gozdnega gospodarstva se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
Jo
Sustav fp&fac
nivo razglednico, ki so po 10 dinarjev in
Če je volja, potem se najde tudi das
»Če je volja, potem se najde tudi čas«, nam je dejal Janko Guzej iz Trnovca pri Šentjurju. In res, sam najde čas za delo na kmetiji, aktivno sodeluje v družbenopolitičnem življenju vaške skupnosti Dole in krajevne skupnosti Blagovna, poleg vsega tega pa je še aktiven kmet-kooperant Kmetijskega kombinata Šentjur. Zgledi menda vlečejo, saj je tudi žena Marija aktivna članica aktiva kmečkih žena pri šentjurskem Kmetijskem kombinatu.
Glavna usmeritev-živinoreja
Že dolgo je tega, kar so kmetje pridelovali na svojih poljih vsega po malem. Danes umni gospodarji vedo, da je potrebno poiskati na svojih . kmetijah primerne usmeritve, saj le tako lahko dosežejo dovolj visok prihodek od zemlje.
Guzejevi so se odločili za živinorejo. Ravninska lega, na kateri se razprostira njihova kmetija, in petero parov pridnih rok zadostuje, da v novem hlevu sredi Trnovca muka 22 glav goveje živine. Približno 55 litrov mleka na dan stoči najmlajša hči Slavica v pripravljene posode. »Molža je moje delo«, nam je dejala ob obisku in se zraven nasmejala, češ saj to sploh ni več pravo delo, odkar je pri hiši molžni stroj. Prav stroji so tisti, ki so na 18 hektarjev veliki Guzejevi kmetiji v veliki meri olajšali naporno delo. »Veliko časa in moči se prihrani, če večino del opraviš s stroji«, je dejal gospodar Janko in s tem speljal pogovor na strojno skupnost, ki so jo pred leti ustanovili. Siloreznico, silokombajn, škropilnico, cisterno CREINA, mixer za gnojnico, sejalnico za koruzo, krožne brane in še nekaj strojev je takšnih, ki so jih Guzejevi kupih skupaj s še tremi kmeti. Sodelovanje z Zgončevimi, Križnikovimi in Jagrovimi pa se kaže tudi v vsakoletnih izletih, izmenjavi izkušenj in prijateljskem kramljanju o delu, ki ga na kmetih nikoh ne zmanjka.
Velika odvisnost od vremena
Skoraj nobeno drugo delo ni tako usodno povezano z vremenom, kot so prav kme, tijska opravila. Če je preveč dežja, ni prav, če ga je pa
premalo, je še slabše. Preveč sonca, prehuda vročina, vse to in ne samo nevihte in neurja s točo, prizadenejo kmeta. Pridelek je manjši, živina v hlevu pa zahteva svoje obroke krme ne glede na to ah je prav to leto pustošila suša. Tako tudi letos Guzejevi ne vedo, kako bodo nakrmili živino. Nekaj zemlje so najeli, sena in otave pa še vedno ni dovolj in domači se boje, da bo potrebno živino prodati. Zadnje deževje je zadrego sicer malo omililo, vendar vsega vsekakor ni popravilo. »Na kmetih je pač tako, da se mora človek znajti«, je modroval gospodar Janko in se zaskrbljeno oziral v nebo. »Nikoh ne veš, kakšno bo vreme, vsak dan te lahko presenetijo vremenske neprilike, delo pa mora biti opravljeno pravočasno. Mi ne poznamo prelaganja opravil na poznejši čas, saj se vsak dan na pridelkih pozna,« je zaključil. Ta pravočasno opravljena dela pa seveda zahtevajo tudi dobro organizacijo. Letos se je zataknilo pri žetvi; Guzejevi pravijo, da vrvice za povezovanje snopov ni bilo naprodaj še niti takrat, ko bi bilo potrebno pšenico že spravljati s polj. Na srečo so jo še vseeno pravočasno dobih, a vendar ni bilo prijetnp v strahu čakati in pri tem razmišljati, če ne bi bilo najboljše kar s srpi pričeti žetev. Vendar ta zadrega z vrvico ni bila osamljena. Ze večkrat se je namreč zgodilo, da so morah kmetje na najnujnejše proizvode čakati ali pa poiskati druge, nadomestne, čeprav ne tako kvalitetne, izdelke.
Oh ta
melioracija...
Prvi del melioracije dra-meljske doline je že končan. Obsegal je približno 70 do 80 hektarjev zemljiških površin, drugi del pa bo končan v prihodnjem obdobju. Vsega skupaj bo s tem projektom melioriranih 110 hektarjev površin. Koruza, ki so jo zasejali na teh površinah, kar dobro uspeva. Seveda je nekoliko slabša kot na drugih njivah, vendar je potrebno upoštevati tudi slabe vremenske pogoje.
Takole bi lahko na kratko opisah vse zapetljaje okoh mehoracije drameljske doline. Vendar ni tako, saj so pri Kmetijskem kombinatu Šentjur istočasno z melioracijo načrtovali tudi komasacijo ah zložbo zemljišč. Tu pa se je zataknilo. Do oktobra bi
naj dokončno razdelili zemljišča, postavih nove mejne kamne in kmetje bi spet vedeli, katera zemlja je njihova. Guzejevi imajo v tem »spornem« območju 7 hektarjev zemlje in sedaj ne vedo kako vnaprej. »Zemljišča je potrebno pripraviti na kasnejšo izrabo. Zemlja zahteva določene količine gnojil, nam pa se ne izplača gnojiti, če ne vemo, čigava bo potem ta zemlja,« je dejal gospodar in obraz se mu je zaskrbljeno nagubal. Seveda se ne izplača gnojiti zemlje, ki jo bo morda že čez mesec dni dobil nekdo drug, tisto zemljišče, ki ga bodo dobih oni, pa bo spet potrebno pognojiti. Tako se sedaj vrte kot mačka
ob koncu pogovora dejal gospodar. Naslednik bo torej sin Janko, ki sedaj služi vojaški rok in ki delo na kmetiji že kar dobro pozna. »Fant je že vseskozi imel veselje z delom na zemlji. Saj ne rečem, da dekleti nista pridni, vendar je on vseskozi nekaj brkljal okoh kmetijskih strojev in kasneje, ko je končal osnovno šolo, se je tudi vpi-. sai na kmetijsko šolo v Šentjurju. Tako je tudi prav, saj le izobražen, strokovno podkovan mlad kmet, zna prav poprijeti za delo. Mladim da šola tisto, kar smo si mi pridobili z delom,« je dejal in takoj spet povzel besedo: »fant ima tudi rad konje, tako da me ni strah, da bi čez nekaj
let ostala naša kmetija brez tega »zaščitnega znaka«. Konji so res pravi zaščitni znak, ali kot domači v smehu pravijo stara hišna ljubezen, za Guzejevo kmetijo.
Vehko dela, dobra opremljenost in umno kmetovanje, takole nekako bi lahko v strnjenih besedah označili kmetovanje Guzejevih. Seveda se pri svojem delu srečujejo tudi s težavami, kdo se pa ne, vendar je pomembno to, da jih znajo pravočasno premostiti in vse svoje želje, če je potrebno, podrediti kmetiji. Takšno gospodarjenje pa obeta dobre rezultate tudi v prihodnje in to ni samo želja domačih, ampak nas vseh.
v*


Malo naprej od hiše, ob gospodarskem poslopju, so Guzejevi uredili zasvoja ljubljenca tudi dovolj veliko ogrado. »Konj mora imeti dovolj prostora, da se razgiba, drugače ni dobro*, je dejal gospodar Janko in konja sta kot na ukaz veselo stekla v ogrado.
okoh vrele kaše in čakajo na nesrečni 1. oktober, ko-,bodo končno vedeh, čigava je katera parcela. Seveda je razumljivo, da je pri tako zahtevnem delu, kot je komasacija, potrebno nekaj časa, ampak če gre ta čas na škodo kmetijske proizvodnje, potem pa je to že druga pesem ...
Za naslednika je že poskrbljeno
»Naslednika pa že imamo. Saj bi se eden od treh otrok menda le moral odločiti za delo na domači kmetiji,« je
Plaketo »18. avgust« prejmejo:
L DO TOLO ob 25-letnici obstoja
2.	Stanko Feldin - Cestno podjetje Celje
3.	KS Kalobje
Priznanja »18. avgust« pa prejmejo:
1.	Franc Krampi
2.	Branko Sekirnik
3.	GG Celje - TOK Šentjur
4.	Jože Zupanc
5.	Gvido Virant
6.	Franc Salobir
7.	Avgust Oset
Plaketa »18. avgust« bo podeljena tudi Zlatu Voglič, ker je lani ni sprejel.
Podeljena bodo tudi odlikovanja SFRJ:
Red dela s srebrnim vencem dobita Anton Kukovič in Stanko Arzenšek.
Stane Kozjan pa prejme priznanje Republiškega sekretariata za LO za delo na področju SLO in DS.
★ ★ ★
Osrednja slovesnost ob prazniku občine Šentjur bo v nedeljo, 14. avgusta na KA-LOBJU s pričetkom ob 10. uri, ko se prične slavnostna seja vseh zborov skupščine.
1.	potek seje:
-	otvoritev seje in pozdrav
-	pozdravni govor predsednika KS Kalobje
-	slavnostni govor
-	podelitev priznanj in plaket >18. avgust«
2.	Kulturni program bodo popestrili pevski zbor skladate! k v Ipavcev iz Šentjurja in rogisti Z 'eze lovskih družin Celje.
Sledi tovariško srečanje.
V spomin na skladatelja
V Voglajni poginjajo ribe

Rože so gospodinjino veselje in morda se je družina Guzejevih prav zato postavila v šopek poletnega cvetja, ki krasi novozgrajeno hišo.
Za nami je komaj dobra polovica leta, ko v Voglajni in njenih pritokih beležimo že šest poginov rib in jih dodajamo žalostni statistiki ostalih slovenskih rek.
Za predstavo podajamo pregled letošnjih poginov rib.
V	mrtvici Kozarice v Vodriižu so poginih kleni in pohre zaradi odlaganja industrijskih odpadkov. Večina rib je bila zasuta skupaj z mrtvico, še preden je uspela intervenirati ribiška družina.
V	Šentvidskem potoku, v dolžini okoh 3000 m od Šentvida do izliva potoka v Slom, je poginil celoten zarod ter mladice podu-sta, klena in rdečeoke. Vzrok pogina še raziskujejo.
V	Voglajni je prišlo do pogina od kurje farme v Slivnici do Cmo-lice. V tej zastrupitvi so na dolžini 3200 m vodotoka poginile vse potočne postrvi, smuči, mrene in druge ribe.
V	Voglajni, pod opoškim jezom v Prožinski vasi, je prišlo do pre-sušitve okoh 300 m struge in s tem do pogina vseh rib. Škoda je tohko večja, ker je z odraslimi ribami bil uničen tudi ves zarod letošnje drsti podusta, klena, mrene in krapa. Vzrok presušitve je odvzem vode pri industrijskem kanalu ob nizkem vodostaju.
V	potoku Creta (Ločica), v Gorici pri Slivnici, so v dolžini 600 m do izliva v Voglajno poginile vse potočne postrvi, kleni, mrene in druge ribe. Do pogina je prišlo zaradi izpusta okoli 1000 litrov gnojnice neposredno v vodotok.
Na Pešnici je prišlo do pogina ribjega drobiža in klenov v dolžini okoh 1100 m.
Kot je iz pregleda razvidno, gre v danih primerih za škodna dejanja, ki jim ni botrovala višja sila, temveč človek s svojo malomarnostjo ah celo z naklepom. Škode je za več kot dva in pol milijona din. Seveda pa je dejanska škoda mnogo večja ob upoštevanju tega, da je pri večini škodnih dejanj prišlo tudi do poginov tistih vrst avtohtonih rib, ki so postale deficitarne v slovenskem prostoru in smo jih tudi v Voglajni le s težavo ohranjali še v manjšem številu.
Obnašamo se, kot da bi radi, da bi Voglajna čimpreje postala »mrtva reka« oziroma produkt neke industrije, kmetijstva in ko-
munale, pri tem pa se vse premalo zavedamo, da lahko ta produkt že jutri poseže po našem zdravju in življenju. Le malo več odgovornosti do našega skupnega okolja pa bi ribji trebuhi ne belili več naših voda. Zavedajmo se, da ob tako nizkem vodostaju, kot je letos, lahko že izpiranje posode od škropiva, manjša količina gnojnice ah drugih škodljivih snovi, povzroči popoln pomor rib. Varujmo naše vode, vrnimo jim prvobitno čistost in nanje se bodo vrnili tudi kopalci, še predvsem, če bo tako vroče, kot je letos.
MILAN ŠTRAUS
m

20. avgusta bo minilo 75 let, kar je v starosti 77 let umrl naš rojak, sldadatelj dr. Gustav Ipavec.
Če bi listali po reviji »Dom in svet« iz leta 1909, bi na strani 118 našli Barletov sestavek o dr. Gustavu Ipavcu - njegovem življenju, delu in smrti. Izbrali smo nekaj zanimivih podatko o nastajanju Ipavčevih pesmi. Gotovo ni Slovenca, ki bi mu ne bila znana Gustavova pesem »Slovenec sem«. Peh so jo, jo pojejo in jo bodo še dolgo peli, šaj navdušuje narod. Zanimivo je, kako je Ipavec to pesem zložil. Ko je šel neke nedelje od maše, je prihitel za njim domači učitelj Vučnik in mu dejal: »Gospod doktor, to bode pa nekaj za vas!« Dal mu je Gomil-ščakovo pesem »Slovenec sem«. Vučnik je dobro poznal Gustavovo naravo, ker je bila pesem čez četrt ure že zložena in napisana. Ipavec je zadel pravo struno, ker je pesem vsakemu ugajala in se hitro razširila. Dekan in župnik na Vranskem, Anton Balon, je zbolel na očeh in se prišel zdravit k Ipavcu. V pogovoru sta prišla tudi na pesem »Slovenec sem« in tedaj mu je dekan rekel: »Ta vaša pesem me je pa stala marsi-kak petak!« »Kako to?« je vprašal začudeno doktor. »Precej izveste,« mu je odgovoril dekan. »Ko je bilo moje godovno, so prišli k meni godci iz Šmarja pri Jelšah in so mi pesem zaigrah. Meni je pesem tako ugajala, da sem šel precej med godce in jih vprašal: .Kje ste dobih to pesem?* »Ko so mi povedali, kdo je to pesem zložil, sem jim dal petak in rekel: »Pa jo bodete še enkrat zaigrah!« To so bih muheljni! Ko so naslednja leta zopet prihajali k meni, so mi vselej zaigrah najprej to pesem in seveda petak ni smel nobenkrat izostati.«
Vodovod Kapsl-Dobje
V	nekaterih, zlasti više ležečih krajevnih skupnostih, imajo krajani hude probleme s pitno vodo.
V	vročih in sušnih dneh so jo s cisternami razvažali gasilci, ki jim gre vse priznanje, saj skoraj niso poznah počitka.
Prav zaradi stalnih problemov z vodo se zdi projekt gradnje in kasneje še rezervoarja nad Šentvidom, toliko bolj pomemben. Gre namreč za gradnjo vodovoda Kapsl-Dob-je, ki ga bodo kmalu začeli graditi vojaki ljubljanske garnizije. Delo na težkem in strmem pobočju bo težko, trasa pa dolga 3 kilometre. Vojaki bodo bivah na Molžnici in do tamkajšnjega lovskega doma bodo zgradili še sekundami vodovod. Kasneje bodo vojski priskočili na pomoč še brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko.
Celjski doktor, prerano umrli Šuklje, je nekrat pripovedoval Gustavu, kako je kot dijak potoval po Savinjski dolini. Dijaki so imeli lep kvartet, pa malo denarja. Potovali so vendar tri tedne in dobro živeli, ker je plačala vse Ipavčeva pesem »Slovenec sem«. Ko so kam prišli, so najprej zapeli to pesem in naenkrat je bilo na mizi dovolj pijače. Ta Gustavova pesem je postala med ljudstvom izredno priljubljena -saj je poudaijala slovenstvo, ki v takratni Avstro-Ogrski ni bilo najbolj cenjeno.
Skoraj vsaka Gustavova pesem ima svojo zgodovino. Zlagal jih je največ takrat, ko ga je kaj na to vzpodbudilo, pa se zato lahko reče, da so šle iz srca k srcu in so se prav zaradi tega narodu tako omilile.
Ko so leta 1878 slovenski fantje šh v Bosno, je to spodbudilo tudi Gustava, ki je na Zupanovo besedilo uglasbil pesem »Savska« - (šume, šume vrhovi dreves). Vedel je, kako je bilo težko, podati v tujo se stran, kjer je mnogo naših fantov našlo hladen grob.
Lepa pesem »Oblaček« po Nenadovem besedilu pa je nastala takole: Ko se je Ipavčev sosed Frančišek Cmov-šek ženil, je prišel na ženitni-no tudi njegov brat iz Zagreba in pripeljal s seboj prav dober kvartet. Čudno lepo so peh in napravili tudi dr. Gustavu podoknico. On jih je ves ginjen poslušal, stopil k oknu in v zahvali dejal: »Zato pa bodete nekaj dobili, ne bodem vam ostal dolžan!« čez par dni jim je poslal pesem »Oblaček«, ki je izredno pevna. Za Slomškovo slavje v Mariboru je uglasbil njegovo pesem »Zvečer« - (glejte že sonce zahaja...), ki jo naši mešani zbori še sedaj radi pojo.
mlm
Žalosten ulov mrtvih rib
Lovsko
tekmovanje
V počastitev občinskega praznika bodo v nedeljo, 14. avgusta s pričetkom ob 8. uri na Kalobju tekmovali tudi lovci. Tekmovali bodo v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka za prehodni pokal občine Šentjur.
Vljudno vabljene vse ekipe lovskih družin iz občine.
Nasmeh prosim
Rdeli so, da je bilo zaradi dobre letine, se pravi zaradi obilnega sonca in vročine grozdje leta 1952 zelo zrelo. Posledica tega je bilo močno vino. Letos bo nekaj podobnega z našim pridelkom. Drameljski statistiki, planerji, in analitiki pa logično to povezujejo takole: veliko petja, dobre volje bo, pa tudi otrok za vrtec in pozneje za šolo si ne bomo več skušali sposojati v drugih KS.
Vroče je, vode ni, pa tudi za bazen je ne bo. Gremo na že dolgo planiran dopust.
Vodstvo KOP Šentjur
Drameljski lovci so prišli do logičnega zaključka, da je treba nekaterim kmetom, predvsem v severnem delu KS zvišati davek po katastru. Ko so cenili škodo, povzročeno od divjih svinj, so namreč po izjavah tamkajšnih kmetov zaključili, da imajo 5000 kg hektarskega donosa že samo na njivah, posejanih z ovsom.
Šentjurska občina je pretežno kmetijsko usmerjena. Je tudi dotirana Obojega in še česa drugega se zavedata tudi župan in podžupan. Zato si iz oddelka za ljudsko obrambo izposojata »Nivo«. To je edino prevozno sredstvo v občini, ki nima omejene porabe goriva.	’
Zelo mu je ugajal lepi bariton dr. Bele Štuhca in ko ga je slišal enkrat peti, je napisal za njega »Planinsko rožo.« Zložil jo je na vozu, ko se je peljal v Šmarje in nazaj. Barletu je pripovedoval o »Planinski roži« in pristavil: »Tisti glas me je vabil. Ce slišim lep glas ali pa če dobim lepo besedilo, se kar razburim.«
Razni so bih vzroki pri dr. Gustavu, da je pesmi skladal. Silil se gotovo nobenkrat ni. Večkrat ga je neko notranje zadovoljstvo vzpodbudilo, da je pel sebi in narodu, drugikrat kaka nova lepa pesem, katerđ je čital, in če je kdaj slišal mnogo igrati in peti, so se vzbudile tudi v njem melodije, katere so do tedaj počivale v njegovi duši.
Pred kratkim pa je nunuma sHupnost mtaia m zaiozna se zamn prikazuje vse tri skladatelje in del starega Šentjurja. Razglednice veljajo kot vstopnica v muzej.
Šentjurski portret
Na vrhu Kalobja se cesta spusti skozi majhen gozdič in na njegovem robu se odpre čudovit pogled na slikovite kozjanske griče. In na tem gozdnatem obronku stoji hiša obdana s cvetjem. V njej žive Cerkvenikovi, starejši in mlajši.
Naš obisk pa je bil namenjen Francu Cerkveniku, upokojenemu šolskemu upravitelju šole na Kalobju in dobremu poznavalcu razmer v teh krajih.
Franc Cerkvenik se je pogladil po sivih laseh in z .mislimi poletel nazaj, v preteklost. Poteze na obrazu in sij v očeh sta kar sama po sebi pripovedovala, da je bil Franc prosvetni delavec, da ima rad otroke, da se zna pogovarjati tudi o čisto navadnih, življenjskih stvareh na enako miren način kot o problemih in težavah, ki jim človek zlasti v teh krajih ne more uiti.
Franc Cerkvenik se je rodil pred 75. leti v Plavi ob Soči. Kasneje se je vpisal na učiteljišče v Ljubljani, kjer se je spoprijateljil z Edvardom Kardeljem. Najbolj mu je ostal v spominu, ko je še kot dijak tretjega letnika trosil med dijaki revolucionarne ideje in izdajal revijo Svobodna mladina. Kasneje so se njuna po-
ta razšla. Srečala pa sta se po dolgih letih prav na Kalobju, kò si je Edvard Kardelj ogledal tudi skromno šolo v kraju.
Ko se danes Franc Cerkvenik spominja tistih prvih let po končanem šolanju, ko je zaradi krize šele po dveh letih dobil' službo, pravi, da čas resnično hitro mineva. Kot da je šele.bilo, ko je dobil prvo službo v Gorici pri Slivnici, kasneje pa na Kalobju, kjer je ostal kar 33 let. Poročil se je z domačinko, navezal se je na kraj, na ljudi, na šolo in ni ga vleklo v domači kraj. V vseh teh letih so šh mimo hudi in lepi časi. Šola je bila med vojno požgana, treba jo je bilo obnoviti, medtem je bil pouk nekaj časa kar v zidanici. Toda skupaj so vztrajali. Tedaj je bilo pri pouku 140 otrok, šola je bila popolna, medtem ko jih je danes pri kombiniranem pouku 32.
O šoh in otrocih pripoveduje Cerkvenik z največjo ljubeznijo:	»Večina teh
otrok je bomo živela. Košček kruha za malico, to je bilo zvečine vse. Kasneje, ko so ljudje za Čeh hoditi na delo v dolino,-ko se je začela industrializacija, je postalo nekoliko boije. Še danes je tu večina polkmetov. Od 750 krajanov, kolikor jih je v tej krajevni skupno-
« *,/ K* Wm. ^ \ Franc Cerkvenik z vnučko Moniko
sti, jih prek 200 hodi na delo, Pravih kmetov je tod še zelo malo.«
Tako razmišlja in pripoveduje o krajih in ljudeh Franc Cerkvenik, ki je pri svojih letih še vedno aktiven na številnih področjih:
v krajevni skupnosti, kjer je tajnik, pri socialistični zvezi, Rdečem križu in drugod. Najbolj srečen pa je, pravi, kadar se stisne obenj njegova triletna vnučka Monika, s katero sta velika prijatelja.
V Planini in Gorici pri Slivnici so praznovali
V nedeljo so pripravili krajevna praznika kar v dveh krajevnih skupnostih šentjurske občine. Praznovali so na Planini pri Sevnici, kjer je domače gasilsko društvo ob tej priložnosti dobilo novo črpalko, in v Gorici pri Slivnici, kjer so podelili priznanja krajevne skupnosti in bronasti znak krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, najbolj pa so bili prav gotovo veseli razširitve telefonskega omrežja, saj je krajevna skupnost Gorica pri Slivnici s tem pridobila nekaj novih teléfonskih številk.
Končno voda!
Bitka za vodo na Kalobju bo končno dobljena. Vlekla se je kot povest o jari kači, toda za praznik, obljubljajo komunalci, bo že pritekla iz vodovodnih pip do 18 gospodinjstev. Vodovod z zajet-
NA KRATKO
jem, čistilno napravo in čr-palnico je veljal 2 milijona dinarjev.
Novo v starem
Šola na Kalobju je dobila novo podobo. Do jeseni, ko jo bodo napolnili učenci dveh kombiniranih oddelkov, bo že vse nared. Sicer pa je obnovljena streha, fasa-Ja in stavbno pohištvo. V delu pa je tudi šolsko igrišče, ki
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
je bilo zgrajeno z združenimi močmi. Obnovitvena dela na šoh pa so veljala 2 milijona dinarjev.
Okno v svet
Za novo cesto Vezovje-Ja-kob krajani Kalobja pravijo, da jim bo kot okno v svet. Predvsem pa jim bo skrajšala pot do občinskega središča, kamor se vozi vehko krajanov na delo. Trije kilometri ceste so v gradnji že tri leta. Sredstva so prispevale krajevne skupnosti Kalobje, Slivnica in Šentjur-okolica. Krajani pa so priskočili na pomoč s prostovoljnim delom.
Združena delovna akcija
Za soboto, 13. avgusta je
proti Kalobju. Pri dokončevanju te, za krajane tako pomembne ceste, bodo poleg krajanov sodelovali tudi vojaki celjske garnizije, delavci UNZ Celje in delavci PAP iz Ljubljane.
Novogradnja na Kalobju
V neposredni bližini gasilskega doma na Kalobju je zrasel nov dvostanovanjski objekt za učitelja, v spodnjih prostorih pa bo prostor še za krajevno skupnost in pošto. Dela naj bi bila končana do 30. aprila naslednje leto. Sredstva, 7,5 milijonov dinarjev, sta združili stanovanjska skupnost in VIZ Šentjur.
Za zadnjo pot
Na pokopališču na Kalobju so pred kratkim začeli graditi novo mrliško vežico, ki je bila nujno potrebna. Gradnjo financira domača krajev-
napovedana združena delov- na skupnost. Mrliška vežica na akcija na cesti iz Vezovja pa bo dokončana do jeseni.
V	bitko za večjo proizvodnjo hrane se intenzivno vključuje tudi Kmetijski kombinat Šentjur, kjer se kljub težjim ekonomskim pogojem poznajo rezultati zavzetega dela in vrednotenja kmetijstva.
V	kolektivu beležijo rast skoraj vseh kategorij gospodarjenja, odpravili so večje izgube, ki so jih skrbele še v začetku leta.
Najuspešneje so gospodarili v tozdu lastna proizvodnja, kjer imajo 30 milijonov dini ostanka dohodka, v trgovin 2 milijona, v klavnici in temeljni organizaciji kooperantov pa 700 tisoč dinarjev. V tozdu transport pa so še v izgubi za 1,7 milijona dinarjev. Razlog za to je treba iskati v zmanjšanem obsegu proizvodnje, saj planiranega obsega v kooperaciji z Alposom niso dosegli.
skupščina občine
ŠENTJUR PRI CELJU
Kmetijski kombinat v bitki za hrano
V Tajfunu iščejo napredek z razvijanjem novih izdelkov
Alpos je ime tovarne kovinskih izdelkov in opreme iz Šentjurja, ki je že dolgo znana na domačem in tujem trgu.
V	dveh tozdih: opremi in cevami ter skupnih službah je zaposlenih 700 ljudi. Proizvodnja je usmerjena v šiv-ne cevi in izdelavo kovinskega pohištva in opreme za trgovine, gospodinjske in tehnične lestve in zeleni program, ki je najnovejši. To je sodobna oprema za fanne, ki jo je moč videti na kokošji farmi v Gorici pri Slivnici. V Alposu pa izdelujejo tudi večnamenske hale.
Predstavljamo program AKO:
V	Alposu so razvili nov sistem lahkih montažnih objektov za potrebe perutninarstva in živinoreje. Proizvodnja objektov je na osnovi tipskih elementov, ki omogočajo lahek in ekonomičen način gradnje. Proizvodni program gradnje objektov zajema:
-	objekte za potrebe perutninarstva
-	objekte za potrebe kun-čereje in ovčereje
-	objekte za potrebe živinoreje
-	skladišča in spremljajoče objekte industrijskih gradenj.
V Alposu mislijo na kmetijstvo
AKO program je še posebej zanimiv zaradi številnih prednosti. Tako zaradi mon-tažno-demontažnega sistema gradnje, ekonomičnosti, zaradi lahkih objektov itd.
AKO proizvodni program zajema tudi kletke za potrebe farm z nesnicami. Kletke so lahko v plastificirani ali pocinkani izvedbi, kar zago-
tavlja popolno zaščito živali. Omogočajo namestitev velikega števila živali in enoto kletke, kar skupaj z objektom iz AKO programa omogoča najboljšo proizvodnjo.
Kolektiv Alposa vošči vsem delovnim ljudem in občanom k prazniku občine Šentjur.
V	času, ko vse več govorimo o povečani proizvodnji hrane, je spodbudno dejstvo, da močno raste proizvodnja mleka. Le-ta je za 9 odstotkov večja kot lani. Večji je tudi privez krav in telic. Tudi prireja pitancev ni bistveno zaostala, je pa manjši odkup, ki se je v prvem polletju zmanjšal za 5 odstotkov, kar znaša 38 odstotkov letošnjih planskih količin. Pri Kmetijskem kombinatu Šentjur ocenjujejo, da je v polletju iz tega območja »odšlo« 650 glav živine in 350 telet.
Odkup pšenice poteka po predvidenem načrtu. Skupaj naj bi jo kmetje oddali 160 ton, zdaj je je v mlinih nekaj čez 100 ton, ker v hribovitih predelih žanjejo ročno. Vendar pa ugotavljajo, da bo zaradi suše pridelek 15 odstotkov manjši.
V	Šentjurju imajo tudi pred kratkim obnovljeno in sodobno klavnico, v Gorici pri Slivnici pa kokošjo farmo, kjer je proizvodnja jajc nad planskimi predvidevanji.
Kmetijski kombinat pa seveda tudi veliko izvaža. Do polletja so izvozili za 21 milijonov dinarjev (preračunano na tečaj ZIS), zato predvidevajo, da bodo zastavljene cilje izpolnili.
Prioriteta kmetijstva je po-
Kovinska galanterija je dovolj široka dejavnost, da se je iz nje, seveda s sposobnim vodstvom, razvila POZD. Ta je zaživela januarja leta 1974.
Glede na takratne možnosti in zanimiv proizvodni program in ne nazadnje povpraševanje po puhalnikih, ki so še danes eden glavnih proizvodov, je število zaposlenih naraslo „na preko 70. Treba je poudariti, da je bila na Planini ustanovljena POZD, prva v Sloveniji. Do leta 1980, ko je POZD pre-rastla v DO, se je dejavnost kolektiva razširila. Zgradili so novo proizvodno halo, s čimer se je pokazala možnost razširitve proizvodnega programa, izboljšali pa so se tudi delovni pogoji delavcev, ki so po večini iz Planine in bližnje okolice. Nova proizvodna hala z velikim skladiščem na prostem služi svoje-
mu namenu od leta 1981.
Ne bo odveč, če naštejemo glavne proizvode DO Tajfun iz Planine, ki sodijo v redni proizvodni program: puhal-niki, obračalniki, trosilci hlevskega gnoja, gozdarski vitelj, hidravlični elementi in torni rezalni stroji. Svoj redni proizvodni program pa smiselno dopolnjujejo z novimi izdelki, ki so proizvod lastnega poglabljanja in kot stroj izrednega programa, vsi iz domačih materialov: trosilec hlevskega gnoja za vinograde, lopatasti kopač in silofreza, katere prototip je razstavljen na Marofu pri Planini.
Ena glavnih usmeritev našega gospodarstva - izvoz, tudi Tajfunu ni neznana. Gozdarska vitla je proizvod, ki ga zaenkrat z uspehom prodajajo na konvertibilno tržišče Italije, predvsem pa Avstrije.
Seveda imajo v Tajfunu tudi težave. Tare jih bencinska kriza, boni, prevoz na delo iz odročnejših zaselkov in še kaj.
Razvojni oddelek v DO dobro dela, zato so novi stroji in pravilne usmeritve pa tudi rezultati gospodarjenja dobri. Tudi na kadre ne pozabljajo, saj štipendirajo 5 mladih za kovinsko stroko in dva bodoča inženirja na strojni fakulteti.
Za ceste, za vsak napredek v KS in v širši družbeni skupnosti namenjajo marsikateri dinar. Domači materiali, izvoz na konvertibilno tržišče, tesna povezava z okoljem, kjer delavci DO ustvarjajo, so prave usmeritve, ki dajejo tudi dobre rezultate.
Delavci planinskega Tajfuna se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
Trosilec hlevskega gnoja, eden najbolj iskanih izdelkov Tajfuna
stala zares osrednje vprašanje. V začetku jeseni bodo dokončno uredili klavnico, kjer bodo zagotovili energijo iz lesnih odpadkov iz tovarne Bohor.	\
V tozdu trgovina imajo za prvo skrb zagotavljati čimbolj ši izbor izdelkov, ki služijo kmetijski proizvodnji. Problemi seveda ostajajo: kot je na primer problem z repromaterialom, problem odkupa telet in nenormalno
visoke cene za teleta. Vendar pri Kmetijskem kombinatu Šentjur stremijo za tem, da bi nenehno povečevali fizični obseg proizvodnje in intenzivneje obdelali vse površine. Predvsem pa želijo vzpostaviti čim trdnejše odnose z dobavitelji in kupci.
Vsem občanom, delavcem in kmetom so namenjene čestitke ob 18. avgustu, prazniku občine Šentjur.
Dobra postrežba v gostilni Žveglič
V	gostilni Žveglič na Planini pri Sevnici, ki jo vodi Slava Kos, gostom vedno prijazno postrežejo. Poleg vsakodnevnih toplih malic, vam pri Žveglič ponudijo tudi domače specialitete, kot so vse vrste suhomesnatih izdelkov in domače belo in rdeče vino. Za goste, ki se najavijo, pa pripravijo tudi posebne jedi, ki jih postrežejo v posebni sobi. V ponudbo gostilne Žveglič pa vključujejo tudi večere na Planinskem gradu, ki je odprt vsako soboto.
V	gostilni Žveglič se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
§


Regijska razstava živine v Šentjurju
Tradicija je že, da se rejci plemenske živine lisaste pasme vsako leto srečajo na regijski razstavi živine. Letos bo ta razstava v Šentjurju in sicer 8. septembra na »sejmišču« pri klavnici.
Letos bomo razstavo goveda popestrili še z razstavo konj (Haflinger, Norik), ovac ter kuncev, kar bo gotovo pritegnilo pozornost kmetovalcev in drugih obiskovalcev.
Namen te razstave je širši, bo priložnost, da rejci in kmetijski strokovnjaki ocenijo, koliko smo napredo-' vali pri rezultatih selekcijske službe, razstava lahko popularizira te dosežke v smislu boljše prodaje plemenskih telic, skratka, razstava naj bi služila kot spodbuda za še večjo proizvodnjo mleka in mesa.
Na razstavi bodo z najboljšimi živalmi sodelovali rejci iz območja KZ Celje, KZ Savinjske doline, KZ Laško, KZ Slovenske Konjice, KK Šmarje in KK Šentjur.
Organizator razstave, Kmetijski kombinat Šentjur -Temeljna organizacija kooperantov, pa želi to razstavo popestriti tako, da bi postala nekakšen kmečki praznik, ki se v širšem smislu vključuje v prireditve ob prazniku občine Šentjur. Zato bomo pripravili zanimivo kmečko povorko v kateri bomo prikazali kmetijske stroje ter kmečka dela in običaje, kmečke žene bodo pripravile razstavo in pokušino tradicionalnih in dobrih kozjanskih kulinaričnih specialitet, mladi zadružniki pa bodo poskrbeli, da obiskovalci ne bodo žejni in lačni.
Želimo, da bi to razstavo obiskalo čim več obiskovalcev, ne le kmetov in vas vabimo 8. septembra. Začetek bo ob 8. uri (dogon živine, ocenjevanje), osrednja prireditev z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo nagrad in priznanj, povorka ipd. pa se bo pričela ob 10. uri.
Posodobili proizvodnjo v Tolo
KS Dobje pri Planini
V	tej krajevni skupnosti je še vedno največji problem premalo priključkov na električno omrežje. Glavna naloga za vprihodnje je torej ta, da vsem gospodinjstvom, ki še nimajo elektrike, teh pa je nekaj več kot 10, uredijo električne priključke.
KS Šentjur-center
V	tej krajevni skupnosti so doslej sodelovali pri gradnji vrtca in ureditvi šolske kuhinje, ža vnaprej pa pripravljajo posodobitev krajevnega kanalizacijskega omrežja.
KS Blagovna
Glavna delovna naloga v krajevni skupnosti Blagovna je, da zaključijo z deli pri postavitvi telefonskega omrežja in rešijo problem pitne vode v vaški skupnosti Primož. Seveda pa nadaljujejo Uidi z deli pri posodabljanju vaških cest.
KS Šentjur-okolica
Glavna naloga v tej krajevni skupnosti je posodabljanje lokalnih cest. Dela pri urejanju krajevnih cest v vaških skupnostih Jakob, Grobelno, Nova vas in Vrbno se pravkar zaključujejo, v vaški skupnosti Kameno pa se pravkar pripravljajo na izgradnjo vodnega rezervoarja na Botričnici in vodovodnega omrežja v naselju.
KS Prevorje
Krajani te krajevne skupnosti so v letošnjem letu s sredstvi samoprispevka uredili šolsko športno igrišče, v Straški gorci so postavili dva hidranta, sedaj pa se pripravljajo na gradnjo mrliške vežice in ureditev mosta v Lopati.
Cesta včeraj In danes
Številnim delovnim uspehom v občini, ki jih bomo zabeležili ob prazniku občine Šentjur, dodajajo svoj delež tudi krajani vaške skupnosti Podrifnik z 830 m dolgo asaltno traso, ki krasi malo, a delovno vasico pod Ritnikom.
nogo truda, dobre volje, prostovoljnih delovnih ur, zbranih sredstev vaščanov, KS, strokovne pomoči izvajalca Cestnega podjetja Celje in Baze Šentjur ter fnančna pomoč kolektivov ALPOS-a, KK Šentjur, KOP-a n Gozdnega gospodarstva, je edina pot k realizaciji projekta, katerega so veseli vaščani, kakor tudi širša družbena skupnost, glede na pomembnost le-tega.
To je hkrati tudi naša čestitka ob 18. avgustu, prazniku občine Šentjur, vsem delovnim kolektivom in občanom.
Od tu In tam
KS Planina
V krajevni skupnosti Planina pri Sevnici so v nedeljo, 7. avgusta praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti je krajevno gasilsko društvo dobilo novo črpalko.
KS Gorica pri Slivnici
V	počastitev krajevnega praznika so v Gorici pri Slivnici podelili priznanja krajevne skupnosti in bronasti znak krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Krajani pa so dobili tudi nove telefonske številke.
KS Dramlje
V	tej krajevni skupnqsti so si krajani zastavili obsežen delovni program. Posodobiti nameravajo cesto Bovše-Marija Dobje-Svetelka, postaviti nov vodni rezervoar v Svetelki in razširiti telefonsko omrežje.
KS Ponikva
Krajani Ponikve so letos že uredili športno igrišče, pravkar pa končujejo z deli. pri prekrivanju krajevne mrliške vežice.
Cicibanova šola v novih prostorih
S pričetkom gradnje novega vrtca na Pešnici v Šentjurju so pričeli konec meseca maja. Izvajalec del, Marles Maribor, je Šentjur-čanom obljubil, da bodo dela v prvi fazi izgradnje končana septembra. Tako bodo v Šentjurju pridobili štiri oddelke v katerih bo potekala 525 uma priprava na šolo.
lo, pa bodo omogočili boljšo in kvalitetnejšo Cicibanovo
šolo, kakor tudi imenujejo predšolske 'priprave. Starši
namreč želijo svoje otroke voditi v Cicibanovo šolo v dopoldanskem času, saj bi si tako prihranili dodatne vožnje, pa tudi otroci bi bili dopoldne pod strokovnim varstvom.
Celotna gradnja bo končana konec leta, Šentjurčani pa bodo z njo pridobili sedem novih oddelkov in kuhinjo.
Vrtec je grajen tako, da bodo sedmi oddelek lahko kasneje spremenili v večnamenski prostor, gradnjo pa nadaljevali s še štirjmi novimi oddelki. Novi prostori bodo šentjursko vzgojno varstveno organizacijo razbremenili dela v prostorih stanovanjskih blokov, kjer sedaj začasno gostujejo. Otrokom, ki se pripravljajo na vstop v šo-
V delovni organizaciji Bohor Šentjur je zaposlenih 700 delavcev, in sicer 240 v tozdu žage in furnirnice v Šentjurju, ostali pa prihajajo na delo v Bohorjev tozd v Mestinju, ki mu je priključena tudi žaga v Kozjem.
Čeprav v kolektivu dobro gospodarijo in mislijo tudi
na jutrišnji dan, se srečujejo vodnje in v izvozni usmeri- nih. Delovna organizacija z mnogimi težavami, zlasti tvi.	ima počitniške domove v
pn proizvodnji, oziroma na-	Biogradu na moru, Medveji
bavi hlodovine.	v Bohorju pa so znani tudi in Čateških Toplicah. Social-
po stalni skrbi za svoje de- no šibkejše družine za kori-* Težišče proizvodnje v Bo- lavce, za njihov osebni in ščenje vseh teh dobrin pri-horju je bukov in hrastov ža- družbeni standard. V tozdu spevajo majhen znesek, gan les in furnir eksot. Glav- imajo urejeno družbeno pre- Osebni dohodki delavcev so ni poudarek pri razvoju toz- hrano, dobro pa je poskrblje- nekoliko nad povprečjem te da pa je v finalizaciji proiz- no tudi za rekreacijo zaposle- branže, vendar še vedno nižji
od republiškega povprečja.
Delavci tozda žaga in furnirnica LI Bohor se priključujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
V	tovarni lahke obutve Tolo Šentjur se trudijo, da bi poslovali čimbolj uspešno in racionalno. V ta namen so letos kupili tudi nekaj šivalnih strojev Bagat, dva sekalna stroja in stiskalnico. Modernejši stroji in zagnanost delavcev pa pogojujeta dobre delovne uspehe, ki jih zadnja leta dosega ta delovna organizacija.
V	šentjurskem Tolu je zaposlenih 360 ljudi, večinoma žensk. Kljub temu, da se v tej delovni sredini srečujejo s posebnostmi ženskega delovnega kolektiva, pa vendarle dosegajo dobre poslov-
ne rezultate. Tako načrtujejo, da bodo letos dosegli 400 milijonov dinarjev celotnega prihodka; devet odstotkov te vrednosti pa bo dosežene s prodajo izdelkov na konvertibilno tržišče. Tovarna lahke obutye Tolo izvaža svoje izdelke - copate, sandale in cokle, predvsem na švedski in nizozemski trg, kjer so si z dolgoletnim izvažanjem kvalitetnih obutvenih kolekcij že ustvarili dobro ime. Seveda pa ne pozabljajo na domači trg, svoje izdelke namreč prodajajo širom Jugoslavije.
V Tolu se zavedajo, da bodo skladen razvoj delovne organizacije dosegli le s pravilnim in načrtnim kadrova-
njem mladih strokovno usposobljenih kadrov. Prav zato vsako leto razpišejo potrebno število ’ kadrovskih štipendij in izšolane, strokovno dobro podkovane, mlade ljudi tudi zaposlijo.
V letošnjem prvem polletju so poslovali z dobičkom in tudi do konca leta načrtujejo skladno proizvodnjo ter izpolnitev zastavljenih delovnih planov. Vendar pa se v Tolu, podobno kot tudi v številnih drugih delovnih organizacijah, srečujejo s težavami pri zagotavljanju potrebnih surovin. Eno najpomembnejših komponent za izdelavo njihovih proizvodov predstavlja lepilo, ki pa je vezano na uvoz. Z zagotavljanjem deviznih sredstev, čeprav delovna organizacija tudi izvaža, pa je danes težko. Nič kaj lažje ni v Tolu z nakupom zadostnih količin naravnega in umetnega usnja. Vendar se v Tolu rešujejo pred morebitnimi zastoji dela zaradi pomanjkanja surovin tako, da sprotno in seveda pravočasno napnejo vse sile in nekako le zagotovijo potrebne količine repro-materiala.
Dokler bo šlo tako kot doslej, se v Tolu ne bojijo za dobre poslovne rezultate. Uspešen prodor na tuji trg in osvojitev domačega tržišča namreč zagotavljata šentjurski tovarni lahke obutve Tolo, da bo še vnaprej prednjačila na tem področju obutvene industrije.
Delavci tovarne lahke obutve Tolo se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur.
V LI Bohor skrbilo za proizvodnjo
V DO PAP - tozd Plastika ni vse tako, kot so želeli
V mesecu juliju so potekali pogovori med predstavniki skupščine občine Šentjur in predstavniki DO PAP -Podjetje za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane. Po končanih pogovorih smo jih prosili, da nam povedo nekaj novega za naše bralce.
Predsednik začasnega KPO DO PAP tov. Franc Florjanič je dejal: »Pripravljeni smo in imamo mnogo dobre volje, da nadaljujemo sodelovanje in tako storimo vse, da s skupnimi močmi prispevamo kar največ k premagovanju nerazvitosti. Trenutno zaostajamo s programom razvoja proizvodnje in glede na program gospodarske stabilizacije ne vemo, koliko sredstev bomo lahko namenili za realizacijo načrtov TOZD PLASTIKA.«
Sonja Cvetanovič, IPO TOZD Plastika je poudarila, da je minilo še eno jubilejno leto. Ob takih priložnostih opravimo pregled dogodkov, ki so v celoti napredek glede na preteklo leto. Minilo je že tretje leto, odkar imamo obrat Plastike v Šentjur-
ju. Ne moremo se pohvaliti z novo postavljenimi proizvodnimi objekti v šentjurski industrijski coni. Sklop gospodarskih razmer, kakor tudi nekatere naše notranje slabosti, tega niso dovoljevale.
»Kljub vsem nepričakovanim težavam smo s požrtvovalnim delom v proizvodni enoti v Šentjurju položaj vsaj omilili. V letu 1982 je nastopila kriza v preskrbi z naftnimi proizvodi, kar je predstavljalo velik problem za planiranje proizvodnje v letu 1983. Našli smo se v veliki dilemi ali naj nadaljujemo s proizvodnjo plovil ali naj z njo prenehamo. Menjali smo osnovni proizvodni program in ga dopolnjevali z drugimi izdelki iz plastičnih mas. V teku letošnjega leta se je izkazalo, da na tržišču ni dovolj tovrstnih plovil in je zato precejšen pritisk na našo proizvodnjo plovil, ki smo jo zaradi pritiska tržišča pospešili. S tem seveda ni konec vseh težav.
Ena od ugotovitev je, da v primerjavi z drugimi delov-
nimi organizacijami zaostajamo z osebnimi dohodki. Za letošnje leto lahko rečemo, da je bilo za našo delovno organizacijo. krizno, vendar pa kljub vsem težavam nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo ob polletnem obračunu. Zavedamo se, da bomo morali biti vsi delavci PAP-a, predvsem pa strokovni delavci zelo aktivni, da bomo našli najboljšo rešitev za pomoč nerazvitim področjem.
Intenzivno tečejo akcije za dvig proizvodnje, storilnosti, dopolnitve samoupravnih aktov, izpopolnjevanje organiziranosti, kar je osnova za boljši jutri vseh delavcev PAP-a. Tako upamo, da bomo ob naslednjem prazniku občine Šentjur že lahko pisali o novih dosežkih in se bodo izboljšave čutile tudi v tej enoti.«
Ob koncu pogovora so predstavniki DO PAP ob občinskem prazniku v imenu delavcev DO PAP čestitali vsem prebivalcem in delavcem z željo, da bi v prihodnje dosegli še veliko delovnih zmag.
Poskusite šentjursko pizzo!
pivska klobasa in tako je za- j •dovoljeno različnim okusom.
V pivnici v Šentjurju pa je posebej prijetno posedeti v zelenem vrtu.
Nasproti pivnice je prikupna slaščičarnica Sladica, ■ ob Pešnici motel in nad Šentjurjem še lovska koča, kamor lahko pridete peš ali z avtomobilom.
I
Gostinski delavci voščijo svojim gostom ob prazniku občine Šentjur in jih hkrati vabijo v Šentjur.
SOZD Merx - DO hoteli gostinstvo - TOZD gostinstvo in turizem Celje ima v svojem sklopu tudi šentjursko pivnico, slaščičarno Sladica, motel Merx in lovsko kočo.
V zadnjem času Šentjurča-ni in okoličani radi pridejo v pred kratkim adaptiran prostor, v katerem je Pivnica. Iz nekdanje stare kavarne je zdaj preurejena pivnica, kjer je prijetno tako v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času. Prileže se hotdog ob vrčku piva ali kakšni drugi pijači, ali pa pizza, ki jo
v pivnici v Šentjurju še posebej dobro pripravijo. Komu drugemu morda bolj prija

*★
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
blagovnica
Dvajset let obrata Šentjur
TOZD prodaja Šentjur ima na voljo nekaj manj kot 2800 kvadratnih metrov prodajnih površin in 1800 kvadratnih metrov skladišč. 158 ljudi je zaposlenih v blagovnici, specializirani trgovini z železnino, tehničnim blagom in gradbenim materialom, v treh marketih, dveh samopostrežnih trgovinah in petih trgovinah z mešanim blagom. V načrtu pa je še ureditev specializirane trgovine za prodajo rib.
Kolektiv se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom, oziroma potrošnikom ob prazniku občine.
MIEI1X
TOZD PRODAJA ŠENTJUR
POTROŠNIK CELJE
V	celjski Žični so že pred časom prisluhnili potrebam, da delovna mesta približajo delavcem. Zato so pred dvajsetimi leti kupili v Šentjurju prostore in v njih uredili svoj obrat.
V	začetku je okoli 20 zaposlenih izdelovalo nekatere proizvode iz programa Žične, in sicer pletivo male zanke, pocinkane trakove, palet-
ne rešetke, mrežice motornih mask za popularnega spačka in drugo.
Sčasoma se prostore razširili, nabavili nove stroje in danes izdelujejo zahtevne izdelke, kot so RIMA sita za rudnike, tekoče trakove za živilsko industrijo, sita za pesek in drugo. Izdelali pa so tudi rotacijsko sito za Sladkogorsko Sladki vrh.
V šentjurskem obratu Žične je zaposlenih okoli 45 delavcev, ki so iz Šentjurja in okolice. V začetku so bili to predvsem nekvalificirani delavci, zadnje čase pa je tudi struktura delavcev mnogo boljša. To pa se seveda pozna tudi ha kvaliteti izdelkov, ki v okviru Žične dosegajo dobre poslovne rezultate.
j
Kotli na vse vrste goriv
EMO CELJE TOZD tovarna KOTLOV izdeluje kotle že dolgo vrsto let. V začetku je proizvodni program obsegal le manjše kotle, kurjene s premogom ali lahkim oljem, ki so bili razviti že
lov in opreme. Proizvodni program se je razširil in zajel kotle na vse vrste goriv od klasičnih, kot so premog, olje, plin, do odpadkov, kot so lesni itd. Prav tako so razvili zahtevnejše visokotlač-
leta 1934. Ti kotli so bili v proizvodnji štiri desetletja in so bili po kakovosti in funkcionalnosti na svetovni ravni.
Uporaba tekočih in plinastih goriv jè narekovala pospešen razvoj ustreznih kot-
ne kotle za proizvodnjo vroče vode in pare. Kakovostni premik pomeni poslovno-te-hničrio sodelovanje s firmo BUDERUS - OMNICAL.
Prav tako sodelujejo na razvojnem planu z raziskovalnimi institucijami pri fakul-
teti za strojništvo v Ljubljani, v Sarajevu in drugod.
Iz manjših enot za centralno ogrevanje se je ponudba razširila na kompletne energetske obrate, ki zagotavljajo potrebno energijo za topli-fikacijo naselij, tehnološke procese in za pridobivanje električne energije.
Kriza s tekočimi gorivi in plinom je narekovala spremembo proizvodnega programa in usmeritev vseh sil na razvoj in proizvodnjo kotlov na trda goriva in lesne odpadke, ter alternativne energetske vire. Tako danes proizvodni program obsega:
-	Termokontejnerje, ki
predstavljajo energetsko celoto, s katero se lahko hitro in enostavno reši ogrevanje obstoječih mestnih četrti ali novih stanovanjskih naselij, ki jih gradijo po etapah. Vzporedno s kotlovskimi obrati so v programu tudi mobilne cisterne za tekoče gorivo. Celotna enota je izvedena tako, da se lahko enostavno priključi na razvod. Kuriti je možno s plinom, oljem ali kombinirano.
-	Kotli EMO SV so toplovodni kotli za kurjenje s plinom, oljem ali kombinirano, za toplotne moči od 150 KW do 7 MW. Karakteristični za te kotle so majhni gabariti in visoka stopnja izkoristka.
-	Trovlečni kotli EMO
TW - TPV so vročevodni ali parni visokotlačni kotli za kurjenje s plinom, oljem ali kombinirano za toplotne moči do 18 KW in kapacitete do 28 ton na uro za tlake do 20 bar in temperature do 200 °C. Karakteristika teh enot je enostavna in robustna konstrukcija, enostavno vzdrževanje, ter dolga doba trajanja.
-	Program kemijske in termične priprave vode, ki vsebuje enote za mehčanje, dekarbonizacijo in popolno
AVTOMOBILI TASTAVA - AVTOMOBILI ZA VAS
PRODAJALNA ŠENTJUR PRI CELJU
vam nudi:
-	rezervne dele za avtomobile ZASTAVA
-	avtogume, akumulatorje, avtomobilsko orodje in pribor,
-	dodatno opremo za avtomobile in ostalo blago avto stroke
ter čestita občanom ob občinskem prazniku
AVTOMOBILI MASTIVA - AVTOMOBILI ZA VAS
ki to vnaprej sporočijo, niso žejni, lačni in ne slabe volje. Rajko Erjavec pa upravlja s kopačem. Pravi, da mu zemeljska dela niso tuja in da to lahko vsakemu po konkurenčni ceni tudi dokaže.
Planinci in ostali ljubitelji nahrbtnikov, pozor! Nevenka Erjavec jih s pomočjo' enega zaposlenega naredi za okoli 200.000 din na leto. Zelo so kvalitetni, le nostiti jih boste morali sami!
Erjavčevi s Kalobja se
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE
ŠENTJUR PRI CELJU
Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Šentjur.
S- prispevki za praznik občine Šentjur so sodelovali:
Mateja Podjed, Ivana Fidler, Bojan Batistič, Ernest Rečnik in Hinko Pap-urednik Utripa. Tehnično jih je uredi! Bojan Knavs
POZO 0R0DJE-0PREMA ŠENTJUR PRI CELJU
Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Šentjur
Krajani Loke pri Žusmu so zelo ponosni na pred leti zgrajen Aerov obrat v kraju. Le-ta sodi v sklop TOZD Kemija s sedežem v Celju.
S posluhom za manj razvito področje šentjurske občine in za zaposlovanje ljudi iz teh krajev, je Aero zgradil v Loki povsem nov obrat, kjer je na 1000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in 400 kvadratnih metrov skladišč našlo zaposlitev 52 delavcev.
V	glavnem so to ženske.
Sprva so' v obratu dodelo-vali akvarel in tempera barve, pozneje pa še barve za tla in tkanine. Program so začeli kmalu širiti in tako so se lotili izdelave računskih trakov.
V	zadnjem letu je ALMEX tisti trak, ki je na tržišču najbolj iskan. V glavnem ga uporabljajo v avtobusnem prometu za vozovnice.
Prijazni Erjavčevi
Na kratko bi vam radi pridružujejo čestitkam ob predstavili Erjavčeve s Ka- prazniku občine Šentjur, lobja.
Gostilno skrbno vodi Marija Erjavec, ki poskrbi razen za prijaznost in redno ponudbo tudi za to, da gostje,
V letošnjem letu zastavljen plan tega obrata je 11 milijonov dinarjev. V naslednjem letu pa želijo še povečati izbiro računskih trakov, s čimer bi počasi prešli na tako imenovane »čiste izdelke«, saj bodo v obratu še letos prekinili s proizvodnjo barv za tla in tkanine. Kajti potreba po računskih trakovih je vse večja in v bodoče bo potrebno program še širiti, medtem ko naj bi barve spet izdelovali v Celju. S stroji za izdelovanje plastične embalaže pa bo mogoče program v Loki še razširiti.
Delovni pogoji zaposlenih v Loki pri Zusmü so kar najboljši, to pa je tudi eden od stimulatorjev za dobro in še boljšo proizvodnjo, ki postaja vse bolj specializirana.
Obrat v Loki živi v sožitju s krajem in tozdom in v dveh letih je za desetkrat povečal proizvodnjo. S svojimi izdelki v glavnem zalaga domači trg.
Kolektiv Aera, posebej pa obrat v Loki, se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom k prazniku občine Šentjur.
demineralizacijo. Za kapacitete do 50 m3 na uro z ročnim, polavtomatskim ali popolnoma avtomatskim po-služevanjem.
-	Kotli za zgorevanje lesnih odpadkov. Ta program vsebuje vročevodne in parne kotle za toplotne moči do 10 MW in kapacitete do 20 ton na uro za tlake do 20 bar in temperature do 200 °C. V osnovi obstajata dve varianti in to kot'kotli z notranjim kuriščem za zgorevanje suhih lesnih odpadkov in kotli za zgorevanje vseh vrst odpadkov.
Za zanesljivo in kvalitetno obratovanje kotla je potrebno osvojiti tudi vso problematiko od priprave goriva, skladiščenja, doziranja zgorevanja, odvoda in čiščenja dimnih plinov. Zato ponudba v tem programu vsebuje vse potrebne elemente od silosa do dimnika.
-	Kotli za zgorevanje premoga na poševni rešetki so
v proizvodnem programu v gabaritih 350,	500 in
1100 KW. Kotli, so konstruirani za kurjenje rjavega premoga.
-	Kotli za zgorevanje premoga in drugih gorljivih snovi v fluidni plasti. Razvita je konstrukcija kotla toplotne moči 500 KW za zgorevanje rjavega premoga, granulacije 5-25 mm. Ta tehnologija izgorevanja rjavega premoga je popolnoma nova in izhaja iz Anglije. Razvoj TOZD tovarne kotlov dela na tem programu že od leta 1976.
Delavci tovarne kotlov čestitajo k prazniku občine!
Skupščina občine
ŠENTJUR PRI CELJU
Almex je na tižišču vse bolj iskan trak
Lepo, a žalostno pod reflektoru
Utrinu z 28. Skokovega memoriala, klor sla nastopili mladi ekipi Slovenilo In HrvaSke, neka1 atletov Iz drugih republik In gostle Iz Avstrile ter nalilo
V nekoliko otožnem poletnem večeru so na stadionu Kladivarja pripravili 28. Skokov memorial, atletsko prireditev, ki je še do lani slovela po vsem svetu po svoji kvaliteti ter odlični pripravljenosti. A časi so se spremenili in miting je izgubil svoj sijaj.
Organizator je verjetno želel to preprečiti tako, da je mitingu dal nov sijaj - reflektorje.
Zmagovalec memorialne discipline letošnjega Skokovega memoriala, teka na 100 metrov, je bil na »oko« mladi, vendar že »stari« (29 let) atlet Ewald Lich-tineger iz Celovca v Avstriji. Zanj velja pravilo, da je prišel, videl in zmagal. Letos to ni bilo težko, saj je bila konkurenca od vseh mitingov doslej najslabša. Ce ne bi bilo Ewalda, bi nastopili samo jugoslovanski ln še to »drugorazredni« šprinterji.'
Ewald je po poklicu policist in zato mora tudi vedno biti v dobri formi, hiter in spreten. Z atletiko se je za čuda začel ukvarjati šele lani ter je v tem kratkem času tudi enkrat nastopil v avstrijski državni reprezentanci proti Angliji, kjer je progo 400 metrov pretekel v poprečnem času 48,33. V Jugoslaviji se je na tekmovanju pojavil prvič ter - zmagal. Čas je bil poprečen zanj in neustrezno konkurenco 10,91! Ko smo se po zmagi, ki je je bil izredno vesel, pogovarjali z Ewaldom, pa smo bili tudi razočarani. Žal Ewald (po čigavi krivdi?) ni vedel za pomen Skokovega memoriala in kakšno težo ima njegova zmaga v primerjavi s prejšnjimi zmagovalci v tej disciplini.
Nič hudega, žal pa prepozno. Skokovi memoriali bi morali biti pod reflektorji v prejšnjih letih, ko je bila konkurenca kvalitetna. Zdaj pa, kot da smo
hoteli v noč in pod blede reflektorje skriti tudi revščino celjske, slovenske in ne nazadnje jugoslovanske atletike.
Mladi šele prihajajo in to je tudi edina tolažba, kajti rezultatov še ni!
Na tribuni je bilo nekaj več kot 300 gledalcev, ki so se spominjali Skokovih memorialov in DRUGIH celjskih atletskih prireditev iz prejšnjih let.
Ob otvoritvi sta pred sodelujočima reprezentancama vodila sodniško kolono veterana France Mimik in Pavlé Božič!
Medalje (tudi stabilizacijske!) je ob vsaki proglasitvi zmagovalca nosila Marjeti Brežnikova, sicer hčerka Bineta Brežnika, predsednika sodniškega atletskega zbora AD Kladivar!
Med vidnejšimi celjskimi družbeno političnimi delavci sta bila na tribuni Drago Sto-kavnik (sekretar Občinske konference SZDL Celje) in Zvone Hudej (predsednik IS občine Celje). Ali je tudi tu stabilizacija?
Pri organizaciji so med drugim vestno pomagali Stane Mele, Mile Zupančič, Ciril Ilovar, Vlado Vidmar, Viki Doni in seveda ob Stefanu Jugu nepogrešljivi Peter Drofenik!
Starter je bil znova veteran Adolf Urbančič, ki je prišel na miting z atletske šole v Mozirju. Popularni Urbi je še vedno tako »oster«, da mu domala nihče s starta ne pobegne.
Ob začetku mitinga sta ob zvokih himne Marina Flajš-man in Robert Gaber dvignila na drog zastavo.
Da bo letošnji Skokov memorial minil brez posebnega
odziva, kaže tudi podatek o prisotnih poročevalcih sredstev javnega obveščanja, saj so bili razen Mirka Lorencija iz
Milka Skok o memorialu, ki nosi ime njenega pokojnega moža Ferda Skoka: »Vsako leto rada pridem iz Ljubljane v Celje na tekmovanje, ki že 28 let nosi ime mojega pokojnega moža Ferda, partizana, učitelja, domoljuba, športnika. Z največjim veseljem izročam pokal zmagovalcu v memorialni disciplini, teku na 100 metrov. Žal so doslej ta pokal vedno osvajali tuji tekmovalci in skreno si želim, da bi vsaj enkrat ostal v Jugoslaviji oz. Sloveniji.
Letošnji memorial je bil nekoliko skromnejši od prejšnjih, vendar sem vesela, da so se tako na stezi kot na tribuni pojavili mnogi mladi ljudje. To je dobro za bodoč razvoj kraljice športov atletike.«
Maribora prisotni podpisani.
TONE VRABL JOŽE KUZMA TONE TAVČAR
samo še Milka Skok, žena Ferda Skoka, izroča pokal zmagovalcu v memorialni disciplini teku na 100 m avstrijskemu atletu, članu KLC iz Celovca Ewaldu Lichtinegerju, desno predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Peter Drofenik
Plavalni maratoni Jožeta Tanka
Čeprav so prizadevni organizatorji AD Kladivar letos pripravili že 28. Skokov memorial, pa je minilo šele šesto leto, kar na tem tekmovanju prirejajo tudi memorialno tekmo na 100 metrov, kjer je Ferdo Skok (poleg teka na 200 metrov), bil v najmočnejšem obdobju svojega življenja najhitrejši. Nastopal je tudi v državni reprezentanci tier osvajal visoka mesta na domačih in tujih tekmovanjih ter medalje na Balkanskih igrah.
Dosedanji zmagovalci memorialne discipline 100 metrov:
1978	Steve Wiliams (ZDA) - 10, 28
1979	Patrie Wamister (Švica) -10,4
1980	Frank Paschek (NDR) - 10,65
1981	Berbhart Hoff (NDR) - 10,55
1982	Sterling Hinds (Kanada) - 10,72
1983	Ewald Lichtineger (Avstrija) - 10,91!
Sredi poletja je nadvse aktiven tudi Jože Tanko iz Celja, zaposlen v Kovinotehni, sicer pa kot športnik član PK Neptun.
»Znova sem nastopil na svetovnem prvenstvu v plavalnem maratonu v Italiji na progi Capri-Napoli v dolžini 33,5 kilometra. Startelo je 27 tekmovalcev z vsega sveta. Najhitrejši so še ušli kasnejšim vodnim težavam, ostali pa smo se borili z velikimi valovi, kjer smo takorekoč plavali ure in ure na mestu. Startali smo ob
9.	uri zjutraj, iz vode pa sem šel ob 20. uri zvečer tri kilometre pred ciljem kot zadnji, ki je odstopil. Torej sem vztrajal najdalj. Skoraj dobesedno na mestu sem plaval od trinajste do dvajsete ure, ko sem se povzpel v čoln. Tok morja je bil tako močan, da ni bilo možno napredovati. Pa tudi voda je bila izredno hladna.«
Maraton v Benetkah...
»Ta je bil dolg 12,5 kilometra z izredno močno mednarodno udeležbo. Nastopilo je tudi več
jugoslovanskih tekmovalcev. Startali smo na znani plaži Lido, končali pa v pristanišču na trgu Sv. Marka. Med 29 tekmovalci sem osvojil 10. mesto. Ker sem za zmagovalcem zaostal samo 16 minut, sem »ujel« mednarodni razred za to zvrst plavanja, kar je doslej moj največji uspeh. Zanimivo je, da sem vseskozi do cilja plaval na osmem mestu, ker pa sem na
:	.	■ Ì
Helenca In Vinko Lavrinc na dižavnem prvenstvu
V Skopju je bilo državno prvenstvo v streljanju s pištolami v mednarodnih disciplinah. Nastopila sta tudi Vinko Lavrinc in njegova štirinajstletna hčerka Helenca, člana SD »Dušan Poženel« iz Rečice pri Laškem. Oba sta se dobro uvrstila. Helenca je bila z malokalibrsko puško standard med članicami deveta (530 krogov), Vinko pa s hitrostrelno pištolo med člani štirinajsti (552 krogov).	TJ
krajših progah prepočasen, sta me dva hitrejša tekmovalca prehitela. Voda je bila izredno topla, saj so namerili kar 27 stopinj.«
Jože preplava vsak dan po pet do šest kilometrov, včasih tudi po devet. Tako je v juliju preplaval 160, v avgustu pa bo 180 kilometrov. Vse skupaj pa je odvisno od vremena in toplote vode, sicer pa se ukvarja tudi z drugimi športi, ki dopolnjujejo potrebno kondicijo za dolgo maratonsko plavanje. Načrti?
»Sodelovanje ha državnem prvenstvu na Hvaru 4. septembra na progi dolgi 16 kilometrov, kjer bodo nastopili tekmovalci iz predvidoma petnajstih držav, kar bo več kot na svetovnem prvenstvu v Italiji. Želim pa tudi izpolniti dve obljubi: preplavati sam ali v dvoje (izmenično) iz Italije v Jugoslavijo in iz Brionov do Rovinja. Za vse to pa potrebujem čas in tudi nekoliko pomoči, saj vsega sam le ne zmorem.«
TONE VRABL
Rekordno število odgovorov v nagradni igri NAGRADNA IGRA PARTIZAN št. 17
Nagradna igra Partizan št. 16 je kljub poletnemu vzdušju imela izreden odmev. Do roka je prispelo rekordno števflo 65 dopisnic z odgovori. Skupno je bilo kar 55 odgovorov pravilnih in vsi gredo v boben za zaključno žrebanje, ki bo srečnemu dobitniku prineslo ogled ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER v SARAJEVU februarja 1984 pod pokroviteljstvom TDO TEKO iz SOZD MERX.
Pravilni odgovor: Na nedavnem srečanju Partizana Jugoslavije na Žab-ljaku v Cmi gori je iz celjske regije dobil SPECIALNO DIPLOMO Partizana Jugoslavije PARTIZAN MOZIRJE.
Žrebanje sta opravila gosta oddaje »Iz življenja in dela društev Partizan«
Brane But in Ernest Svečak.
1.	nagrada - Marjan Grabner, Trubarjeva 6, Celje
2.	nagrada - Jožica Tamše, Polzela -138, 63313 Polzela
3.	nagrada - Dušan Jančič, Okrogarjeva 7, Celje
Nagrade, ki jih tokrat poklanja Zlatama Celje, bomo poslali po pošti.
METOD TREBIČNIK
Danes, 11. avgusta 83, ob približno 18. uri, se z vlakom vračajo mladi člani Partizana Gaberje z letovanja v JDRC Puntižela pri Puli. Objavljamo skupno fotografijo, posneto v Puntiželi.
In kakšna je naloga? Napišite priimek in ime kogarkoli, ki ga poznate nà sliki, ga obkrožite na fotografiji in vse skupaj izrežite ter v kuverti skupno z vašim naslovom pošljite na Uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a, Celje, najkasneje do petka, 19. avgusta 1983.
Pravilno bo odgovoril vsak, ki bo spoznal vsaj enega na sliki in ga obkrožil. Nagrajuje Partizan Gaberje s 7, 5 in 3 dnevnim organiziranim letovanjem v Puntiželi poleti 1984. Tisti, ki si z žrebanjem pridobi omenjene nagrade, pribori obkroženemu na sliki tudi skupinsko fotografijo.
Neuspeh Kopitarja in Rozmana v Helsinkih
V jugoslovanski reprezentanci za nastop na prvem svetovnem prvenstvu v atletiki na Finskem sta bila med deveterico atletov tudi člana AD Kladivar Rok Kopitar in Stane Rozman. Oba sta nastopila prvi dan in takoj tudi neuspešno končala tekmovanje. Rok je izpadel v teku na 400 m ovire (tekel je v skupini s svetovnim rekorderjem Mosesom), Stane pa je odstopil na 10 kilometrov. Tempo je bil hud in Stane ga ni zdržal ter je na polovici proge odnehal, Rok je povedal, da je nastopil z vročino in da tudi ni več v takšni formi, kot nekaj tednov pred svetovnim prvenstvom.
TV
Soliden začetek
nogometašev
Kladivarja
Nogometaši Kladivarja se že pripravljajo za nastop v republiški ligi. Med tednom so igrali v Trbovljah proti Rudarju 2:2! Strelec obeh zadetkov je bil Gmajner. V nedeljo popoldne pa so v povratni tekmi premagali Rudarja z rezultatom 2:0 (2:0). Strelca sta bila Kuder in Marinček.
V	obeh tekmah so se Celjani predstavili kot homogena ekipa, v kateri bodo glavno breme težkih srečanj vsekakor nosili igralci Tasič, Zukič, oba Bevca, Gmajner, Mlinar, Mijatovič, Benčina, Savič, Marinček, Kuder, Jurkovnik in Knez.
Pri klubu so tudi rešili vprašanje trenerjev. Vodja strokovnega teama je Ubavič (tudi trener I. moštva), njegov pomočnik je Rumpf, medtem ko bo Bauman vodil četrto selekcijo - mladince, Kvartič kadete in Milovanovič pionirje. Glinšek bo skrbel za selekcije v osnovnih šolah ter vodil dopoldanske treninge vseh igralcev, ki zaradi služb ne morejo vaditi popoldne. Delokrog je tako lepo razdeljen, z delom in rednimi treningi pa bodo prišli tudi uspehi. Igralcev za vse selekcije pa je v Celju dovolj.
J. K.
Sodnikov ni bilo
»V nedeljo na tekmi Kladivar-Rudar ni bilo nogometnih sodnikov in skoraj je tekma odpadla,« nam je zaupal podpredsednik NK Kladivar, Igor Debeljak, ter dodal: »Naš klub je pravočasno prijavil srečanje na Skalni kleti in zaprosil organizacijo nogometnih sodnikov, da delegirajo primerne sodnike. Nemala smo bili začudeni, ko do začetka tekme ni bilo sodniške trojke. Potem je vso zadevo rešil naš trener pionirskega moštva Milovanovič, ki je zelo dobro sodil srečanje!«
Zanimivo bi bilo iAedeti, zakaj ni bilo sodnikov in ali so pri sodniški organizaciji te dni vsi na dopustu!
J.K.
Odlični kanuisti celjskega Nivoja
Osem članov celjskega Nivoja je nastopilo na velikem tekmovanju na reki Muri, kjer se je pojavilo kar 11 tekmovalcev iz osmih slovenskih in hrvaških klubov, ki šo se pomerili v slalomu in spustu.
V	slalomu so med mladinci Sandi Jelenc, med maldinkami Živa Cankar in med pionirji Jože Ivačič osvojili tretje mesto, medtem ko je bil pionir Kostja Ko-zmin četrti. V, spustu sta zmagala Sandi Jelenc med mladinci in Živa Cankar med pionirkami, člani pa so se uvrstili od drugega do četrtega mesta - Matjaž Murgel, Pavel Verhovšek in Dušan Konda. Med turisti v kajaku enosedu je bil Matevž Kovačič drugi, v kajaku dvosedu pa Kostja Ko-zmin in Jože Ivačič tretja. Ekipno je celjski Nivo za domačini osvojil odlično drugo mesto. Zdaj se tekmovalci pripravljajo za nastop na progi iz Brežic do Zagreba po reki Savi.
TV
•	Anton K. iz Celja je većkrat »neroden«, de se ga napije. Prejšnji torek se mu je to pripetilo na železniški postaji v Celju, kjer je razgrajal opogumljen z maligani. Piko na »i« bo v tem primeru pritisnil sodnik za prekrške.
•	Pivsko prijateljstvo jedkaj čudna stvar. Prejšnji ponedeljek zvečer so v Majolki popivali Pavel K., njegov prijatelj in Ivan K. Ivan je bil očitno bolj pri denarju saj je nekaj časa plačeval zapitek, toda, ko ni hotel več dati za pijačo, se je pivsko prijateljstvo na mah ohladilo in Pavel K. ter njegov prijatelj sta pretepla Ivana R.
•	V sredo popoldan je prišel v restavracijo Pošta Dušan V. in začel brez razloga pretepati Marinko K. in jo še brcal, ko je obležala na tleh. Dekle je poskušal braniti njen fant Ivan S., ko pa je zbežal, je Dupan vrgel za njim še pi-vovsko steklenico. Dušana V. so miličniki prijeli in pridržali, čaka pa ga še obisk pri sodniku.
•	Angela P. je prejšnji četrtek malo pregloboko pogledala v kozarec, potem pa se zvečer zgubila. Zašla je v prostore Zdravstvenega doma. Ker so se Angeli, ki je prišla iz gostilne, prostori zdeli nekam prazni pusti, je začela vpiti in razgrajati.
•	Vojko B. je v petek streljal iz stanovanja z zračno puško. Izbral si je kar velike tarče - avtomobile, ki so bili parkirani na dvorišču. Kakšnih likih poškodb na jeklenih konjičkih sicer ni bilo,, a eden izmed oškodovancev se je pritožil. Miličniki so Vojku zasegli puško, tako da si ne bi izbral še kakšno bolj občutljive tarče.
V petek zvečer je Viktor Ž. vinjen razbijal kozarce v Turški mački in tudi ob prihodu miličnikov ni hotel obrzdati razbijalskih strasti. Miličniki so ga zato odpeljali v prostore za treznenje, kjer seveda nimajo kozarcev in tudi drugega takega inventarja, ki bi lahko Viktor razbijal.
Preiskujejo grozljiv umor
Vlasto Vrabič la po lasbil lajavi umoril Branko Krajšek
Na zahtevo Temeljnega javnega tožilstva v Celju se je začela preiskava zoper obdolženca, 31-letnega Branka Krajška iz Celja, ker je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje umora na zahrbten način iz brezobzirnega maščevanja (člen 46/11, točka 1 in 4 Kazenskega zakona SR Slovenije).
Dosedanji potek dogodkov oziroma okoliščine v katerih je Branko Krajšek v ponedeljek, 1. avgusta zjutraj umoril svoje dekle, 25-letno dekle Vlasto Vrabič, so znane le iz osumljenčevega pri-
PROMETNE
NESREČE
Čelno trčenje v oYlnku
Po lokalni cesti iz Gornjega grada proti Nazarju je vozila z osebnim avtomobilom 33-letna Marija Matko iz Gornjega grada.
V	levem preglednem ovinku blizu naselja Bočna je zapeljala v levo in čelno trčila v 61-letnega Rafaela Semprimožnika, ki je prav tako z osebnim avtomobilom pripeljal iz nasprotne smeri.
V	nesreči se je Semprimožnik huje ranil, sopotnica v njegovem avtomobilu, 51-letna Ana Firšt pa lažje.
Spet pomor rib v Voglajni
Prejšnji teden so ribiči zabeležili še en pomor rib, že Šestnajsti letošnji na celjskem območju. V soboto so iz Voglajne pri Novakovem jezu pobrali iz vode več kot 400 kilogramov zastrupljenih rib in nekatere med njimi so tehtale tudi do 20 kilogramov. Poginili so krapi, podusti in plošči-či. Vzrok pomora rib še ugotavljajo, osumljen pa je neki kmet, ki naj bi v Voglajno zlil gnojnico.
Poginili piščanci
Letošnje vroče poletje je prizadejalo precejšnjo škodo rejcem perutnine. Zaradi vročine se je na hmezadovi farmi v ojstriški vasi zadušilo 2600 piščancev. Škodo so ocenili na 250.000 dinarjev. Na perutninskih farmah v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki pa je poginilo 10.000 piščan-
povedovanja oziroma zaslišanja, ki so ga v celjski bolnišnici opravili celjski kriminalisti.
Krajšek je zatrdil, da je noč z nedelje na ponedeljek prespal na Vlastinem domu na Ostrožnem. Zvečer naj se ne bi prepirala, skupaj sta pribila tudi neko sliko na steno v spalnici. Kladivo je ostalo kar na nočni omarici.

Zavod ŠRC GOLOVEC sporoča, da ponovno pričenja s programom 83/84 in vas vabi na veliko poletno rajanje, ki bo v soboto, 20. avgusta, pred dvorano Golovec. Vstop prost!
V	slučaju slabega vremena bo rajanje v dvorani -cena vstopnice 50 dinarjev.
Zabaval vas bo ansambel NOČNA IZMENA in naro-dno-zabavni ansambel FLOSARJI, disco glasba' in druga presenečenja. Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
Vabljeni!
Pričetek obratovanja objektov v zavodu ŠRC Golovec:
- gostinski objekti	-8. avgusta od 15. do 23. ure
- Kegljišče	-8. avgusta od 15. do 23. ufe
-	zunanje igrišče-tenis
- 8. avgusta od 8. do 20. ure
-	dvorana	-8. avgusta od 8. do 20. ure.
V	počasi se iztekajočih dopustniških dnevih vas vabimo v naše objekte.
Preveč skrite devize
Neki starejši občan je letos v aprilu postavil celjske kriminaliste pred precej zapleteno nalogo. Neznani nepridiprav naj bi mu odnesel večjo vsoto deviz, kriminalisti pa v stanovanju niso našli nobenih sledov za vlomilcem.
Primer so pred časom razrešili otroci, ki so se na dvorišču igrali in brskali tudi po starih, odvrženih revijah. Med listi so našli tudi devize.
Nekaj deviz se je med igro porazgubilo, nekaj jih je ostalo. Dovolj, da so kriminalisti odkrili, čigave so. Tudi lastnik deviz se je kasneje spomnil, kam je tako ,varno1 spravil svoje devizno premoženje.
Nekateri očitno še vedno bolj zaupajo nogavicam in drugim ,varnim* skrivališčem.
S.Š.
Zjutraj naj bi Krajška prebudil neki šum. Ustrašil se je, da so se vrnili Vlastini starši (ti naj bi Vlasti branili zvezo s Krajškom je povedal osumljenec), pograbil kladi-, vo in z njim večkrat udaril dekle po glavi. Ko jo je videl vso okrvavljeno, je šel še po sekiro in jo z dvema udarcema ubil.
Po dejanju je Krajšek vzel iz garaže Vlastin avtomobil in se odpeljal oa celjski Stari grad in skočil z obzidja 50 metrov globoko. Vendar pa je padel na mehko zemljo in ostal živ.
Krike sta slišala dva izletnika, ki sta poskrbela, da so huje ranjenega Krajška takoj prepeljali v celjsko bolnišnico.
Ker pa Vlaste dva dni ni bilo v službo v EMO, so kriminalisti v torek zaslišali Krajška v bolnišnici. Krajšek je takoj priznal umor. Ko so kriminalisti odšli v stanovanje na Ostrožnem, so tam res našli mrtvo Vlasto Vrabič.
Obdolženec je trenutno še na zdravljenju v celjski bolnišnici, zoper njega pa je bil odrejen tudi pripor, ki je za to kaznivo dejanje obvezen.
V preiskavi zaenkrat zbirajo podatke o motivu kaznivega dejanja oziroma kaj je napeljalo Krajška, da je storil tako grozovito dejanje. Na preiskovalnem oddelku celjskega sodišča zaenkrat še niso objavili vseh podatkov o tem kaznivem dejanju, ker je to v interesu preiskave.
Odvzeli varščino
500.000 tMnarlov bodo prenesli v proračun
Višje sodišče v Celju je potrdilo sklep o odvzemu varščine, ki jo je položil Janko Meh iz Podkraja pri Titovem Velenju, da so ga izpustili iz pripora.
Janko Meh, ki je obtožen več davčnih utaj in utaj drugih družbenih dajatev, je namreč kasneje pobegnil v ZRN, kjer naj bi bil še sedaj. Prvostopenjsko sodišče je zato izdalo sklep o odvzemu varščine, pritožil pa se je ob-toženčev zagovornik, ki je menil, da Janko Meh ni pobegnil zaradi prejšnjih obtožb, pač pa zato, ker je javni tožilec kasneje še razširil ob-
tožnico, prav tako pa so zanj ponovno odredili pripor.
Višje sodišče je sicer potrdilo mnenju zagovornika, vendar je hkrati poudarilo, da je osnovni namen varščine, da zagotovi obtoženčevo prisotnost do konca kazenskega postopka.
Sodišče je menilo, da je v tem primeru nesporno dokazano, da je Janko Meh pobegnil, zato je sklep o odvzemu varščine, ki ga je izdalo prvostopenjsko sodišče, pravilen. Varščina 500.000 dinarjev se bo tako prenesla v republiški proračun.
S.Š.
DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur pri Celju
Komisija za medsebojna delovna razmerja po sklepu zbora delovnih ljudi z dne 27. 7.1983 razpisuje prosta dela in naloge
likvidatorja računov za osnovne šole
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike v občini Šentjur, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	srednja ekonomska šola ali srednja strokovna šola
-	2 leti delovnih izkušenj.
. Dela in naloge se razpisujejo za določen čas za nadomeščanje delavke v času odsotnosti zaradi bolezni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov/:
Delovna organizacija za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, Šentjur pri Celju, Titov trg 5, v 15 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
Borcu v spomin
Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda, so borci in krajani Frankolovega in Crešnjic, odkrili spominsko ploščo v spomin borcu Francu Turku iz Crešnjic in njegovemu bratu.
Franc Turk je padel kot borec Tomšičeve brigade na Skomarju, ko je skupaj z ženo in sorodniki prišel v domači kraj, na pogreb svojega brata. Ko se je na pogrebu zbralo že veliko ljudi, se je nenadoma pojavila nemška patrulja, z vprašanjem, zakaj se je zbralo toliko ljudi. Franc je stopil naprej in rekel, da so mu »Švabi« ubili brata in da je prav zdaj njegov pogreb. Na te besede so Nemci odgovorili z rafalom, ki je pokosil pogumnega Franca.
Ob odkritju spominske plošče, sta glavni govornik, tajnik organizacije Zveze borcev iz Frankolovega in Crešnjic, Bogdan Šmelc in nato še Karl Stante, poudarila pomembnost NOB in orisala potek borbe na njihovem področju.
Častno nalogo, da odkrije spominsko ploščo, je izvršil predstavnik Zveze borcev Ivan Sevov-nik. Program se je nadaljeval z recitacijami, kijih je pripravila mladinska organizacija iz Frankolovega in s pesmijo, ki jo je zapel moški pevski zbor iz Crešnjic.
Prireditev je odlično
uspela, svečanosti se je udeležilo veliko število krajanov Frankolovega in Crešnjic.
ŠTEFAN DOLAR
Samovoljno poslovanje Ljubljanske banke v Žalcu
Morda sem naredil napako, da takšnega pisma nisem napisal že pred nekaj leti, ko sem že naletel na samovoljno poslovanje posameznikov pri Ljubljanski banki v Žalcu. Sedaj pa mislim, da je nujno, da seznanim o samovoljnem poslovanju širšo javnost.
23.	7. 1983 sem nujno moral vplačati v Žalcu gospodinjski stroj z devizami. Napotil sem se V žalsko Ljubljansko banko, toda vplačila nisem mogel izvršiti, ker hranilna knjižica ni bila iz žalske banke, ampak iz Ljubljanske banke-Go-spodarska banka Ljubljana. Po pravilih Ljubljanske banke bi to vplačilo lahko izvršil tudi v banki v Žalcu. Vendar je bil odgovor uslužbenke odločni ne, da tega ne dovoli vodja banke, lahko pa vplačam devize, če to želim, dviga pa ne morem izvršiti. V posmeh vsem v tej isti banki lahko dobite tiskane kartončke z obve^ stilom varčevalcem Ljubljanske banke. Citiram odlomek s tega kartončka:
»Po predhodni primerjavi stanja na hranilnem računu s poslovno eno.to Ljubljanske banke, ki je hranilno knjižico izdala, lahko varčevalci Ljubljanske banke dvigajo prihranke tudi nad dovoljenim zneskom v drugih
poslovnih enotah vseh poslovnih bank...«
Kljub opozorilu na tekst s tega kartončka, dviga ni bilo mogoče izvršiti. Po telefonu sem vprašal v Ljubljansko banko na Vodnikovi ulici v Celju, če je mogoče devizno vplačilo iz hranilne knjižice, ki. je bila izdana v Ljubljani. V banki so odgovorili, da lahko in da mi lahko to storijo v Žalcu, če pa ne vedo kako, naj se informirajo v Celju.
Ponovno sem se napotil v banko v Žalcu, toda kljub ponovni intervenciji nisem uspel izvršiti vplačila. Napotil sem se v Celje (dodatni prevozni stroški in izguba časa) in v nekaj minutah izvršil vplačilo v Ljubljanski banki na Vodnikovi ulici. Tovarišica v celjski Ljubljanski banki je to naredila brez besed, z dobro voljo, kljub temu, da je bilo več dela, kot če bi imel prihranke v njihovi poslovni enoti.
Sprašujem se ali so pla-čine kuverte uslužbencev v žalski banki in tovarišice v celjski banki na koncu meseca enako debele. Če so, je to velika krivica do tovarišice v Celju, ki je plačana za dobro Opravljeno delo, v Žalcu pa za samovoljo in nesramnost. Tovarišici v Celju gre prav vsa zahvala za dobro in vljudno opravljeno delo, osebju v Žalcu bi pa bila enkrat potrebna dobra kontrola in ocena njihovega (ne)opravljenega dela.
MARTIN PIRNAT, Žalec
Proč z nagicami
»Prosim, da prinašate več novic v Novi tednik in ne objavljajte toliko slik. Sploh pa bralci ne morejo gledati nagic in vas prosim, da objavljate bolj dostojne fotografije. Divjaki v Afriki so nekdaj skakali nagi, a tudi oni so sedaj, ko so postali bolj razviti dostojno oblečeni. Ne smemo dovoliti, da bi Evropejci postali taki divjaki kot so bili nekaj Afričani. Prosim, da o tem mojem opominu temeljito premislite in ga upoštevate.«
FRANC KRIŽAN, Mestinje
UREDNIŠTVO:
Ker je časopis namenjen širšemu krogu bralcev, ne samo peščici ljudi, moramo pač delati tako, da bo naš časopis ustrezal čim več ukusom. Verjamemo vam, da imate ženo, ob kateri vam druge ženske ne rojijo po glavi, toda pomislite na reveže, ki niso takšne sreče kot vi. In če vemo, da smo ljudje vsaj približno enaki, potem se nimamo česa sramovati, ali ne?
Novo vodstvo v KS Slivnica
V Slivnici smo že nekaj časa bili brez vodstva v KS. Zato smo sklicali sestanek in izvolili novo vodstvo. Med vsemi, ki so bili na razpolago, smo izvolili najboljše, Milana Pintara in Frido Virant, ki sta se že prej izkazala kot dobra delavca in organizatorja.
STANE KURNIK, Slivnica
Nagradni razpis
1.	nagrada 300 din
2.	nagrada 200 din
3.	nagrada ICO din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najkasneje do-torka, 16. 8. 1983, do 9. ure. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralnik. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: AKAN, MOKA, SOLINA, AMORE, TRATAR, KERES, MOZIRJE, ELAN, BRONASTA, DOBA, SAMOT, TELO, KNEŽJI KAMEN, KNIGHT, EROn. LOKATIV, INARI, BADEN, OMARICA, JEMEN, TARA, ADELA, ASANA.
Izid žrebanja:
1.	nagrado 300 din prejme: Mateja Koprivc, Cankarjeva 3, 63310 Žalec
2.	nagrado 200 din prejme: Peter Petrovič, Miklošičeva 3, 63000 Celje
3.	nagrado 100 din prejme: Ivo Osolnik, 63220 Štore 128
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti.
HOROSKOP
NAGRADNO VPRAŠANJE
OVEN
20.3.-20.4.
Obstoja možnost, da boste te dni bolj nervozni in nestrpni. Vse skupaj se nanaša na delo in službene odnose. Nepričakovano sporočilo bo stanje izboljšalo do neke mere. Denarno stanje ne bo rožnato. Nikdar ne recite, •Nikdar!« Pazite na zdravje.
BIK
20.4.-21.5.
Dobre možnosti in priložnosti so za vami, zato se izognite tudi večjim delovnim nalogam. Vse odnose omejite na službeno oz. diskretno mero. Nekaj je v zraku, kar vas bo zelo zadelo. Zdravje bo kot ponavadi.
DVOJČKA
21.5.-21.6.
Boljše volje boste, zato vam bo delo šlo boljše od rok. To boste najprej občutili v službi, nato pa še doma. Uspeli boste rešiti tudi naloge s katerimi ste v zaostanku. Domače nesporazume boste rešili v vašo korist Na vprašanja partnerja odgovorite popolnoma iskreno.
Anagram
Sprejema dan na dan zvezni svet ukrepe nove, nam pravi ZNAN Celjan:
»Ne zidajte v oblakih si GRADOVE«
Kdo?
Odgovor vpišite v kupon.
1.	nagrada: 300 din
2.	nagrada: 200 din
3.	nagrada: 100 din
Mala magična križanka
1, 1. jezikovna posebnost kakšne družbene plasti, 7, 2. črta ki spaja začetke notnih črto vi j,
9, 3. grški otok v Egejskem morju,
10,19. Bojan Adamič,
12, 4. trnast grm z belimi cveti,
13,17. tretja potenca,
14, 5. nekdanja francoska teroristična organizacija,
15,15. slovenski arhitekt in slikar (Boris),
16, 6. novi. dinar,
17,13. slovenski geograf (Blaž),
18, 8. prvi muslimanski kalif, Mohamedov tast,
20,11. dansko, baltiško pristanišče
1	2	3	t»	5	6		
7						8.	
V					v k“	10	11
12 ,				V k,	13		
K			v	1S			
16		V	17				
IT		19					
T							
\
RAK
21.6.-23.7. Križanka
Obdobje pred vami prinaša izboljšanje stanja v službi in doma. Tudi duševno in telesno se boste bolje počutili. V službi boste dosegli nekaj, bar bo osnova za vaše ambicije. Denarja bo več. Vrnilo se vam bo zaupanje v ljubezen. Sprostite se.
• LEV
23.7.-23.8.
Pred vami je ugodno obdobje, uspelo vam bo vse, česar se boste lotili. V službi ste dosegli ugoden stik, zato boste napredovali. Ne bo vam manjkalo ugodnih družabnih stikov. Kar zadeva čustva, je stanje le znosno. Zdravje bo dobro.
DEVICA
23.8.-23.9.
Obdobje pred vami je umirjeno, zato boste umirjeni tudi vi. V vsem ne boste uspeli, vendar naj vas to ne moti. Sklenili boste novo poznanstvo, s katerim boste prišli do rešitve nejasnih vprašanj. Ne pokvarite lepih čustev. Zdravje bo dobro.
TEHTNICA
23.9.-23.10.
Neugodno obdobje je v glavnem za vami. Dobro se boste počutili in uspeli boste v službi Izboljšali se bodo stiki v službi in v okolici. Denarno stanje je stabilno. Priporočljivo je več gibanja.
VODORAVNO: 1. zgodovinska pokrajina v Romuniji med Karpati in Donavo, 7. morska riba selivka, 12. mesto v Srbiji na stiku Veliko-moravske doline s Šumadi-jo, 13. velika voda, 14. Edi Mohorko, 15. starohebrejsko ime za petero Mojzesovih knjig, 17. vhod v sapnik, 18. Cačak, 19. hunski poglavar imenovan »šiba božja«, 21. Društvo inženirjev in tehnikov, 22. najdaljša reka na svetu, 24. vrtna cvetlica, 26. Čeme Edo, 27. Abrahamov sin iz biblije, 29. reka v Črni gori, 30. Edvard Kardelj, 31. nekdanji slovenski telovadec (Miro), 33. priroda, natu-
ra, 35. brazilski pisatelj s so-cialno-revolucionamo tematiko (Jorge), 36. sodni prise-dnik.
NAVPIČNO: 1. smučarska naprava, 2. tibetanska razli-
čica budizma, 3. Ana Pavlova, 4. zogleneli ostanki ma-hovja na barju, 5. sorazmerni, pripadajoči del, 6. polpretekli glagolski čas, 7. Thomas Paine, 8. vrsta glasbila, 9. čebelja tvorba, 10. kraj pri
Domžalah (papirnica), 11. lekarnar, 16. mostovž, pomol, 20. francosko mesto znane po preprogah, 23. oseba iz Dr. Živaga, 25. levi pritok Rena v Švici, 28. banja, 32. grška črka, 34. igralna karta.
ŠKORPION
23.10.-22.11.
Se naprej bo ugodno obdobje, določena dela pa bodo še uspešnješa. Odločni ste in polni načrtov, kar prinaša dobre poslovne rezultate. Denarno stanje ni tako rožnato, da bi brez premisleka zapravljali. Povejte dragi osebi vse! Zdravje bo dobro.
Posetnica
STRELEC
22.11.-22.12.
IRENA
MAKUC
Prihajate v krizno obdobje, zato se še varujte nepotrebnih naporov. Brez razloga boste slabe volje in pripravljeni za prepir brez osnove. S srečanjem, od katerega nekaj pričakujete, boste razočarani. Za nove ljubezni ste vedno pripravljeni.
Občuduje igro celjske gledališke igralke. Katere?
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11
12							13 □				
14		B	13			16		v-			
18			L				20	□	L		
22		°	□	*				33	B	»	
27			28	□	29					30	
31	-			32		33*			34		
35						36					
KOZOROG
22.12.-20.1.
V tem obdobju boste prišli v situacije, ki vam dobro kažejo. Da boste uspeli v načrtih, morate pazljivo razdeliti svoj čas in izvrševati obveznosti. Sprejmite nasvet bližnje osebe pri neki odločitvi. Končajte, jar ste začeli.
Rešitve iz prejšnje številke
POSETNICA
MANDOLINA
VODNAR
20.1.-19.2.
Pred vami je pestro obdobje polno dogodkov. Izogibajte se prepirov s človekom, od katerega ste odvisni Trenutne težave naj ne podrejo vašega ravnotežja in porušijo vaših odločitev. CSka vas srečanje osebnega značaja. Za sanjarjenje ni najboljša družba.
RIBI
19.2.-20.3.
Pred vami je obdobje potovanj, srečanj in družabnih stikov. Vaš delovni zagon bo padel zaradi zunanjih okoliščin. Vaši osebni odnosi so vse bolj ugodni, še posebej boste zadovoljni na koncu tedna. Uredite tudi vaše občutke. Zdravje bo dobro.
STROKOVNJAK
MALA MAGIČNA KRIŽANKA
Vodoravno: SARTRE, ALELUJA, REPAR, LK, TLAK. KIR, RUR, ŠOBA, ES, KORAK, ALI, BABA, KRAKAR
KRIŽANKA
Vodoravno: ŽVEPLO, CAMAS, URETER OBARA, MA, AHAT, ATOL, BT, HADAD, EMA, ENA, REJEC, AT, RIBI, AMBO, TI, ACEVA, ILORIN, KALAN, ROKOKO.
KUPON Origownr	
	
Ime in priimek reševalca:	
Naslov- >	
	
nn
m
nn
im
bodeči
PST
A veste, kaj pomeni PST?
Znak za tišino?
Prav imate!
Pomeni pa še nekaj podobnega: Poslovno Skupnost za Turizem!
Nismo napisali, za katero poslovno skupnost za turizem gre.
Pri našle zasebno zobozdravstveno delo
prepovedano, pa vendar imajo najbolj zdrave in bele zobe Usti, ki so si jih dali popraviU na črno!
DOBRO O SLABEM
Na prvo svetovno prvenstvo v atletiki v Helsinke je odpotovalo osem naših atletov in 18 poročevalcev.
Tako smo bili o slabih nastopih atletov vsaj dobro obveščeni!
IZGUBA
Celjski zdravstveni center izkazuje veliko izgubo.
Zaradi prevelike proizvodnje.
V zdravstvu je pač tako: več uslug prikazujejo, dražja je njihova dejavnost.
VČASIH SMO SE KRIŽALI LE V CERKVI; ZDAJ VSE BOLJ TUDI V TRGOVINAH
NA ČRNO
Na Rogli se letos pase nad 400 krav.
Največ je črnih.
Mislimo seveda na tistih sto glav, ki so jih na te pašnike kmetje prignali na črno!
Da bi zmanjlali količino obtoka udeleženi z dvema odsto-■'tisnjcncga papirnatega denarja, (koma, lani pa kar z 70 odsu#1
•Kn...	•	«k,.!...	T- - ......."«tJ H» iih :
Morda bomo čez leta naredili še korak ti vrednosti bomo kovali kovance!
SLIŠALI SMO
Slišali smo, da celjski muzej revolucije pripravlja razstavo o onesnaženosti ozračja v Celju.
Zdaj, ko so se razmere na tem področju že vendarle nekoliko popravile, pa ja to ni nič več tako revolucionarnega!
RAZLIKA
Nekateri pravijo, daje res škoda, da pred časom v delovne prostore tovarne Gorenje niso pustili več fotografov.
Tako bi zdaj zelo nazorno videli razliko, ki je nastala z novim (prisilnim) vodstvom.
Je pač tako: nova metla dobro pometa!
POSKUŠAMO SE USKLADITI, MNENJA DRUGA ŠE DOBITI, DA DOGOVOR BIL BI TAK,
DA ZADOVOLJEN BIL BI VSAK
A KAJ KO V KROGU SE VRTIMO, VSI SE S VOJ EGA DRŽIMO. ODSTOPITI ZA KORAK -ZMOŽEN N! STORITI VSAK!
PRIREDITVI
Na atletskem stadionu Borisa Kidriča v Celju bili pred dnevi dve veliki prireditvi. Najprej je nastopal znani variete, v nedeljo zvečer pa je bi atletsko tekmovanje.
Na prvi prireditvi je bilo malo nastopajočih, a veliko gledalcev.
V nedeljo je bilo ravno obratno!
Pa Celje ja ni cirkuško, ampak atletsko mesto!
70 letnica Mestne elektrarne
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Leta 1917 se je podjetje preselilo v nove prostore hiše, sedaj Zidanškova ulica 17.
Leta 1918 je pričela obratovati nova hidro elektrarna na ! Dravi v naselju Fala, tako je j elektrarni ostalo ime Fala. j Elektrarna je zgradila leta j 1924 daljnovod 80 kV do De-■ bra pri Laškem, potekal je ] mimo Celja, Celjani so si ho-! teli zagotoviti boljšo in neo-I mejeno dobavo električne I energije, ker je dotedanji na-> čin dobave bil kritično ome-j jen. Ni bilo možno širiti obrti ! in industrije v mestu in oko-; lici. Za izvedbo te želje je ob-J činski odbor občine Celje pooblastil odbor za elektrifikacijo mesta, ki sta ga vodila predsednik Baltazar Bebler in dr. Anton Božič. Leta 1924 sta pričela z razgovorom pri ; vodstvu elektrarne Fala v Mariboru. Po sporazumu je bila določena znatno nižja cena električni energiji od Westtnove.
S tem sporazumom je bila 13. februarja leta 1926 v dopoldanskih urah ustavljena centrala v tovarni Westteen in je prenehala dobavljati električno energijo mestni elektrarni. Istočasno pa je bila priklopljena razdelilna tra-fo postaja elektrarne Fala in takoj pričela z dobavo elek-1 trične energije mestu Celju. S tem so prenehale centrale Westten in Cinkarna, priključili sta se elektrarni Fala. Kasneje so še bili priklopljeni kraji: Teharje, Štore, Šent-' jur in Vojnik.
Z neomejeno dobavo električnega toka se je pričela širiti industrija kakor tudi široka poraba v gospodinjstvu. Podjetje je rabilo
večje poslovne prostore. Občinski odbor mesta je odkupil staro stavbo hotela »Krona« na Ljubljanski cesti, stavbo so odstranili in pozidali večjo z lokali in stanovanji. V to zgradbo se je vselilo podjetje Mestna elektrarna, sedaj trgovina Elektrotehna.
Tako je podjetje odprlo v novi stavbi trgovino z elektro materialom in servisno delavnico za vsa dela na elektro napravah. Podjetje je opravljalo inštalacije v novih gradnjah. To so bile tekstilna tovarna Bergmann in drugi, Metka, Elka, žična industri-
PIŠG:
KAZIMIR VIRANT
ja, tovarna Persil, tovarna Etol, izdelovanje eteričnih olj in vonjav. Tako je v bivšem mestnem mlinu, sedaj Kovinotehna, delovala tovarna Volta, kjer so izdelovali bakelitni elektro material.
V času med prvo in drugo svetovno vojno se je pa pričelo uveljavljati domače slovensko podjetje predvsem na območju Ljubljane z naslovom Kranjske deželne elektrarne. To podjetje je pričelo širiti svoje usluge na območju celotne Savinjske doline in prodirati proti Celju! Na tem območju je tedaj dobavljala energijo elektrarna Fala, ki pa je bila last inozemske firme BBC iz Švice. Tako je podjetje Kranjskih deželnih elektrarn pridobilo energijo še iz kalorične elektro centrale rudnika Velenje in ga leta 1932 priključilo na svoj sistem elektro naprav. Že leta 1935 je to podjetje zgradilo daljnovod do Trnovelj, Ljubečne in dovod v
Cinkamo Celje. Ker je bilo podjetje Kranjske deželne elektrarne slovensko in je bila dana pomoč rudarjem rudnika Velenje za večje izkoriščanje zmogljivosti rudnika, je vodstvo Mestne elektrarne v Celju z vodstvom Kranjskih deželnih elektrarn sklenilo 29. novembra 1935 pogodbo za prevzem dobave električnega toka iz naprav Kranjskih deželnih elektrarn. S to novo priključitvijo se je električna energija znatno pocenila, zato jo je občinski odbor mestne občine Celje na svoji seji 22. maja 1936 sklenil znižati za 0,20 din pri 1 kWh, s tem pa se je znatno povečala poraba energije.
Mesto je po odstranitvi plinske javne razsvetljave pridobilo novo električno razsvetljavo ulic in cest. Podjetje je do druge svetovne vojne oskrbovalo svoje omrežje s štiriindvajsetimi transformatorskimi postajami.
Po osvoboditvi leta 1945 se je podjetje preselilo v obnovljeno stavbo bivše Rudarske šole na Mariborski cesti. Podjetje se je takoj vključilo v novo. podjetje Državne elektrarne Slovenije - DES do danes večkrat menjalo naslov. Obseg dejavnosti bivše Mestne elektrarne se je znatno povečal in spremenil način poslovanja. Leta 1980 pa se je ponovno preselil v novo zgradbo, zgrajeno na mestu, kjer je stala stara cerkev, Sv. Duha. Od prvotne Mestne elektrarne je še samo nekaj njenih upokojencev, ki so svojo življenjsko energijo iztrošili ob vzdrževanju in izgradnji elektrifikacije našega mesta ob Savinji.
detektivske prigode
l.epizodg; LOV V SREDOZEMLJU
' LEPO, DA ste PRIŠLI GOSPOD . tejc/
TO BO VERJETNO' JAKIČA... !
1 VESELÖEN, JAKI CA. ŽE ZA KADI IM.S.
GOTOVO DO PRIJETNO PRESENEČENJE , JAKIČA, BOSTE ZRAVEN ?	)
3ÜTRI OB At" 'J
'V/S1ANI5ČU PR£p
|kHT° "GißLAR-\bP-"-MICE 0 OČETU. '
f BILO BI JETNO/Vl DAR BOH ŽALOST ZA DRŽ ANA. POJDIVA , PLAVAT !
UA ZDRAVJE JAKIČA. DOBRO VINO, NE?
C KAH PA DANES ' ZVEČER? 6REVA V
bar? y
Fantas-
tično/
TEJO JE VES Č/IS OPAZOVAL NJEN VELIKI MEDALJON. NEHALO JE BIL ZAČUDEN. KER 6 A JE PRIPELA TOD! NA VEČERNO OBLEKO.
;Ti]i
HI-FI stolp 2 X 65 W z garancijo, prodam. Inf. dopoldan, tel: 27-411 ini 523, popoldan, Kralj. Štore 73.
Austin moriš 1300 prodam komplet ali po delih. Informacije po telefonu 26-159.
BAS KITARO z ojačevalcem prodam. Tel: 27-427.
KOMPLET 36 kart za vedeževanje iz leta 1811 z navodilom za uporabo (tiskano v gotici) prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: KARTE 1811.
KAVČ, raztegljiv, prodam. Tel: 710-570.
DVE PEČI EMO 5 na olje, peč Emo 5 na trdo gorivo, peč Gorenje, bojler električni, betonske kvadre, gradbeno železo 10 mm 155 kg, prodam. Plečnikova 4, ali tel: 28-606.
ZASTAVO 101, letnik 79 in Harmoniko melodija 80 basno, prodam. Inf. popoldan po 16. uri na tel: 710-003.
CITROEN GS 1,3 julij 1980, 35.000 km, dobro ohranjen, prodam. Janežič, Kajuhova 7, Žalec, tel: 710-765.
KUHINJO prodam takoj in poceni. Bevc Mirko, Stranice n.h.
PORAVNALNI MIZARSKI STROJ, glava 120 x 500 mm možnih pet operacij, pet natlačenih koles 155-12 col, Opel Kadett starejši letnik, vse dobro ohranjeno, štiri lege 18 x 20 dolžine 11-12 m, prodam. Vzamem tudi plemensko govedo. Verdinek Alojz, Bo-tričnica 24, Šentjur.
KRAVO, visoko brejo, vozno, prodam. Ipavčeva 12, pri cerkvi v Šentjurju.
DIABETIKI pozor! Prodam nov avtomat za Insulin injekcije. Cena 2 M. Cveto Lešnik, Pemovo n.h., pri Veliki Pirešici, Žalec.
400 I modre frankinje prodam. Cena ugodna, šifra: VINO.
PONY KOLO, večje, prodam po ugodni ceni. Zidar, Pečovje 8, Štore.
KOBILO 3,5 let, težko 450 kg, dobra voznica, pripuščena, prodam. Markič Drago, Razbor 31, Ogled vsak dan popoldan.
BOKSERJE-mladiče, odličnih staršev, temno progasti, prodam. Tel: 22-524.
KRAVO, tretjega teleta 7 mesecev brejo, prodam. Kroflič Adolf, Proži nska vas 65, Štore.
126, letnik 79 in otroški avto sedež, nov (uvožen), prodam. Krajnc Bojan, Tratna 4 (Grobelno), tel: 741-411 int 17 (dopoldan).
DVA KAVČA-klasIčna in mizo s tremi stoli, ugodno prodam. Tel: 24-181.
GUMIJAST ČOLN MAESTRAL S z motorjem Tomos T 4, prodam. Cena 230.000. Tel: 22-911.
KRAVO simentalko mlado, brejo (A kontrola) ugodno* prodam. Jožko Vodeb, Gorica pri Slivnici 19.19.
FIAT 750 neregistriran In Pony express, prodam. Stotič Vukoje, Cesta na Dobrovo 79.
TELICO, čisto simentalko, dober jabolčnik In star les za drva prodam. Vinko Podgoršek, Pepelno 12, Šmartno v Rožni dolini.
ROTRING rapidografe komplet prodam. Tel: 26-308, popoldan.
ZASTAVO 101 L, 61000 km, letnik 77, dobro ohranjeno, nujno prodam. lnf.,741-057.
VISOKOVALNE SALONITKE 120 mm, ter ročni skobelni stroj 600 W 1300 l/min Bosch, ugodno prodam. Suholežnik Branko, pot na Dobrotin 15, Vojnik.
KORUZO v klasu prodam. 8 t-15 din. Halužan Anica, Rogaška Slatina, Pristavica 4, tel: (063) 811-458.
WARTBURG, obnovljen, pripravljen za registracijo In motorno žago novo, prodam. Vprašati pri Zgonc Alojzu, Razbor 6, Dramlje.
CITRE, odlično ohranjene In nov fotoaparat Zenit, poceni prodam. Javornik Marjan, Okrog 28, 63232 Ponikva.
KOSILNICO BUHLER K 2, dobro ohranjeno prodam. Cehner Stanislav Velika Pirešlca 3, pri Žalcu.
KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, 3 tele, ugodno prodam. Inkret Ivan, Šentvid 48, Grobelno.
OPEL REKORD, letnik 64, prodam za rezervne dele. Vprašati v nedeljo dopoldan, Rajh Gabrijel, Podvrh 1, Braslovče.
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam po ugodni ceni. Krajnčan Marija, Škapinova 7, Celje, tel. 32-004.
Z 101, 63000 km, letnik 77, garaži-ran In dobro ohranjen, ugodno prodam. Inf. Škrubej, Goričica 30 a, Proseniško.
VRSTNO HIŠO na Hudinji prodam. Ulica Fran. žrtev 45.
TRAKTOR 35 KS, prodam. Alojz Perc, Planina 11 (Kalobje), Šentjur pri Celju.
ZASTAVO 101 prodam po ugodni ceni, letnik 76, reg. do junija 84. Tel: 26-275 do 9. ure.
ŠKODO 100 L, letnik 75, prodam. Deželak, Na Zelenici 10 Celje.
OSLICO, prodam. Zagrad 69, Celje.
INVALIDSKO motorno kolo, prodam. Inf. od 20.-21. ure. Tel: (063) 28-589.
CINA 60% in avtoradio s kasetami stereo, prodam. Šifra: STEREO.
VIDEO RECORDER FHILIPS, prodam ali zamenjam za avto. Šifra: 2000 SISTEM.
KRAVO SIMENTALKO s teletom, prodam. Vrečar Franc, Kompoie 29, Štore.
PRALNI STROJ Gorenje star ca. 1 leto, termoakumulacijsko peč, omaro s posteljo za samce, sedežno garnituro, prodam. Inf na tel: (063) 33-017.
2800 m2 zemljišča v Rogaški Slatini, na katerem je zasajeno 4 leta staro razno sadno drevje, mestna pitna voda, je na gradbišču, možnost gradnje 3-4 vikendov ali stanovanjske hiše, prodam. Inf. dobite na naslov: Strašek Jože-Fanika, Mariborska 53, Celje.
POIŠČITE V...
prodajnem centru Hudinja
S čistili je vedno zadrega. Zato obiščite Prodajni center Hudinja v Celju, kjer imajo dobro izbiro raznih čistil in drugih pripomočkov za čiščenje. Razen tega pa si lahko na tem oddelku ogledate dobro izbiro tapet.
kovinotehna tozd tehnična trgovina
NSU 1000 C, reg. do 15.7.84, prodam. Ogled od 15. 8. 83 od 17. ure naprej. Paušič Anton. Goriška 8, Celje.
STAREJŠO HIŠO primerno za obrt v neposredni bližini Velenja, prodam. Inf. na tel: 852-031.
PRIMO 5, dobro ohranjeno in kombinezon za jadranje na deski in desko za jadranje D 2 ugodno prodam. Šošterič, B. Dobrotin-škov 14, tel: 33-175.
KOMBI ZASTAVA 430 F. letnik 76, dobro ohranjen in reg. do 12. 4. 84, ugodno prodam. Naslov: Gaberšek Mariin, Plat 26,63250 Rogaška Slatina.
GARAŽO v Celju na Otoku, prodam. Ponudbe na tel: (061) 578-372.
VW kombi (kasonar), letnik 73, prodam. Tel: 23-145.
HIŠO, 20 a zemlje, 3 km od centra, v Žalcu, Cesta na Lavo 11, prodam. Cena 4,000.000 ND, plus davek, tel: (011) 347-361.
VESPO prodam. Inf. tel: 701-511, od 7-15. ure.
TRICIKEL, prodam. Lešnik Ivan, Griže 21.
KMEČKO HIŠO z vinogradom prodam. Šifra: PO DOGOVORU.
SEDEŽNO GARNITURO, lepo ohranjeno, prodam. Inf. od 18. do 19. ure, po tel: 33-419.
GARAŽNA VRATA, dvokrilna, brez podbojev 212 X 225 cm, dobro ohranjena ugodno prodam. Šentjur pri Celju, Ulica A.M. Slomška 12.
VINOGRAD, klet, prodam. Babna gora, Loka pri Žusmu, Kajba Marij Marija.
Z 750, na novo obnovljeno in reg., letnik 76, prodam. Cena 7,9 M, možnost tudi na gradbeni kredit. Tel: 26-021. po 20. uri.
DIANO letnik 76, prodam. Ogled od 18. do 20..ure. Trebovc, Irena, Škvarčeva 15, Celje.
MLADE VOLČJAKE, čiste pasme, prodam. Leber, Zelče 2, Vojnik.
KRAVO SIMENTALKO, staro 3 leta, z novim mlekom, prodam. Jug Ignac, Šentjur, Ipavčeva 18.
NOVI TEDNU
NOVI TEDNIK 63000 CELJE Trg V. kongresa 3a
NAROČILNICA
Podpisani------
kraj-----------
ulica.
št.
pošta
naročam časopis »NOVI TEDNIK«
Začnite mi ga pošiljati dne
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. V___________________dne--------------- ----------
podpis naročnika
FIAT 750 SE star leto In pol, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan v večernih urah. Štante, Frankolovo 13 a, Frankolovo.
SKIF prikolico, prodam. Tel: 21-395 popoldan, 24-131 dopoldan.
TOMOS AVTOMATIK, prodam za 25.000 din. Sumrak, Efenkova 18, Ostro žno.
126 P, dobro ohranjen, prodam. Palir Marjan, Šentvid 38, tel. 821-090.
STISKALNICO s kamnom za sadje, prodam. Je dobro ohranjena, primerna za vikend. Potočnik Martin, Kasaze, štev. 52, pošta Petrovče (pri trgovini).
126, letnik 80, prodam. Tel: 220-59 popoldan od 16. do 19. ure.
MOTOR APN 4 prodam po ugodni ceni. Deželak Franci, Ojstro 25, Laško.
HIŠO v središču Šoštanja, primerno za lokal, prodam. Inf. dobite na naslov Ravne 199 pri Šoštanju ali na tel: (po 20. uri) (063). 881-333.
ZASTAVO 750, letnik 72, ugodno prodam. Inf. vsak dan od 17. do 19. ure pri Goličnik, Latkova vas, (Hmeljarski dom), Prebold. KOZOLEC prodam v bližini Celja. Inf. na tel: 35-867.
BIKCA 8 tednov starega za pleme ali za zakol, prodam. Kamenik Konrad, Arclin 1, 63211 Škofja vas.
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO 30.000 cal, ugodno prodam. Ostrožno, Krpanova 3.
STARO HIŠO z vodo in elektriko v
JEDILNI SERVIS in nerjavečo posodo kupim. Šifra: INOKS. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, največ 10 km iz Celja, kupim. Šifra: HIŠA.
MLAD PAR išče stanovanje v Celju. Šifra: MLADOST.
ZAPOSLITEV
ZASTAVO 101, letnik 76, reg. do junija 1984, prodam. Inf. na tel: 24-389 od 17. do 19. ure.
Ločah, prodam. Lepa parcela za vinograd. Šifra: PRILOŽNOST.
LESENO BARAKO 5 X 3 m, kobilo z žrebetom, prodam. Kovač Vinko, Proseniško 40, Šentjur Celju.
PLETILNI STROJ znamke Singer, nov, z avtomatskim vzorcem (Memomatlk) prodam, Ogled je možen vsak dan, Gračner Alojz, Harje n.h., Laško.
BARVNI TV (nov, Iskra azur), strešno okno (novo 74 x 112) in sobno preprogo, prodam. Tel: 24-253.
Zahvaljujeva
se vsem prijateljem,
Jožetu Malingerju, Jožetu Radišku, Brunu Jezerniku, Hermanu Jenežiču, Janezu Gostenčniku, Francu Gajšku, Mariji Setnikar, Ivanu Švajgerju in tov. Ojstršku, ki so pomagali pri popravljanju hmeljske žičnice, dne 22. 7. 83.
URATNIK EDO IN VIDA BRASLOVČE
RAZNO
STANOVANJA
SOBO z uporabo kopalnice oddam pošteni ženski, zaposleni v Celju. Šifra: AVGUST 83.
DEKLE, študentko, mirno, čisto sprejmem. Soba ima možnost kuhanja In pranja. Gornik, Vojkova 1,8. nadstropje.
ENOSOBNO stanovanje ali garso-niero najamem, lahko opremljeno. Ponudbe pod šifro: PRED-PLAČILO-CEUE.
ODDAM opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Šifra: 1. SEPTEMBER.
PAR brez otrok išče-najame stanovanje ali hišo v Celju ali okolici. Ponudbe pod: NUJNO V OPREMLJENO garsoniero sprejmem sostanovalko, najraje študentko. Ponudbe pod šifro: SOSTANOVALKA AVGUST. IŠČEM ogrevano sobo z možnostjo kuhanja In pranja, šifra: CELJE.
OPREMLJENO sobo oddam fantu sostanovalcu. Fartel Anica, Do-bojska 36.
KMETIJO kupim ali zamenjam za večjo hišo, ter nekaj zemlje. Primerno za rejo malih živali, razno obrt in gostišče. Šifra: NAJLEPŠI KRAJ.
MLATILNICO, male ali srednje velikosti na ročni ali motorni pogon kupim. Inf. tel: 243-25.
RABUENE SODE od 300-1000 I, kupim. Kraševec Alojz, Žagaj 17, 63232 Ponikva.
OSEBNI AVTO 125 p, lahko tudi malo karamaboliran, kupim. Ponudbe pod šifro: TAKOJ.
MALO RABLJEN KOPALNIŠKI BOJLER, oziroma peč na trdo gorivo, kupim. Ožir Ivanka, Male Braslovče 1.
STARO HIŠO z nekaj zemlje, do 20 km iz Celja, kupim. Ponudbe pod GOTOVINA.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
IVANA
GORENŠKA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, z mano sočustvovali in mi pomagali v težkih trenutkih. Najlepša hvala osebju kirurgičnega intenzivnega oddelka, ki so mu bili v pomoč. Hvala župniku, pevskemu zboru, ter govorniku Nandiju Semečniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča: žena Fanika.
IŠČEM več delavcev, PK ključavničarji z znanjem elektro varenja, PK kleparji za višinska dela - montaža strelovoda. Globočnik Bernard, Celje, Ozka ulica 3, tel: 222-08.
TAKOJ zaposlimo priučenega mizarja. Tel: 737-209. Osebni dohodek po dogovoru.
VZAMEM dva otroka v varstvo. Šifra: VARSTVO.
VARSTVO na domu v Petrovčah za
■ 8 mesečnega fantka, 2 x tedensko po 5 ur dopoldne, iščemo. Ponudbe pod: OKTOBER 1983«.
DNE 29. 7. 1983 sem Izgubil črno denarnico z vsemi dokumenti na relaciji: Šentjur-Vinski vrb^ Poštenega najditelja prosimčaa jo vrne proti nagradi nazaj na naslov ali na Postajo Milice.
VZAMEM otroke v varstvo. Klanjšek, Goriška 1. 9 nadstropje Celje.
STAREJŠI ženski nudimo hrano in stanovanje za varstvo dveh deklic In manjšo pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe oddajte na NT pod šifro: NA DEŽELI
MLAD zakonski par z večletno prakso išče gostilno ali bife v najem. Šifra: RENOVIRANJE NI OVIRA.
NEŽNA 12 mesečna punčka prosi dobrosrčno varuhinjo, naj se javi, če jo je pripravljena varovati od 1. septembra. Tel: 24-601, v bližini Čopove 23.
V NAJEM oddam kompletno delno opremljeno (po dogovoru) stanovanjsko hišo Mestinje 15, pošta Podplat. Tel: službe 821-045. Ogled od 17. do 20. ure vsak dan.
TV SPORED
JEM
CELJE
NEDELJA, 14. 8.
ČETRTEK, 11. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta giasDe, s.uu
9.40 POROČILA; 9.45 ŽIV ŽAV, otroška matineja; 10.35 V. Kovačevič-!. Ivanac; KAPELSKI KRESOVI, nadaljevanka TV Zagreb. 11.45 625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 KMETIJSKA OOOAJA; 12.55/13.00 Helsinki: SP V ATLETIKI, prenos; 17.10 JOE DANCER - BRATOVA SKRIVNOST, ameriški film; 18.40 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 19.05 NE PREZRITE; 19.15 RISANKA; 19.22 TV IN RADIO NOCOJ; 19.24 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 J. Otčenašek-O. Danek: DANES V NEKI HIŠI, češkoslovaška nadaljevanka; 21.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.30 ULIČNI PEVCI, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb; 22.15 BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI, reportaža; 22.35 ŠPORTNI PREGLED; 23.05 POROČILA
PONEDELJEK, 15. 8.
18.10 POROČILA; 18.15 NEKO POLETJE, otroška nanizanka TV Skopje, 18.45 POP GODBA: Martin Krpan in orkester Titanic (za JRT1); 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 M. Pavič: WEDGWOODSKI SERVIS ZA ČAJ, drama TV Novi Sad; 20.45 I. Stravinski: PULCINELLA, balet;
21.25	KIPAR IVAN MEŠTROVIĆ, dok. oddaja ob 100-letnici rojstva: 22 25 TV DNEVNIK II
TOREK, 16. 8.
18.15 POROČILA; 18.20 V ZNAMENJU DVOJČKOV: Od kod sneži (ČBb 18.40 V RITMU ČARDAŠA, češkoslovaška glasbena oddaja; 19.00 OTOK ČLOVEK, KAMEN jugoslovanski kratki film; 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ;
19.26	ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME: 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 F. Boyer: ŽIVLJENJE BERLIOZA, francoska nadaljevanka; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 ČLOVEK IN ZEMLJA: NARODNI PARK V DAIMIELU. 1. del, španska dokumentarna serija; 21.20 SLOVENSKA LJUDSKA GLA GLASBILA IN GODCI: Žvegla; 21.40 TV KABARET, oddaja TV Sarajevo 22.05 TV DNEVNIK II
SREDA, 17. 8.
16.45 Doboj: MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR CSKA (Moskva); CZ, prenos v odmoru PREMOR; 18.05 POROČILA; 18.10 S. Mokranjac. RUKOVETI-2. del oddaje TV Beograd; 18.40 MOSTOVI; 19.10 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: ALEKSANDRIJA, ZAKAJ?, egipčanski film; 22.10 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže;
18.00 TV DNEVNIK; 18.15 LUČKA, otroška serija; 18.45 NARODNA GLASBA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZABAVNA VAS STANLEY BAXTER, 2. Oddaja; 20.55 OHRIDSKO POLETJE 83; 21.40 POROČILA; 21.45 TRIBUNA, notranjepolitična oddaja (do 22.15)
Druga poročila, 10.00 Zaključek dop. sporeda; 15.00 Obvestila,
15.30	Kronika, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi,
16.30	Čestitke in pozdravi, 17.00 V četrtek popoldne za vas,
18.00	Zaključek sporeda.
PETEK, 12. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov moazik (vmes ob
9.00	Druga poročila), 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obvestila, 15.30 Poročila, 15.35 Namig za konec tedna, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi za mlade, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 13.8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob
9.00	Druga poročila), 9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski prehodi, 10.00 Zaključek dop. sporeda; 15.00 Obvestila, 15.15 Lestvica zabavnih melodij, 15.30 Poročila, 15.35 Športna sobota, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi,
16.30	Čestitke in pozdravi, 17.45 Kulturni feljton, 18.00Zaključek sporeda.
NEDELJA, 14. 8.: 10.00 Poročila, 10.30 Predstavljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Celjski žveplometer (ponovitev),
11.30	Kmetijska oddaja, 12.00 Druga poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 15. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne,
9.00	Druga poročila, 10.00 Zaključek dop. sporeda; 15.00 Obvestila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Poročila, 15.35 Reportaža, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17.15 Športni pregled, 17.45 Lestvica narodnozabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 16. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda; 15.00 Obvestila, 15.30 Poročila, 15.35 Odmevi, 15.45 Zabavni globus,
16.00	Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
ČETRTEK, 18. 8.
16.45 Doboj: MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR BARCELONA: METALOPLA-STIKA (Šabac), prenos v odmoru PREMOR; 18.05 POROČILA; 18.10TRADICIO-NALNI SVET ISLAMSKEGA IZROČILA: Vzorec lepote, angleška dokumentarna serija; 18.35 TV KASETA: Gabi Novak, oddaja TV Skopje; 19.10 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 B. Cooke J Mortimer: TOM. DICK IN HARRIET, angleška zabavna serija; 20.50 VEČER STARE KOREOGRAFIJE; 21.35 CHAGASOVA BOLEZEN, dokumentarni film; 21.50 TV DNEVNIK II
SREDA, 17. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda; 15.00 Obvestila, 15.15 Glasbene vzporednice, 15.30 Poročila, 15.35 Iz krajevnih skupnosti, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 19. 8.
18.15	POROČILA: 18.20 ČEZ TRI GORE: Oktet Hoja; 18.50 TARZAN, ameriška risana serija; 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.00	OBUPANEC, ameriški film (ČB); 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 ZRCALO TEDNA; 21.35 UMOR V TEXASU, 1. del ameriškega filma; 23.05 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
18.00	TV DNEVNIK; 18.15 OTROŠKA ODDAJA; 18.45 NARODNA GLASBA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KONCERT ZAGREBŠKE FILHARMONIJE NA DUBROVNIŠKIH POLETNIH PRIREDITVAH '83; 20.45 POROČILA; 20.50 VIDIKI, dokumentarna oddaja; 21.40 NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI FILMI V PUUU: IZ OČI V OČI igrani film (do 23.10)
SOBOTA, 20. 8.
16.15	POROČILA; 16.20 TARZAN, ameriška risanka serija; 16.45 NEKO POLETJE, ponovitev otroške nanizanke TV Skopje; 17.25 MOGOČNO MORJE: Vojne ladje, angleška dok. serija; 18.25 EDWARD IN GOSPA SIMPSON, angleška nadaljevanka; 19.15 RISANKA; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.00	P. J., ameriški film; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 ZABAVA VAS ZEHA DEOVIĆ, oddaja TV Beograd; 22.40 POROČILA
ODDAJNIKI II. TV mreže:
14.55 London: EVROPSKI POKAL V ATLETIKI, prenos (do 18.00/15); 17.54 PROPAGANDNA ODDAJA; 17.55 Rim: EVROPSKO PRVENSTVO VATERPOLO: JUGOSLAVIJA: ITALIJA, prenos (slov, kom) (do 19.00/10); 19.00 MORJE, VREME IN VIS, dokumentarno glasbena reportaža; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENI ODER; 20.30 POEZIJA; 21.00 POROČILA; 21.05 ČLOVEK IN ČAS, feljton; 21.40 ŠPORTNA SOBOTA; 22.00 GLEDANO Z OČMI, dokumentarna serija (do 22.30)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, brata in strica
JOŽETA NOVAKA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala župniku za opravljen obred. Iskrena hvala kolektivu Nivo Celje za izrečeno sožalje, za besede slovesa tov. Oberžanu in njegovim stanovskim tovarišem za častno spremstvo do groba. Hvala vsem, ki ste ga s cvetjem in venci 'pospremili na njegovi zadnji poti ali drugače sočustvovali z nami v težkih trenutkih.
Žalujoča:
žena Marica, roj. Primon in brat Stane Kantužer z družino.
Štore, 3. 8. 1983
Svet TOZD Osnovna šola »Franja Vrunča«
Slivnica pri Celju
razpisuje dela in naloge
1.	v COŠ Loka pri Žusmu KV kuharico
za nedoločen čas
2.	v OŠ Slivnica kuhinjsko pomočnico
za nedoločen čas
Prijave sprejema svet šole v roku 8 dni po objavi.
Saviuia
SLOVENIJALES
LIK »SAVINJA« CELJE, n. sol. o. Mariborska 116, Celje
Komisija za delovna razmerja TOZD za Energetiko
in vzdrževanje
Objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1.	KLEPAR I
2.	UPRAVUALEC PARNEGA KOTLA Z ATK
(usposabljanje)
Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod I.:
-	poklicna kovinarska šola
-	do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj Pod 2.:
-	poklicna kovinarska šola (ključavničar)
-	eno leto ustreznih delovnih izkušenj
Če se boste odločili za sklenitev delovnega razmerja v naši delovni organizaciji, nam pošljite-pisno prijavo z osnovnimi podatki o vaših delovnih izkušnjah skupaj z zahtevanimi dokazi v 15-ih dneh od objave oglasa na naslov:
LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, 63000 Celje. Osebni dohodek za opravljanje navedenih del in nalog je po pravilniku o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
O izbiri bomo kandidate obvestili V 30-ih dneh od odločitve komisije za delovna razmerja.
Lestvici zabavnih in domačih melodii
Zabavne melodije:
1.	DALMACIJA, LJUBAV Sl VJEČNA - MILO HRNIČ
2.	LET’S DANCE - DAVID BOWIE
3.	A VITAR PUŠE - OLIVER DRAGOJEVIČ
4.	LJUBIM TRI DEČVE - F PLUS
5.	DŽULI-DANIEL
Domače melodije:
1.	NIAGARA CVIČEK - HENČEK
2.	KADAR Sl DOMA - MIHELIČ
3.	ŠE EN POGLED - HERVOL
4.	NAŠA DOLINA - SLOVENIJA
5.	OJ SAVINJA - VESELI HMEUARJI
Prodajalna MELODIJA v Cankarjevi ulici v Celju vam nudi bogat program plošč in kaset. Prodajalna MELODIJA - TDO »TEKO« CELJE - SOZD MERX
KUPON
lestvica zabavnih melodij _
izvajaléc_______________'
lestvica domačih melodij _i
izvajalec
Nagrajenca: Andreja Babič, Cankarjeva 3, Žalec
Branko Padjan, Gozdna 2, Rogaška Slatina
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. Kongresa 3a, Celje
Vsakič - nagrada velika plošča, ki jo izžrebanci dvignejo v prodajalni MELODIJA.
Center za socialno delo, Celje
v skladu z 81. členom statuta DO razpisuje dela in naloge
vodje Vzgojne posvetovalnice
Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev še naslednje pogoje:
-	da ima visokošolsko izobrazbo socialne, pedagoške ali psihološke smeri ali višješolsko izobrazbo socialne ali pedagoške smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojnega dela;
-	da je s svojim dosedanjim strokovnim in družbenopolitičnim delom prispeval k utrjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov;
-	da predloži svoj koncept o uresničevanju razvojnega programa vzgojne posvetovalnice in opredeli svojo vlogo pri uresničevanju programa
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Vloge s potrebnimi prilogami pošljite v roku 15 dni od objave na naslov Centra za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6/II z oznako »za razpisno komisijo«.
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbenega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotavljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni urednik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež (Šmarje, mladina), Violeta Vatovec Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Šentjur, kultura), Milena Brečko Poklič (Slov. Konjice, zdravstvo), Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika), Srečko Šrot (reportaža, kronika-kriminal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo), Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba in glasbeni urednik RC). Tehnični urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 12 dinarjev. Celoletna naročnina 540 dinarjev, polletna naročnina 270 dinarjev. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
m	ES	10	»
Bodice
Tabor pionirjev planincev
Planinski društvi Laško in Tabor v Savinjski dolini, sta med počitnicami organizirali tabor pionirjev planincev v Logarski dolini. Tabora se je udeležilo štirinajst mlađih planincev iz Laškega in pet iz Tabora.
Mlade planince so naučili vseh osnovnih vozlov, ki se uporabljajo v planinstvu, spoznali so jih s tehniko plezanja, alpinist Jože Zupanc pa jim je povedal, najvažnejše stvari v zvezi s samoreševa-njem, kar so pionirji planinci potem tudi praktično preizkusili.
Tabor je v celoti uspel, saj so planinci opravili vse predvidene ture: na Strehovec, Ojstrico, Kamniško sedlo, Turško goro in v Matkov kot. Poleg že prej naštetih stvari so se na teh turah naučili še hoje po melišču in kiinih ter spoznali lepote, ki jih skrivajo prelepe Savinjske Alpe.
ANICA KUMER
Narava se večkrat poigra s svojimi sadovi. Pogosto so nenavadne oblike in velikosti. Pri Martinu Kaču v Šempetru je na njivi zrasla ogromna redkev. Je bele barve, dolga je okrog 40 cm in težka nekaj manj kot tri kilograme. Korenine ima zavite kot lovke pri hobotnici, sicer pa je zelo okusna. Stanko Satler, ki nam je red-
kev prinesel, se je tudi slikal z njo.
Vreme jo je močno zagodlo vsem pridelovalcem hrane. Pridelkov je malo, pa še slabi so. Leskošek Justina z Babnega pa nam je prinesla dokaz, da izjeme vedno obstajajo. Ta črna redkev, ki je zrasla na njenem vrtu, tehta kar 2,25kilograma. Dovolj za štiri obroke povprečne družine.
Bom Koni’ča obuzdal
EttiI Fidler Iz Ivence vztraja pr! sedlarstvu
Nič čudnega, če cene podivjajo, Im pa Jih določajo ljudje s podivjano pametjo.
Beseda ni konj, zato so se nad zgovorni gospodarstveniki znašli na psu.
Kffub temu, da so ateisti, se Imajo za male bogove.
Naši gospodarstveniki so poštudirall novo zvrst športa, maratonsko plavanje v dolgovih.
Kaj, ko bi poleg davkov na premoženje uvedli še
-	davek na stolček.
Ponavadi obljuba dela dolg - v našem gospodarstvu pa dolgovi delajo obljube.
Priporočljivo bi bilo, ko bi naša trgovinska podjetja za prodajo živil zaposlila tudi arheologe -velika možnost Je, da bodo živila v skladiščih dosegla muzejsko vrednost.
AH odgovorni ljudje odmrznitev cen opravičujejo
-	z nadpovprečno visoko temperaturo v juliju?
MARJAN BRADAČ
Zadnje čase postaja konj spet zanimiv ne le za športnike, ampak tudi za kmete. Iz podstrešij prihajajo stare uzde, komati, sedla... Treba jih je popraviti. Ko pa novopečeni lastnik konja išče sedlarja, spozna, da v Sloveniji skoraj ni človeka, ki bi se s tem ukvarjal. Nekateri imajo vendarle srečo; prijatelji jim povedo, da živi v Ivenci obrtnik, Edi Fidler, ki po malem še popravlja konjsko opremo.
Obrti se je začel učiti 1944. leta. Takrat so bili mojstri mnogo bolj strogi kot danes, pravi, pa tudi več sč> si lahko privoščili. Vajenec je trdo delal. Dopoldne v delavnici
pri mojstru, popoldne pa je obiskoval vajeniško šolo. O kakšnih počitnicah seveda ni bilo govora. Pa so vajeniško dobo vseeno vsi preživeli, čeprav včasih malo modrikasti. Malo po vojni je postal
lo. Ne le, da zdravje ni pravo, tudi materiala ni. Usnje pušča barvo,-če ga že dobi, s starim pa ne more delati, ker poka po šivih.
Naprej ne ve, kako bo. Dokler bo lahko, bo še delal.
SSäüP
't Ui' ''gffir'JŽS Li>k /> •?-» -i-w:
AMADEUS POROČA
Le cvili, škripaj guma avtomobila! Moj korak je bolj zdrav in tudi cenejši Vsi, ki ne boste poslušali svarila, boste praznih žepov in debelejši!
mojster tudi Edi. Pa ne samo sedlarstva, hkrati se je učil tudi tapetništva. Takrat so imeli sedlarji kar precej dela. Konjev je bilo veliko, usnje se je dobilo, pa kvalitetno je bilo. Kmalu pa so začeli konje izpodrivati stroji, v ihti in borbi za boljši kruh smo konje skoraj iztrebili. Zato bi se Ediju precej slabo pisalo, če se ne bi ukvarjal tudi s tapetništvom. Po petdesetih letih je sedlarstvo tako v glavnem izumrlo. Edi je le še tu in tam popravil kakšen komat »konzervativnemu« sosedu, drugače pa sta se z ženo ukvarjala z dekorativnim' tapetništvom. Sin pa ni hotel ostati v stroki, postal je učitelj. Očeta je začela še boleti hrbtenica. Nekaj časa jima je pomagal fant, ki sta ga dobila v rejo, potem pa so ga vzeli nazaj. Priden je bil, pravi mojster, njega bi pa izučil. No, stvari so se obrnile drugače, pa sta ostala z ženo spet sama. Ko se je upokojil, ni zdržal dolgo pri miru.
Človek živi, dokler dela, si je mislil, potegnil iz omare staro orodje in.se spet posvetil sedlarstvu. To mu je danes hobi, tako kot drugim ribarjenje ali karte. »Nisem hotel preživeti življenja po gostilnah,« pravi, »zato sem začel delati stvari, ki sem jih znal. Kmalu se je razvedelo, da se spet ukvarjam s sedlarstvom, pa so prišli najprej sosedje in prijatelji, potem pa ljudje od vsepovsod.
Nikoli rie ve, kdaj ga bo spet zabolela hrbtenica, zato nikomur ne obljubi, da bo kmalu gotov. Kdor lahko, počaka, kdor ne more, vozi s starim naprej. Včasih ima starih stvari čez glavo in si zaželi narediti kaj novega. Za lanski obrtni sejem je naredil opremo za konje, prosili so ga, naj naredi nekaj tudi letos. Ne ve, če mu bo uspe-

Naslednika pa nima. Vajenca si ne more privoščiti, saj ima premalo denarja. Pravi pa, da bi rade volje komu pokazal, kako se oprema popravlja in dela. Boji se, da takega k njemu ne bo.
GORAN BERVAR

Artisti v Celju
Te dni je v Celju gostovala artistična skupina Colorado iz Osijeka. S strani artistične skupine je prireditev dobro uspela, saj so bile predstave zelo dobro obiskane, drugače pa...
Prireditev sem si ogledal na samem prizorišču in se trudil, da bi se javil med prostovoljce, ki so jih poklicali na oder, da na njih pokažejo svoje čarovnije. Toliko govora je o tem, kako človek z
močno voljo vse zmore, toda ko so na meni preizkušali čarovnije, je bila vse skupaj velika prevara. Čarovnik Roberto, kot so ga klicali, je v mikrofon rekel, da me bo hipnotiziral in z mano počel vse kar ga bo volja. Začel me je gledati v oči, vendar me ni niti poskušal hipnotizirati, tevmeč mi je povedal, kaj bo počel z mano, naj se ničesar ne bojim in naj čirp bolj kričim. Ker nisem hotel pokva-
TEKO CELJE
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN
40%
-	ženska, moška in otroška konfekcija
-	pletenine in usnjena galanterija
od 15. 8. do 15. 9.1983
VELEBLAGOVNICA »»T«, SALON »T«, NOVOST, OBLAČILA
TEKO CELJE
riti predstave, sem ga ubogal in kričal, on pa je z zloženo žago »žagal« moje telo. Postavljen je bil tako, da gledalci niso mogli videti, da je žaga zložena in tisti najbolj naivni so mogoče celo verjeli v skrivnost hipnoze. Podobno je bilo potem še z mnogimi ostalimi »čarovnijami«.
Za mnoge je ostalo nepojasnjeno kako se ženska, priklenjena z močnimi verigami lahko sleče, ko jo zaprejo v skrinjo. Toda vsakdo, ki je malo bolj točno pogledal, je lahko videl, da je ženska z lahkoto lahko vzela roko iz zanke in jo, potem ko se je slekla, zataknila nazaj v rin-ko. Za konec pa so pripravili nekakšno senzacijo in izstrelili žensko iz topa. Pravzaprav bi jo naj izstrelili. Top so postavili tako, da se prav nič ni videlo. Neko dekle je zlezlo noter in top so prižgali. Močno je počilo in trenutek zatem je s travnika priteklo dekle, enako oblečeno kot dekle, ki je zlezlo v top. Ampak vsi, ki smo stali pred odrom, smo lahko videli, da ni »ta prava«.
Prireditev je pokazala, da med ljudmi vlada veliko zanimanje za takšne in podobne »hece«. Ljudje si želijo videti nekaj posebnega, nevsakdanjega. Bojim pa se, da na tej prireditvi razen redkih posameznikov, niso prišli na svoj račun.
GORAN OBREZ