Leto XXVII. Štev. 14.
Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 7. aprila 1940.
Vredništvo v Lendavi hš. 67. — Uprava v Črensovcih, Slovenska Krajina.
„Ljubezen bedi in tudi v spanju ne spi.
Trud je ne utrudi, stiska je ne stisne, strah je ne ustraši, ampak kakor živ plamen in goreča baklja kvišku [plameni
in vse prešinja —
Kdor sam ljubi, pozna krik tega glasu.“
(Iz „Hoje za Kristusom“)
Letna naročnina v državi 30 Din, Europi 72 Din, z Mar. Listom letno 100 Din, v državaj prek morja 3 dolare na leto Novine i M. List s kalendarom. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din. Plačati se mora naprej. Št. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1·50 Din.
Dve mogočni sili
V času, ko oba sovražna tabora grešita proti osnovnim človeškim pravicam, pa čeprav, vsaj eden od obeh, o teh pravicah tako lepo govori; v tem času, pravim, s hrepenenjem iščemo nekoga, ki bi imel pogum, da to javno ugotovi in ki se dosledno drži večnoveljavnih načel.
Z veseljem moramo ugotoviti, da taka pogumna sila na svetu obstoja in se zove papež. Njegov dnevnik „Osservatore Romano“ („Rimski opazovalec“) je upal ugotoviti, da oba bojujoča se tabora, zlasti kar se tiče vojne na morju, grešita proti zakonom, ki bi jih morala spoštovati. Pri tem samo omenimo že znano dejstvo, da največ izgub na morju niso imele vojskujoče se, ampak takozvane nevtralne države.
Tudi papež je bil tisti, ki je največ storil za mir. Že pokojni papež Pij XI. zlasti, ko je v svojem tako pretresljivem govoru na radio svoje življenje Bogu ponudil, samo da božja pravičnost odloži šibo vojne. In vojna je bila odložena, gotovo tudi na molitev častitljivega starčka iz Rima. — Sedanji papež Pij XII. si je pa celo vzel za svoje načelo „opus iustitiae pax“, delo pravičnosti je mir. Ob vsaki priliki je molil, prosil in rotil za mir: pri vüzemski slovesni maši, v pismu državnemu tajniku, ko je klical predvsem otroke, naj molijo za mir; pri javnih sprejemih novoporočencev ob sredah, ko je prevzemel cerkev sv. Ivana Krstnika, v odgovoru na voščila za god, ko je govoril romarjem. Ko je 31. avgusta, to je 24 ur pred vkorakanjem nemških armad v Poljsko, prišel res zadnji trenotek, ki je odločil o usodi bodoče Evrope, je sveti Oče poklical k sebi poslanike Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Vel. Britanije pri Sveti stolici in jim izročil sledečo brzojavko vsem vladarjem omenjenih držav: „Vatikan, 31. avg. 1939. Sv. oče noče izgubiti upanja, da bodo tekoča pogajanja prinesla pravično in mirno rešitev, katero ves svet goreče želi in za njo moli. Njegova svetost torej v imenu Boga prosi nemško in poljsko vlado, naj storita vse, da se izogneta kakršnemu koli incidentu in da se vzdržita vsega, kar bi moglo poostriti sedanjo napetost. Vladi Anglije, Francije in Italije pa pozivlja papež, da podpreta ta njegov poziv.“
Ali niso ga poslušali. Izbruhnila je strašna vojna. Sedaj se papež z ganljivo ljubeznijo zanima za zgrablence in ranjence ter za begunce in jim pošilja pomoč. Dne 24. decembra je imel papež svoj božični nagovor kardinalskemu zboru v katerem je objavil znanih pet točk, na katerih da mora biti zgrajen bodoči mir: 1. pravica vsakega naroda do samostojnega življenja; 2. razorožitev; 3. mednarodne naprave, ki bodo skrbele za izpolnjevanje pogodb; 4 izpolnitev upravičenih zahtev prikrajšanih narodov in držav; 5. poglobljena zavest odgovornosti pri vladajočih.
Tolika prizadevanja so morala roditi vsaj nekaj uspeha. In res: predsednik Združenih ameriških držav, ki ni katoličan, je ponudil papežu roko za sodelavanje.
Uspeh bi bil še večji, ko ne bi bile na delu temne sile, zlasti prostozidarji, ki imajo v Angliji in Franciji velik vpliv. Zbirajo se v nekdanjem samostanu sv. Antona v Parizu. Njihovo delo je, da Anglija in Francija tako lepo ravnata s Sovjeti, čeprav so Sovjeti krivično napadli in zasedli polovico bratske Poljske, brez vzroka navalili na Finsko, zasedli vse važne točke v finskem zalivu in so končno zavezniki Nemčije, s katero sta Anglija in Francija v vojnem stanju. — Zlasti delujejo prostozidarji še zdaj v Franciji. Ob vsaki priliki govore o „klerikalni nevarnosti“. Zato je bil v parlamentu odbit z dvema glasoma večine zakonski predlog poslanca Mielleta, po katerem bi naj redovniki zopet dobili mesto v državljanskem pravu. Večina je bila dobljena s pomočjo skesanega komunističnega poslanca Nicoda, ki je smel ostati v parlamentu. Treba pa je poudariti, da je
Daladier zakonski predlog podpiral. Potem je bil trikrat zaporedoma zaplenjen verski tednik, ki je hotel objaviti poslanico kardinala Verdier. Tudi katoliški dnevnik „La Croix“ (križ) je ni smel priobčiti. Težave s policijo so imeli tudi nekateri duhovniki, ki so razširjali papeževo mirovno poslanico. Ponekod imajo oni otroci, ki obiskujejo redovne šole, sitnosti s podporo, katero sicer dobijo tisti, katerih očetje so mobilizirani. Prostozidarski glasili „La Lumière“ (svetlost) in „L’Oeuvre“(delo) nastopata proti temu, da po možnosti mašüje 30.000 duhovnikov, ki so bili mobilizirani.
Seveda je to Cerkvi sovražno delo tajno, a zato tem bolj nevarno. Cerkev se ne boji resnice, zato je dovolila dostop vsem, tudi nekatoliškim učenjakom, do soban, kjer hrani zgodovinske listine. Cerkev se boji neistine, zmote, o istini pa z božjim Učenikom ponavlja, da
„nas osvobuje“.
Jasno je, da podtalno delo prostozidarjev ne škoduje samo Cerkvi, ampak tudi državi. V zadnjem času je to na lastni koži občutila Španija, zato razumemo, da je 1. marca 1940. osvoboditelj Španije iz rok rdečih, general Franco podpisal zakon, ki bo zadal prostozidarstvu v Španiji smrtni udarec.
Tudi pri nas je voditelj slovenskega naroda Dr. Korošec v svoji novoletni poslanici govoril o prostozidarjih kot o enih izmed glavnih sovražnikov poleg komunistov in tujcev. Prostozidarji so se zelo branili tega očitka, znamenje, da jih je zadel v živo.
Boj med Cerkvijo in temnimi silami, ki bi hotele odvabiti ovce na svoje pašnike, bo trajal do konca časov. Vendar ima Cerkev tudi v tem oziru zagotovilo dobrega Pastirja o končni zmagi.
Protinapad zaveznikov
Izgleda, da začnejo zavezniki odločno delovati. To že kaže nova vlada v Franciji. Radi sistematične kršitve norveške teritoralnosti v norveških vodah, kar izvajajo nemške ladje že od začetka sovražnosti, zavezniki Francozi in Angleži več ne bodo spoštovali norveške nevtralnosti. Ta sklep je še odločilnejšega pomena.
Še važnejši pa je „vrhovni vojni svet zaveznikov“, ki je zasedal v Londonu 28. marca. To zasedanje primerjajo sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju.
Francijo so zastopali predsednik vlade in zunanji minister Reynaud, minister za vojno mornarico Camphinchi in letalski minister Laurent Eynac. V francoskem zastopstvu so bili še francoski veleposlanik v Londonu Corbin, glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Alexis Leger, vrhovni poveljnik na zahodnem bojišču general Gamelin, admiral Darlan, general Vuillemin in general Koeltz.
Veliko Britanijo pa so zastopali predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister lord Halifax, mornariški minister Churchill, letalski minister Kingsley. Vood, državni tajnik v zunanjem ministrstvu sir Alexander Cadogan sir Ciril Nevill, sir Dudley Pound in sir Edward Ironside.
Predsednik angleške vlade Chamberlain se je zahvalil predsedniku francoske vlade Reynaudu, da ga lahko pozdravi v Angliji in da mu čestita k imenovanju za predsednika vlade.
Vrhovni vojni svet je nato proučil položaj, kakor se je razvijal po zadnjem sestanku, ki je bil v Parizu dne 3. februarja, prav tako pa je proučil tudi ves strateški položaj zavezniške vojske. Ukrenil je vse potrebno za skupen nadaljnji nastop. Proučil je vse, kar je bilo doseženo z dogovorom med Reynaudom in Simonom, ki je bil sklenjen v decembru lanskega leta in želi, da bi se to sodelovanje razširilo na vse, kar se nanaša na koristi in varnost obeh narodov. S tem v zvezi sta obe vladi sprejeli naslednjo slovesno izjavo:
„Vlada francoske republike in vlada Nj. Vel. britanskega
kraljestva sta se sporazumeli da se ne bosta v tej vojni niti pogajali niti sklepali premirja in miru, razen po medsebojnem sporazumu.
Obe vladi se obvezujeta, da ne bosta obravnavali mirovnih pogojev, dokler ne bosta dosegli popolnega sporazuma na temeljih, ki so potrebni, da zagotove obema poroštvo in popolno varnost za njuni državi. Končno bosta po sklenitvi miru ukrenili vse, da bosta zavarovali kar najdalje svojo varnost in s pomočjo ostalih narodov izvedli obnovo mednarodnega reda, ki bo dal svobodo narodom, ki bo slonel na spoštovanju zakona in ki bo ohranil mir v Evropi.“
S tem v zvezi je, da je angleški zunanji minister Halifax poklical v London angleškega veleposlanika v Ankari, angleške poslanike iz Aten, Belgrada, Bukarešte in Sofije. Vsi ti diplomati morajo priti v London okoli 1. aprila.
V prvih dneh aprila bo prišel v London tudi angleški veleposlanik v Rimu sir Percy Loraine, kjer bo ostal nekaj časa.
V londonskih političnih krogih pripisujejo velik pomen sestanku angleških poslanikov iz balkanskih in jugovzhodnih evropskih držav. Smatrajo namreč, da so zavezniki s svojo nadoblastjo na morju, z veliko armado na bližnjem in daljnem vzhodu in s svojimi zvezami s Turčijo sposobni, da dajo balkanskim državam vsako stvarno zaščito proti morebitnim napadom. Poudarjaje, da Balkan predstavlja vrata najvplivnejšega prostora v sedanji vojni. Velika Britanija ne potrebuje ničesar od jugovzhodne Evrope. Njena edina želja v tem delu sveta je, da ohrani malim državam njihovo samostojnost. Odločena pa je in tudi v njeni sposobnosti je, da prepreči vsakomur sanje, da od jugovzhodne Evrope ustvari zase pot proti Bagdadu.
V pretekli svetovni vojni je bil eden glavnih ciljev zaveznikov ustvaritev neodvisne Jugoslavije. Po njihovi zmagi je bil ta cilj dosežen. V sedanji vojni pa je eden glavnih clljev zaveznikov ohranitev neodvisne Jugoslavije. V Londonu niti malo ne dvomijo,
da bo ta skromni vojni cilj zaveznikov tudi dosežen.
Iz vsega tega lahko razumemo, zakaj je sovjetski veleposlanik v Londonu Majski, šel k angleškemu zunanjemu ministru Halifaxu navidez, da bi protestiral proti temu, da so angleške vojne ladje ustavile v Pacifiku
dva sovjetska parnika, ju odpeljale v Hongkong in tam preiskale, v resnici pa je s tem obiskom hotel kaj več zvedeti o namenih zaveznikov.
Tako tudi razumemo, da je norveška vlada upala internirati nemško podmornico, kljub nemškim protestom.
Proračun za 4 mesece sprejet
Ministrski svet je sprejel proračunske dvanajstine za april, maj, junij in julij. Proračunske dvanajstine za te mesece znašajo okrog 5 milijard din. V tem znesku so všteti tudi krediti za posle, ki so se že prenesli na banovino Hrvatsko. Ta uredba je dejansko finančni zakon v pravem pomenu besede, ker ne vsebuje nobenih drugih pooblastil razen tistih, ki se strogo nanašajo na samo izvrševanje proračuna.
V teh dvanajstinah je za Slovenijo zelo važna postavka, ki določa kredite za ustanovitev petega in šestega semestra na medicinski fakulteti v Ljubljani. V dodatkih je nadalje tudi pooblastilo, da smejo slovenske občine zadržati še nadalje trošarinske postavke za alkohol, kakor lani. Ministrstvo za kmetijstvo ima v amandementu nadalje pooblastilo za izplačilo zneska 1,800 000 dinarjev dravvki banovini za državno žrebčarno v Ponovičah.
Poleg proračunskih dvanajstin za prvo četrtletje novega proračunskega leta je ministrski svet na snočnji seji sprejel tudi uredbo o financiranju banovine Hrvatske, kot se uradno imenuje uredba o financiranju samostojne banovine Hrvatske. Po tej uredbi se na banovino Hrvatsko prenesejo neposredni davki, zemljarina, zgradarina, pridobnina, uslužbenski davek in davek na
rente, to se pravi, vsi davki, ki se knjižijo skupaj pri davčnih upravah. Nadalje je banovina Hrvatska dobila vse takse na tem področju ter trošarino na vino, žganje in druge alkoholne pijače.
Izvzet pa je davek na poslovni promet, ki ostane še nadalje državni davek. Po uredbi o financiranju banovine Hrvatske postane sedanje finančno ravnateljstvo v Zagrebu banovinsko. V Zagrebu se bo ustanovil poseben inšpektorat finančnega ministrstva. Vsi organi davčne uprave postanejo prav tako banovinski. Pri sami davčni upravi bo pa poseben referent za državne davke. Podrobnosti o organizaciji skupne državne službe bo predpisal na predlog finančnega ministra še ministrski svet, in sicer v sporazumu z banom Hrvatske,
Na snočnji seji je ministrski svet po poročilu gradbenega ministra dr. Kreka o povodnji v naši državi odobril kredit 4 in pol milijona dinarjev za poplavljence. Od tega zneska dobi gradbeno ministrstvo 1 milijon dinarjev za podporo vodnim zadrugam, notranje ministrstvo 1 milij. din za podporo poplavljencem, kmetijski minister pa 2 in pol milijona dinarjev za nabavo semen, ker so po doslej zbranih podatkih povodnji že uničile posevke 60.000 jutrov zemlje, ki jih bo treba nanovo preorati in zasejati s koruzo.
Vabilo mladini, naj se posveti letalstvu
Aeroklub „Naša krila“ je izdal oklic vsej jugoslovanski mladini, v katerem jo poziva, naj v čim večjem številu vstopi v letalsko šolo. Svoj oklic sklepa s sledečim pozivom: „Mladina, kakor je svojčas glavna moč vojske ležala v stari dobi na oklopnikih, včeraj na topovih in
v napadalnih oddelkih, leži danes v novi sili, ki se je ločila od zemlje in zaplavala v zračne prostore. Letalstvo pomeni glavno udarno moč vsake države ter je njena najzanesljivejša obramba. Ta nova sila naše dobe zahteva, kakor nekdaj oklopna konjenica, prve viteze in najboljše junake vsake države.
Mladina, domovina vas kuče: Vstopite v letalsko šolo! Razvite svoja močna, mlada krila, kakor so bili vaši očetje junaki na mrtvi straži in jo čuvali kot grudo, na kateri danes živite. Bodite tudi vi njihovi vredni nasledniki in kot vitezi našega neba ohranite svetel sij neba svoje domovine. Mladina, tvoje mesto je v zraku. Kličemo vas, da na svojih močnih krilih bdite nad svojo domovino. Stopite v letalske šole. Bodite čuvarji našega neba, sen naše mlade domovine. Vsakemu mladeniču se nudi prilika, da v kratkem času postane letalec. Ta tečaj je razpisan in objavljen po vsej državi.
Iz vojne
Na več krajih Danske so zadnji petek slišali grmenje topov, ki je prihajalo iz bližine nemškega otoka Helgolanda. Poročila pravijo, da se je morala tamkaj odigrati pomorska bitka ali pa je bil letalski napad na nemške utrdbe.
2
N O V I N E
7. aprila 1940.
Nedela
po vüzmi drüga.
Pravo je Jezuš farizejom: „Jaz sam dober pastir“. Dober pastir da živlenje za svoje ovce. Najemnik, ki ne pastir i ovce neso njegove, vidi vuka priti i ovce ostavi pa zbeži i vuk je pograbi i razžene. Najemnik pa zbeži, ar je najemnik i nema skrbi za ovce. Jaz sam dober pastir i poznam svoje i moje poznajo mene, kak mene pozna Oča i jaz poznam Očo; i svoje živlenje dam za ovce. Še drüge ovce mam, štere neso iz te ovčarnice. Tüdi tiste moram pripelati i poslüšale bodo moj glas i bo edna ovčarnica i eden pastir. (Jan. 10, 11—16)
Čeravno je Jezuš kralj vseh kralov i gospod vseh gospodovavcev, čeravno njemi najbogatejši i najmogočnejši ravno tak slüžijo, kak najsiromaškejši, se vendar on ne imenüje krala, nego pastira. Čeravno je Jezuš neviden, nesmrten krao večnosti, šteromi ide vsa slava i čast na vekov veke, čeravno Jezuš kak krao večne slave i veličastva s svetov lübeznijov i milostjov vlada i kralüje nad vsemi narodi obširnoga sveta, se on zove pastira, ne pa krala.
Čeravno je Jezuš vsemogočen krao, šteromi je nebo prestol, zemla podnožje, angelske trume slüžabniki i zvezde na nebi korona; čeravno je Jezuš neskončno modri Bog, ki sedi na bleščečem prestoli i preisküje vse skrivnosti človeških src, vendar na Jezuši ne vidimo minlive slave, veličastva, ne minlive oblasti i moči, nego njegova moč i oblast se kažeta v njegovoj neizmernoj poniznosti i neskončnoj lübezni do nas.
Jezuš je resan naš dobri pastir, ki nas neskončno lübi.
Že njegovo rojstvo nam je jasen dokaz njegove neskončne lübezni. On najmre, ki je večna lepota i najvekše veselje nebeskih dühov, se je tak ponizo, da je na sebe prevzeo podobo umrlivoga človeka. To pa iz lübezni do nas.
Zapüsto nam je svoj sveti navuk. Keliko milijonov nevernikov, poganov se je že na te njegov navuk spreobrnilo! Keliko düš pripela tüdi dnesden na najbolšo pašo, v svojo sv. Cerkev! Vsako düšo, ki se na reč sv. evangelija približa njegovoj ovčarnici popela on na najbošo pašo, v svojo sv. Cerkev.
Jezuš, naš dobri pastir, ne vodi samo svojih ovc na najbolšo pašo, nego tüdi neumorno išče vsako svojo ovco, ki se je izgübila od njegove črede.
Pa še več. „Dobri pastir da svoje živlenje za svoje ovce.“ To je povedao pa tüdi včino. Zdignite gori svoje oči i poglejte, što je te, šteroga podobo vidite visiti na križi? Ali je ne Jezuš, dobri pastir? Da, da, on je. Hodmo k njemi z najvekšim zavüpanjom!
Apostolsko delo
V Angliji je jako razširjeno drüštvo „Apostolatus Maris“ (apostolat na morji), ki je začelo s svojim delom v Londoni, od tü se je pa razširilo po vso Angliji i po celom sveti. Naloga toga drüštva je, da skrbi za verski pouk i versko živlenje tistih, ki v glavnom živejo na morji ali pa dosta potüjejo po morji. Drüštvo ma svoje podrüžnice v 317 morskih pristaniščih i v 16 raznih državaj. Dosegamao je melo pri svojem deli velke uspehe i zdaj šče svoj delokrog razširiti. Ustanovilo bo več podrüžnic i sküšalo olajšati potovanje po morji tistim, ki bodo šli delovat kak misijonarje med pogane.
Okrožnica papeža Pija XII.
„Summi Pontificatus“.
Častiti bratje, če je pozaba medsebojne ljubezni, ki edina more pogasiti požar sovraštva, zgladiti spore in nasprotja in tako utrditi mir, za složno sožitje narodov vir največjih nesreč, ni narodom v vsej človeški družini kakršnega koli rodu nič manj pogubna zmota, ki svetno oblast razrešuje vsakega ozira in odvisnosti od Najvišjega, iz katerega kot iz prapočela in vrhovnega gospodarja izhaja posameznik in človeška družba; in ki svetno oblast odvezuje vsake vezi na kakršen koli višji zakon, ki kot iz pravrela izhaja od Boga, dajoč ji neomejeno svobodo in prepuščajoč jo samovolji in nestalni sodbi, ki se ravna le po zahtevah in koristih posameznega primera. Ko je tako zavržena božja veljava in božja postava, si svetna oblast v neizogibni posledici prilašča vrhovne, nobenemu zakonu podvržene pravice, ki pridejo samo Stvarniku samemu; postavi se na Njegovo mesto in povzdigne državo ali skupnost za najvišji smoter življenja, za vrhovni vidik nravnega in pravnega reda in tako odpravi vsak priziv na naravna načela ali krščansko vest.
Seveda pa si nočemo prikrivati, da se vplivi zmotnih načel k sreči ne pokažejo takoj v vsej svoji daljnosežnosti, v glavnem zato ne, ker je krščanski duh, v katerem so zrastli narodi, še vedno globoko vkoreninjen v srcih, čeprav večkrat nezavedno. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da je vsak družabni red, ki sloni na človeških postavah, ki
črpa svoje nagibe zgolj iz zemskega in oslanja svojo moč samo na zunanja sredstva, bistveno pomanjkljiv.
Kjer so zatajili odvisnost človeškega prava od božjega, kjer se ni mogoče obrniti drugam kot na nestalna pravila zgolj zemske oblasti, kjer vlada samovolja, ki jo usmerja in omejuje le koristnost, tam čisto zanesljivo tudi človeško pravo v najodločilnejših trenutkih izgubi moralno moč in ker te ni, v takih trenutkih ni več priznano in ne more terjati žrtev.
Res je, da tudi oblast, ki sloni na takih trhlih in krhkih predstavah, v kakih ugodnih okoliščinah more kdaj doseči zunanje uspehe, da površen opazovalec strmi nad njimi; toda pride čas, ko udari neizprosni zakon in se podere vse, kar je stalo na očitnem ali prikritem prepadu med svetnim, zgolj zunanjim uspehom in notranjo silo nravi in poštenja. Ta prepad pa zazija vedno, kadar svetna oblast ne prizna ali zavrže gospodstvo vrhovnega Zakonodavca, ki je dal vladarjem oblast, pa ji je določil tudi meje.
Tudi svetna oblast je po volji Stvarnika (kakor modro uči Naš veliki prednik Leon XIII. v okrožnici „Immortale Dei“), da ureja družabno življenje po določilih nekega reda, ki je v splošnih načelih neizpremenljiv, da človeku v tem življenju olajšuje pot do telesne, razumske in nravne popolnosti in da mu pomaga doseči nadnaravni namen.
(Dalje.)
Temeljito predavanje o Kat. akciji
Dr. Odar vseučiliški profesor je imel krasno predavanje o Katoliški akciji na vüzemskem zborovanju Slomškove družbe v Ljubljani 26. marca. V uvodu je podal definicijo KA ter jo označil kot „sodelovanje laikov pri apostolskem delu hierarhije.“ Ugotovil je, da vsak čas in vsako okolje zahteva svoj način apostolskega dela. Dočim je Gregor VII. mogel nasloniti delo Cerkve na svetne vladarje in so v XIII. stoletju dajati smer beraški redovi in je tudi v XVI. stoletju še pripadala pomoč Cerkvi raznim redovom, pa današnji čas ni tak, da bi se delo Cerkve moglo osloniti na svetne vladarje, delo redov pa bi bilo tudi vse preneznatno. Zato Cerkev svoje delo preureja in ga nasloni tja, kjer je pomoč najbolj gotova.
Kakor pa zahteva vsak čas svoj način apostolata, tako ga zahteva vsako okolje. Misijonarji dobro vedo, koliko drugače morajo poučevati preproste prirodne narode, kakor pa kulturne; tudi sicer je treba vsak pouk prilagoditi stopnji izobrazbe.
Če pa hočemo doumeti KA, moramo razumeti naš čas. Trije znaki naš čas posebno označujejo: splošno razkristjanjenje novo poganstvo in napadalno brezboštvo. — Papež v svojih okrožnicah in pismih opisuje splošno razkristjanjenje: krščanstvo so zenačili z drugimi verami, odpadli so od Kristusa, Cerkev so postavili v tostranstvo, zatajili so Boga in pozneje prišli do popolnega brezboštva. Ta vrstni red lahko opazujemo tudi pri nas. Seveda od dneva do dneva tega ne moremo opaziti. Toda, če primerjamo sedanji čas z onim pred 20 ali 30 leti, moremo do dobra spoznati razkristjanjenje, ki je nastalo tudi v našem narodu. Po velikih mestih naj bi odstranili cerkve in krščanske spomenike, pa bi ne ostalo o krščanstvu ničesar več.
Novo poganstvo, kot drugi znak naše dobe, pa je brez primere slabše kot je bilo staro-
poganstvo. Tisto ni tajilo Boga, dočim ga današnje v polnem obsegu taji in postavlja na njegovo mesto narod, raso, kri... Najstrašnejši pa je tretji znak naše dobe. Nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi Boga napadali, kakor danes to delajo z največjo besnostjo in do potankosti organizirano. Če bi to razmišljali, bi morali postati črnogledi. Vendar ima sedanja doba tudi v verskem oziru svetle točke. Če prebiramo statistike cerkvenega klera, cerkvenih organizacij, pobožnosti ljudstva, askezo prav v času največje mehkužnosti, zlasti pa živo evharistično življenje, moramo biti veseli. Tudi papež je tega vesel, kakor to večkrat poudarja.
Nekdaj se je mučeništvo pojavilo v posameznih primerih, danes pa kar v masah, če primerjamo Mehiko, Španijo, Rusijo in drugod. Kljub temu pa se mora Cerkev marsikje na terenu umikati. Papež Katoliške akcije, Pij XI. je videl rešitev samo v KA.
Nastane pa vprašanje? Zakaj KA? Zakaj ne zadošča kler in redovi? V boljše razumevanje je predavatelj povedal zgled: Pred nami je tovarna v vseh svojih prostranih dimenzijah, okoli ograja, pri vhodu napis: Nezaposlenim vstop prepovedan! Tisoči delavcev hodijo v to tovarno cel teden, po 8 ur na dan. Med te delavce je komunizem poslal svoje apostole. Ti zastrupljajo delavce-tovariše od jutra do večera, od ponedeljka do sobote. Župnik pa ima samo prižnico enkrat, kvečjemu dvakrat na teden, s katere pa vseh ne doseže, zlasti ne, ker se je v XIX. stoletju zgodil največji škandal, kakor pravi Pij XI. nekje, namreč odpad delavstva od Cerkve. Župnikovo delo napravi neuspešno komunistični agitator, ki obdeluje svojega tovariša-delavca ves teden, on pa le eno uro na teden, a še to uro doseže njegova beseda le tiste, ki pridejo k pridigi v cerkev.
Pa je zopet drugo vprašanje: Zakaj ne vrše apostolskega dela društva, katoliška društva, ki so prav zato ustanovljena, da služijo tudi delavstvu v pouk, zabavo in nadaljno izobrazbo? Zato ne, ker so društva ustanovljena zato, da zbirajo članstvo po delu, dočim se naše delavstvo izgublja med delom in ne po delu. Torej naša društva ne zmorejo s svojim delom priti v okom delu komunističnih agitatorjev in zavajalcev.
Torej: tako res ne more več dalje! In ne sme! Ne gre le za vero poedinca, ampak nas vseh. Dovolj je že, če v nas zbudimo to misel: Tako ne sme dalje. Glavna naša krivda pa je, da smo pasivni. Bojimo se zameriti. Vendar je resnica le ena in boj zanjo edin.
Druga misel pa je: Vsi in vsak posamezen je dolžan delati v smislu KA. Dobro primero je dal predavatelj z vojskovanjem. Nekdaj so najemali vojake za vojsko; potem je bilo delno
obvezno novačenje; zatem obvezno za vsakega, ki kakor koli zmore pomagati v vojski ali v zaledju. Danes pa se vojska ne vrši le na fronti, ampak je vojska totalitarna. Če pa hočemo v totalitarni vojni zmagati, moramo iti vsi kot celoten narod v vojsko.
Pokazal pa je tudi še, kako je KA v vsakem času imela drugačno poprišče. Pij IX. je dal katoličanom ukaz: Delajte! — To je bila tedaj KA. Leon XIII. je dal parolo za organizirano delo in so ob njegovem času kat. organizacije vršile dela KA. Pij X. je vse delo združeval z neposredno povezanostjo z Bogom v sv. Evharistiji. Benedikt XV. je odrinil politiko in socialno delo in so veljala takrat za KA le verska in kulturna društva. Pij XI. pa je potožil: Danes se vse organizira, le apostolsko delo ne. Pod njegovim navodilom pa se je tudi apostolat organiziral v KA, ki jo danes poznamo kot organizirano apostolsko delo pod cerkvenim nadzorstvom.
To sta tudi dva najbolj značilna znaka: organiziran apostolat in cerkveno nadzorstvo, dasi je vodstvo laično. Za to pa je treba posebne vzgoje in kvalitetnega izbora poedincev. Vsak stan pa ima svoje posebnosti; zato je tudi priprava za delo KA v vsakem stanu drugačno.
 misijonska poročila
Žalostna smrt izseljenskega duhovnika Jožefa Kastelica v Argentini na gori Aconcagua, visoki 7180 metrov.
Nekaj silnega je gorska podoba Aconcague. Ta slika je na gospoda Jožefa tako silovito delovala, da ni mogel odkloniti povabila ekspedicije, ki se je prav tedaj podala na Aconcaguo. V nedeljo 25. februarja ga že najdemo v Plza de Mula 4300 m visoko. Ob 3 zjutraj je prišel tjakaj na muli v spremstvu samega vodje ekspedicije. Vso noč sta bila na potu. Mašo je imel ob 12 in so nekateri celo pristopili k sv. obhajilu. Potrebni oltar je prinesel s seboj. Vino si je pa napravil iz grozdja, ker v tisti višini bi mu vino samo zmrznilo.
Morda ga je od utrujenosti, deloma pa gotovo tudi iz spremenjenega zračnega pritiska, bolela glava. Toda kaj zato. Naslednji dan je šla ekspedicija dalje na višino 5200 m, kjer je bilo postavljeno važno šotorišče. Tamkaj je že zadnja meja vsakega rastlinstva. Ne daleč od tam leži truplo Stepaniča, ki se je ponesrečil pred 16 leti. Še tjakaj je bil namenjen Kastelic, da vrže na pokojnega vsaj kapljo blagoslovljene vode.
Čim bliže je bil vrh gore, tem bolj mu je rastla želja, da jo zmaga. Hotel bi stopiti na goro, najvišjo na celini. Ta želja je postala strast in kljub zdravniškemu opozoriu, da bi višina 6000 m bila njemu nevarna, je hitel dalje. Glavna skupina je šla naprej, sestoječa iz 6 oseb. Med njimi vodja ekspedicije in žena ter Franke, ki je bil nekaj dni prej sam na vrhu, od koder je prinesel bronasto ploščo, ki so jo na vrhu gore lani pustili turisti iz Chile, ki so prvi stopili na vrh gore, kar so pa tudi drago plačali, kajti 3 so ostali gori, 2 sta pa bila hudo poškodovana, a sta se vrnila pohabljena za vse življenje. Zalotil jih je vihar. Tisto ploščo so sedaj nesli nazaj.
Za njimi, kak dan hoda, so hodili trije, med njimi Kastelic. Tovariša, ki tudi nista imela zdravnikovega dovoljenja, sta zgubila pogum na višini 5800 m. Pot je nadaljeval Kastelic sam. S seboj je nosil jed, ki je poseben preparat iz hranilnih snovi in je tistega prav malo treba za en dan. Nosil je s seboj tudi križ, katerega je hotel postaviti na gori, da bo z vrha vladal deželi. Glavna ekspedicija je pa nesla argentinsko zastavo in Marijin kip.
Sam je prišel do višine 6800 m, kjer je bilo postavljeno zadnje šotorišče. Toda še dalje je hitel. 7. marca ga je našla družba, ki se je tedaj že vračala z gore, na višini 6950 m. Bil je močno izčrpan po mnogih neuspešnih poskusih, da premaga zadnji del, a tudi najnevarnejši kos poti na goro „smrti“.
Družba, ki je brez nezgode prišla na goro, ga je hotela pregovoriti, naj se vrne z njimi, toda on je na vsak način hotel dospeti na vrh. Računal je tudi na to, da pridejo za njim še nekateri drugi, ki jih bo rajši počakal tamkaj.
Toda prišlo je drugače. 8. in 9. marca so divjale v gori hude nevihte in zato se seveda nihče ni mogel ganiti nikamor. Tako je ostal Kastelic sam v silnem viharju v neskončni gorski samoti, kamor ne pride noben drug glas kakor hrumenje viharjev.
Kako grozne ure je mogel doživeti samotni planinec tiste ure, si pač ne moremo predstavljati, ker nikdar še ni noben Slovenec stal tako visoko na gori.
Nevihte so prinesle tudi nov sneg. Toda kljub temu so se odpravili trije najbolj junaški nazaj v goro, kamor so prispeli 14. marca. Našli so šotor in nekatere Kasteliceve reči vse križem razmetane. Tamkaj je bil cepin, rokavice in kdo ve, kaj še.
Gotovo je to, da njega niso dobili, ne živega ne mrtvega. Pa tudi križa, ki ga je hotel ponesti na goro, ni bilo najti.
Kaj se je z njim zgodilo, ne moremo reči, vodja ekspedicije je podal izjavo, da ga smatra za izgubljenega. Saj je bil on sam tudi med tremi in so ga na moč iskali, a vse zaman. Ko bi bil raz goro kak drug izhod, bi še bilo kaj upanja. Toda tega ni.
Podnebne razmere na Aconcagui so sedaj skrajno nevarne, vendar pa se še vedno ukvarjajo z mislijo, da bi še enkrat spravili skupaj ekspedicijo, ki bi šla ponesrečenca iskat.
Gotovo je znano le to, da so ga živega zadnjikrat videli 7. marca in bi bil velik čudež, če bi v tistem mrazu in viharju in še slabo oblečen vzdržal toliko dni. — Vprav na veliko noč letos je 8 let, ko je prvič zbral Slovence k službi božji.
*
Jože Kastelic, brat jeseniškega župnika, duh. svetnika g. Antona Kastelica, se je rodil 23. dec. 1898 v Šmihelu pri Žužemberku, v mašnika je bil posvečen 29. junija 1922. Nekaj časa je bil kaplan na Koroški Beli, potem župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami in zatem kaplan na Jesenicah. Z Jesenic se je šel žrtvovat leta 1928 za slovenske izseljence v Francijo, od tam pa v istem svojstvu v Argentino. Molimo zanj!
Janez Hladnik.
7. aprila 1940.
NOVINE
3
Tabor Zveze poljedelskih delavcev v Soboti
Na občnem zboru centrale Zveze poljedelskih delavcev v Soboti je bilo sklenjeno, da se bo v nedeljo, dne 21. aprila t. l. vršil veliki delavsko-kmečki tabor v Soboti.
Spored:
Ob 9. uri služba božja za tiste, kateri se iste doma ne bodo mogli udeležiti.
Ob pol 10. uri zbiranje v Cerkveni ulici in nato sprevod skozi mesto na stadion športnega kluba „Mura“.
Ob pol 11. uri začetek zborovanja na stadionu, kjer bodo govorili zastopniki Zveze polj. delavcev in Kmečke zveze iz Ljubljane.
Ob pol 12. uri začetek igre Davorina Petančiča: „Slovenskega kmeta povest“ pod vodstvom g. prof. Potokarja. Nastopilo bo okrog 120 igralcev.
Zborovanje bo zelo poučno in igra nad vse zanimiva za vsakega, posebno pa za slovenskega polj. delavca in kmeta.
V Prekmurju smo imeli priliko prisostvovati že mnogim taborom in zborovanjem, toda takega tabora, kakor bo sedanji, še ni bilo v naši krajini in ga mogoče tudi kmalu ne bo. Na taboru se bomo srečali z 10 tisoči brati delavci in kmeti onstran Mure iz prelepe zelene Štajerske in Kranjske, kakor tudi iz bližnjega Medjimurja.
Zakaj naš tabor skupaj s Kmečko zvezo? Naš sezonski poljedelski delavec je kmečki sin in kmečka hčerka, njegov
dom je kmečki, družina kmečka in vsled tega sta naš sezonski delavec in kmet neločljiva; z ozirom na to niso ločljive tudi njune organizacije; Zveza polj. delavcev in Kmečka zveza. Naj torej ne bo hiše v Prekmurju, ki ne bi poslala vsaj 2—3 člane iz svoje družine na ta delavskokmečki tabor.
Dragi slovenski delavci in kmetje! Pridite na ta tabor polnoštevilno, da skupno z našimi brati manifestiramo našo moč in slogo. Tabor se bo vršil v prestolnici naše ožje domovine v M. Soboti in vsled tega moramo ta dan pokazati svetu, da nas je mnogo in da smo zavedni. Vse člane delavske organizacije, kakor tudi vse člane Kmečke zveze prosimo, da poagitirajo za čim večjo udeležbo na taboru. Vsi udeleženci tabora pa bodite napram gostom, ki bodo prišli od daleč prijazni in uslužni ter na razpolago z informacijami. Zdaj bo prilika, da pokažemo svojo dušo in bratsko ljubezen napram nam dragim Slovencem, ki pridejo ta dan v našo metropolo.
Spored sprevoda, sodelovanje godb in spored posebnih vlakov, ki bodo vozili zjutraj in zvečer, bomo objavili v prihodnji številki.
Iz pisarne Zveze polj. delavcev v M. Soboti.
Vojna in politika
Molotov, sovjetski zunanji komisar, je v svojem govoru ob priliki vrhovnega sveta Zveze sovjetskih republik, zelo ostro napadel Anglijo in Francijo.
Med Sovjetijo in Iranom je sklenjena nova trgovinska pogodba.
Italija. Tajnik fašistične stranke je odstavil 30 tajnikov fašističnih zvez ter na njihova mesta imenoval nove osebe.
Nemško gospodarsko zastopstvo je odšlo v Ameriko Čez Vladivostok in Tihi ocean.
Novo nemško zračno orožje. Strokovnjaki angleške vojne mornarice preiskujejo novo nemško orožje, ki se imenuje zračni torpedo. Nemško letalo je vrglo ta torpedo 6 km južno od Brilingtona. Torpedo je dolg 4 m, ima obliko smotke in je pobarvan z rumeno-plavo barvo. Na njem je naslikan angleški ministrski predsednik Chamberlain z dežnikom v roki. Ako zadene torpedo cilj na suhem, deluje kot bomba, če pa pade v morje, je nevaren ladjam kot mina.
Besedica „jaz“ na jeziku državnikov. Nekemu dijaku iz Newyorka se je ljubilo, da je seštel, kolikokrat imajo moderni državniki besedico „jaz“ v svojih govorih na jeziku. Za to je v poslednjih petih letih preštudiral govore, ki so jih imeli Hitler, Mussolini, Roosevelt, Daladier in Chamberlain ter je dognal: Hitler reče za vsako svojo 54. besedo „jaz“. Mussolini jo izreče za vsako 83. besedo. Roosevelt se oglasi z „jazom“ za vsako 100. besedo. Najbolj skromna sta Daladier in Chamberlain. Medtem ko Daladier vplete za vsako 234. besedo še besedico „jaz“, paChamberlain izgovarja to besedico še najmanjkrat — in sicer za vsako 250 besedo.
Zvonove bodo rekvirirali. Službeni list vlade v Nemčiji je objavil naredbo maršala Göringa o ustvarjenju potrebnih rezerv (zalog) kovin, ki služijo v voja-
ške svrhe. V tej uredbi se tudi predpisuje, da se morajo prijaviti in oddati vsi zvonovi iz brona.
Nova nemška „Bela knjiga“, ki je izšla za ameriško javnost, obdolžuje ameriško diplomacijo, da je na Poljskem skupno s Francozi in Angleži rovarila za vojno proti Nemčiji. Predsednik Združenih držav Roosevelt je opozoril javno mnenje, naj previdno sprejema objavo listin v Berlinu. Zunanji minister Cordell Hull pa je odločno zanikal vse tisto, kar se nanaša na ameriške osebnosti v teh listinah. Nizozemsko časopisje sklepa, da je nemška vlada prvotno računala resno z dejstvom, da bodo Združene države Severne Amerike podprle njeno prizadevanje za mir, toda sedaj, odkar je bil v Evropi državni podtajnik Sumner Welles, je to upanje popolnoma splahnelo. V Nemčiji delajo za to krivega Roosevelta samega. Nič bi Nemčiji ne bilo bolj neprijetno, pravijo nizozemski časopisi, kakor če bi bil Roosevelt v tretjič izvoljen za predsednika Združenih držav Severne Amerike. Zato so se odločili, da objavijo v obliki „Bele knjige“ celo vrsto diplomatskih listin, ki naj vplivajo na ameriško javnost proti Rooseveltu. Po mnenju nizozemskih listov je nemška „Bela knjiga“ propagandnega značaja in bo v Ameriki dosegla nasproten uspeh od tega, kot so ga ji namenili v Nemčiji, kajti Rooseveltov položaj bo še bolj utrdila, ker ameriško javno mnenje nič bolj ne zamerja, kakor tuje vmešavanje v njihovo notranje politično življenje.
Francoski redovniki na bojišču. Vodstvo zveze bivših bojevnikov-redovnikov je nedavno izdalo izčrpno statistiko o stanju zdaj vpoklicanih redovnikov v Franciji. Zveza šteje 6720 vpoklicanih redovnikov. Od teh je: 1038 šolskih bratov; 781 jezuitov; 342 dominikancev; 310 frančiškanov; 306 kapucinov in 232 benediktincev. Vsega skupaj ima 61 redov in kongregacij svoje člane na bojišču.
Glasi iz Slov. Krajine
Sobota. Zadnjo nedeljo smo spremili k večnemu počitku živinozdravnika g. Nemeša. Njegova prerana smrt je pretresla ne samo njegovo družino, nego tudi mnoge prijatelje in znance, ki jih je pokojni imel po celi Slovenski Krajini. To nam je tudi dokazal njegov pogreb. Naj počiva v miru!
Lendava. Preteklo soboto je na našo postajo privozil tudi salonski voz. Upajmo, da zdaj vlak ne bo več imel zamude, ali vsaj tako velike ne. — Okrožni urad iz Ljubljane je imel zadnjo nedeljo zdravstveno predavanje s skioptičnimi slikami v Hotelu Krona. Ljudi je predavanje zelo zanimalo, samo želeli bi, da bi se drugič vršilo ob 11. uri dopoldne, ne pa ob 10. uri, radi službe božje.
Kobilje. V zadnji Novinaj smo čteli, da je naš rojak vlč. g. Kisilak Koloman bio 9. marca v Rimi posvečeni za duhovnika. Istina, velika boža milost i sreča je to za celo našo mlado ekspozituro. Šče vekša sreča pa je za nas, da so naš gospod novomešnik že doma. Tak po tihom so se samo domo postavili. V nedelo pred večernicami smo njim napravili sprejem pred cerkvijo. Pozdravili so jih zastopniki občine, šole, društev i šolska deca, na to pa šče v cerkvi naš gospod dühovnik. G. novomešnik so nam podelili svoj blagoslov i opravili prve slovesne večernice med nami. To nedelo pa bodo darüvali v naši cerkvi novo sv. mešo. — Na Vüzemski pondelek je naš FO priredo v tükajšnji šoli akademijo z obširnim sporedom i igro „Če sta dva“. Ob toj priliki je položilo 14 mladcev svojo oblübo Bogi i domovini, šterim iz srca čestitamo i njim želemo z iskrenov prošnjov, da zaoblübo zdržijo.
Hotiza. Pri nas škropijo drevje proti kaparju San José; delujeta dve motorki in ena nahrbtna škropilnica. Ako se takoj v začetku ne prepreči razširitev tega zajedavca, potem bo v par letih uničena naša izvozna in sadna trgovina. — Zato je dolžnost vsakega sadjarja, da gre oblasti na roko in se točno ravna po danih navodilih.
Kapca. To nedeljo se vrši ob 10. uri v šoli občni zbor selekcijskega društva Lakoš-Kapca.
Razpis. Krajevna protituberkulozna liga v M Soboti razpisuje službo zaščitne sestre. Mesečna plača 1000 din. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Prošnje je vložiti do 15. apr. 1940.
—	Preds. lige, sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r.
Beltinci. Zelo slovesno smo obhajali letos vüzemske svetke. V prvoj vrsti spada predvsem petje, drügo pa red. Red je bil letos na velko soboto takši, da je resan hvale vredno. Zahvala ide pač g. kaplani Gomboci, šteri so tak lepi red vpelali v našoj fari. Pa tüdi naši vrli pevci so se istinsko potrüdili i so svoje znanje pokazali že na cvetno nedelo i na velki petek s „Pasijonom“, šteroga so odlično zaspevali. Dosta večerov so naši pesmari žrtvüvali za Božo čast i resan so se tüdi vö pokazali na Vüzem. Vsa čast ide g. kantori Šprageri, ki obhaja letos med nami 20 let svoje kantorske slüžbe i pa našim pevcom. Le naprej tak, vse za Božo čast.
—	Beltinski farnik.
STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE se ponovno dobijo za 30 dinarov v knigarni pri Zver Ivani v Soboti.
Nesreča našega rojaka v tüjini. Naš rojak Červek Kalman, plač. natakar v hoteli „Imperial“ v Beči, se je vozo z automobilom na obisk k svojemi prijateli i kda se je ponoči vozo domo, je vküper vdaro z drügim automobilom. Vdarec je bio tak jaki, da sta se obadva automobila vüžgala, Červek K. si je zlomo levo roko i je poškodüvani po teli, drügi šofer je bio na mesti mrtev, dve osebi pa sta težko ranjenivi. Vsi so v bolnici. Zrok nesreče ešče ne ugotovleni.
Naši v Ameriki. V Bethlehemi se je ponesrečo mladi slovenski mesar Frank Kranjec. Pri rezanji mesa se je tak nesrečno smekno v nogo, da so ga morali odpelati v Easton Hospital, kde je bio več dni v dobroj zdravniškoj oskrbi. Rana se dobro celi i v kratkom bo lehko znova nadalüvao svoje delo.
Hrvatska ima svojo finančno samostojnost. Ob tej priliki „Hrvatski dnevnik“ naglaša, da je plačevanje davkov zdaj domovinska dolžnost.
V Varaždinu bo odprta rudarska šola. Pristojne oblasti so pregledale novo stavbo rudarske šole v Varaždinu, ki je bila 31. marca blagoslovljena. 1. aprila se je pričel na šoli že reden pouk. Za šolo se je priglasilo 60 kandidatov, ki bodo morali polagati sprejemni izpit. Pripuščenih bo samo 25 kandidatov. Šola bo imela svojega ravnatelja in nekaj profesorjev, nekatere predmete pa bodo poučevali tudi profesori varaždinske realne gimnazije.
Pogled po državi
Predsednik vlade odlikovan z nemškim redom. Nemški poslanik v Beogradu je izročil predsedniku vlade Cvetkoviču red nemškega orla I. stopnje, ki ga je z njim odlikoval kancler Hitler.
Beograd. Nova uredba za tehniške fakultete: Kot osmi predmet se bo predavala „teorija in graditev motornih vozil.“ — Pri socialnem ministru je bilo slovensko zastopstvo za naše socialno-politične zadeve. - Imenovani so 3 novi senatorji: Dr. Georg Grassl, bivši senator in dr. Friedrich Popp, evangeljski škof, kot zastopnika nemške manjšine, dr. Imre Varady pa kot zastopnik madžarske. — Podpisana je bila uredba o hmelju. Odzdaj naprej brez dovoljenja nihče več ne bo smel saditi hmelja. To je bita stara zahteva hmeljarjev, kateri so se pritoževali, da so jim novo nastali hmeljarji po drugih krajih kvarili cene in sloves savinjskega hmelja.
—	Vršila se je važna seja vodstva JRZ za drinsko banovino. Govorilo se je o sodelovanju Srbov in muslimanov v Bosni.
—	Ministerski svet je na predlog ministra za zgradbe dr. Kreka predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskem cestnem fondu.
Celje. Novo 3 nadstropno palačo je tu zgradil Pokojninski zavod iz Ljubljane. Stavba je veljala 3 milijone in pol Din.
Ljubljana. Imenovan je za docenta za filozofijo, pedagogiko i metodiko religijskega pouka v 7. pol. skup. na teološki fakulteti ljubljanske univerze dr. Anton Terstenjak, dozdaj suplent bogoslovja v Mariboru. Mlademu gospodu, ki je radi svojih krasnih predavanj med našimi bogoslovci izredno priljubljen, iskreno čestitamo!
Dr. Andres, nas trgovinski minister je bil slovesno sprejet v Bukarešti in je imel govor na radio, ko se je otvarjala trgovinska zbornica obeh držav.
Zagrebčan iznašel smrtne žarke. Tehnik Miroslav Boroevič trdi, da je po petletnem študiju dosegel, da se lahko pošiljajo električni valovi, združeni skupaj s strupom, v določeni smeri na neomejeno daljavo. Ti žarki imajo moč, da prodirajo skozi steklo, les, zid, zemljo in beton. Ne morejo pa prodirati skozi železo in jeklo. Žarki delujejo na ta način, da se s strupom, ki uničuje vsak organizem, pošiljajo v določeni smeri in nadaljujejo svojo pot tudi že po doseženem cilju. Ta svoj izum je preizkusil na kuncih pa tudi na ljudeh s plinom solzavcem.
Hrvatski kolki. S 1. apr. je banska oblast v Zagrebu stavila v promet posebne kolke bivše savske banovine, ki so pretiskani z napisom „Banovina Hrvatska“.
ZANIMIVOSTI
Zgodnji Vüzem. Letos je bil Vüzem en najbolj zgodnjih 20. stoletja, šele leta 2008, torej čez 68 1et, bo Vüzem tudi zgodaj. Še bolj zgodaj je bil Vüzem leta 1913, in sicer 23. marca, kar bo tudi leta 2008. Najbolj zgodnji Vüzem, kar je sploh mogoče, je 22. marca, in so ga imeli l. 1818 in potem ves čas ne in ga bodo spet imeli l. 2285. Da je dne 24. marca Vüzem, kakor letos, se pa še manjkrat pripeti kot da je 22. ali 23. marca. Zadnjikrat je bil 24. marca Vüzem leta 1799 in bo spet leta 2393. Če je Vüzem kdaj tako zgodaj, je potem čez tri leta tako pozno, kot je sploh mogoče; in to bo 1. 1943, in sicer 25. aprila.
„Ciganska kraljica“ Kata Nikolič umrla, stara 202 leti. V Bregani je v ciganskem šotoru umrla v starosti 102 leti „ciganska kraljica“ Kata Nikolič. Starka, ki je zadnji čas tehtala samo 30 kilogramov, zapušča 7 otrok, 55 vnukov, 227 pravnukov in 22 prapravnukov torej skupaj nad 300 potomcev. Kata Nikolič, ki je kot ciganka živela, ni bila rojena ciganka. Bila je nezakonska hči neke premožne Slovenke, ki je svojega otroka skrivaj rodila in ga izročila kmalu po rojstvu neki ciganki, ki je obenem dobila tudi 100 kron. Ciganka je otroka vzgojila kakor lastnega. Ko je bila Kata 15 let stara, se je poročila s sinom svoje krušne matere in je poslej z njim delila vesele in žalostne dni ciganskega življenja. Njen mož je bil pozneje izvoljen za „ciganskega kralja“ in zato je tudi njej ostal do njene visoke starosti naslov „ciganska kraljica“. Zadnja leta je bolehala in si je želela smrt. „Ne vem, zakaj je name smrt pozabila“, je dejala „saj vse svoje življenje nisem nikdar storila nič krivičnega“. In govorila je resnico. Medtem ko so številni člani ciganske družine, s katero jo je usoda povezala, živeli od tatvin, se je Kata vedno preživljala s poštenim delom.
„Oče brezžičnega brzojava“,
profesor Edvard Branly je umrl v Parizu, star 93 let. Iznašel je radijski konduktor. Njegovo iznajdbo je izpopolnil slavni italijanski znanstvenik Marconi, nakar smo dobili sedanji radioaparat. — Branly je bil možat, praktičen katoličan, ki je vedno odkrito in neustrašeno kazal versko prepričanje. Bil je med drugim član papeške akademije znanosti in profesor na katoliški univerzi v Parizu. V smrtno nevarni bolezni je z veliko pobožnostjo prejel sveto popotnico. Francoska vlada je sklenila, da velikemu možu priredi državni pogreb. Pogrebni obredi so bili v baziliki Notre Dame.
Oglas!
Cigan Jožef v Črensovcih „Marof“ bo dne 14. t. m. to je v nedeljo popoldne ob 13. uri odaval staro travo in otavo na travniku okrog hiše in tudi gospodarsko orodje.
4
NOVINE
7. aprila 1940.
Alojz Pečič i žena Marija, Ferme a l’Age. G. urednik! Vu začetki mojega pisanja vas najprle oba lipou pozdraviva i se vam zahvaliva, ka redno vdablava Novine i Marijin list. Kalendar sva tudi dobila, samo ka zdaj pošta hodi malo kesnej, kak je hodila pred bojnov. G. urednik, kak paster za ovce, tak se brigate za nas in nas tolažite. Bodi vam lepa hvala za ves vaš trüd. Višek poslane naročnine
darüjeva na podporo Novin i Marijinoga lista. Zdaj vas pa ešče ednok lipou pozdraviva i ostaneva z Bogom.
Trstenjak Franc, Epinay sous Senart. Spoštovani g. urednik Novin! V prvoj vrsti vas najlepše pozdravim i vam želem zdravje od Gospodnoga Boga i blažene Device Marije. Naj vas Bog ohrani še vnogo let, da bote po Novinaj vodili nas, ki smo v tüjini.
Gospodarstvo.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu plačuje pri izvozu žive govede v Nemčijo in Italijo naslednje cene:
za Nemčijo za Italijo Voli prima	din	9.25	I.	din 	9.—
Voli I.	din	8.50	II.	din 	8.25
Voli II.	din	7.25	III.	din 	7.50
Voli III.	din	6.—
Krave prima	din	7.50	I.	din 	7.50
Krave I.	din	7—	II.	din 	7.—
Krave II.	din	5.—	III.	din 	5.50
Telice in voli do
dveh let prima	din	9.—	I.	din 	8.75
" 	" I.	din	8.—	II	din	 7.75
"	" II.	din	6.25	III.	din 	6.50
"	" III.	din	5. —
Biki prima	din	8.—	I.	din 	8 —
Biki I.	din	7.—	II.	din	 7.—
Biki II.	din 6.25 III din 6.25
Biki III.	din	5.-
Izvozniki dobe gornje cene plačane za 1 kg žive teže franco nemška meja odnosno Reka. Teža in kakovost živali se določi na Dunaju odnosno na Reki. Teža živali mora biti pri utovarjenju za Italijo najmanj 500 kg, a za Nemčijo najmanj 600 kg. Natovoriti se sme v en vagon samo 12 glav. Ker so stroški za vagon isti, ako je natovorjeno 6000 kg živine ali pa 9000 kg zato je umestneje, da se izvaža čim težja živina.
Razlika v teži (kalo) ob priliki utovarjenja in tehtanja na
Dunaju odnosno na Reki znaša za žival od 40 do 120 kg. Ker je pri obračunavanju merodajna samo teža, ki jo ima žival na Dunaju oziroma na Reki, zato nikakor ni umestno živali pred nalaganjem preveč nakrmiti in napojiti s slano vodo, kar se le prerado dogaja, da bi bile živali čim težje.
Povprečno moramo računati, da dobi izvoznik, ako računamo kalo, transportne stroške in druge manjše izdatke 1—1.80 din za 1 kg manj kot so gornje cene.
Tudi je iz prednjega razvidno, da je v Italijo primerneje izvažati II. in III. razredno živino kot pa v Nemčijo.
Na gornje cene posebno opozarjamo naše kmetovalce.
CENE
Cene goveje živine na sejmih.
Voli. Zagorje ob Savi 5.50—8 din, Videm 6.50 - 7.50 din kg žive teže. Junci za vožnjo 6—6.50 din kg žive teže.
Biki. Lendava 5—6.25 din kg žive teže,
Krave. Ljutomer 3—4.50 din, Lendava 3—3.50 kg žive teže.
Telice. Ljutomer 4 din, Lendava 4.50—5 din kg. žive teže.
Teleta. Ljutomer 5—6 din, Lendava 5—6 din kg žive teže.
Cigani so ukradli šunko misleč, da brez vüzemske šunke pridejo v pekel
Pred vüzemskimi prazniki so v Gornjem bregu pri Senti trije cigani vdrli v kamro posestnika Lajtaja Štefana in odnesli vse suho meso, med njim pa tudi 4 šunke. Orožnikom se je posrečilo tatvino izslediti. Pri zasliševanju so cigani priznali tatvino; eden izmed njih, Dimovič Antal po imenu, je jokaje izpovedal orožnikom, da je bil prisiljen ukrasti šunko, ker je mislil in bil prepričan, da vsak človek, ki za Vüzem ne je šunke, pride po smrti v pekel. Radi tega je mnogo mislil in molil, da mu ne bi treba bilo trpeti v peklu, počasi pa je prišel do spoznanja, da mu to ne bo koristilo. Samo takrat pride v nebesa, če bo na veliko soboto in na Vüzem jedel šunko. Denarja ni imel, s čim naj si kupi šunko? Iskal je rešitve, končno se je vdal na prigovarjanje svojih tovarišov, ki sta mu še dala edini izhod iz zadrege: vlomiti in ukrasti nekje šunko. Orožnikom so se cigani zasmilili in so jim omilili kazen.
Za smeh
Neugodnost.
—	A: Moja žena zna izvrstno kuhati i denok ne küha.
—	B: To je ne nikaj. Moja nema pojma od kühanja, pa küha.
Pri živinozdravniki.
—	Gospod doktor, dobo sam močen vdarec v glavo!
—	Pa jas sem vendar živinozdravnik.
—	Znam, ali vdarec sem dobo od konja.
Svinje
P o l  d e b e 1 e. Ljutomer 8 din, Lendava 6—7.50 din kg žive teže.
Debele (špeharji). Ljutomer 10 din, Lendava 9—11 din kg žive teže.
Mariborski trg
Meso. Teletina 12 din, svinjsko meso 13—15, slanina 15—16 din, pljuča s srcem 7—8 din, reberca 12—13 din kg.
Silje. Pšenica 2 din, žito 1.75, ječmen 1.75, koruza 1.50—2 din, oves 1—1.25 din, proso 2 din, hajdina 1.25 din, graj 4—6 din za liter.
Krma. Sladko seno 130—145 din, kislo seno 90—110 din, pšenična slama 60—65 din stot.
Sadje. Jabolka 4—8 din, hruške 6—8 din, suhe slive 10 din, celi orehi 9 din, luščeni 28 din kg.
PENEZ
London 1 fünt               173—217 Din Pariz 100 frankov            98—123 Newyork 100 dol       4424—5520 Nemška marka         14·70—14·90
KOTIČEK
ZA GOSPODINJE
Z A L A R  M A R I J A
Vrt v aprilu
Ko je opravljeno prvo delo, prekapanje vrta, pognojenje in podkopanje gnoja, ko so urejene steze in stezice, pride na vrsto kramp, da vse gruče raztolčeš in z grabljami poravnaš površino grede, da bo vse ravno. Končno so v pomoč otročje roke in naloga teh bo, vso zemljo zdrobiti v prav male delce, da boš lepše sejala in sadila. Deca hodijo ob gredah in z rokami drobe zemljo. To pa na lep sončni dan, ko je zemlja že izsušena. Če je pa zelo suha, jo lahko z luknjičasto kangljo poškropiš, a ne polivaš, da jo zopet preveč ne zmočiš. To drobljenje zemlje traja par dni, ker zopet in zopet se bo našla gruča zemlje, ki je za sejanje prevelika.
Končno dobro premisli, kaj boš sejala in koliko za sproti in sproti rabiš, da ne bo enkrat solate cele koše, potem zopet niti bilke. Torej seješ na vsakih 14 dni. Letos bo pozna vsaka setev radi dolgega mraza. Sejaj redko, od gostega sejanja ni dobička. Če pa boš redko sejala, se bo lepo razrastla salata in tudi s presajanjem ne boš imela toliko dela, ker bo mnogo solate ostalo na svojem mestu, katero boš rahlo okopala pa bo razrasla v lepo glavo. Vzemi „majniško kraljico“, ta je hitro zunaj; je mehka in daje lepe glave. Prav dobra je „ljubljanska ledenka“. Ta da velike kupe solate, ker je bolj trda in hruštava. Solata za vezanje ima zelo dolge glave, je izdatna in se je res do sitega naješ. V grabice sejati ni dobro, ker se ne izrabi vsa zemlja, za presejanje je pa še čas. Takrat delaj v vrsto. Poškropi vsak dan.
Drugo je spinača. Ta rabi sočnato zemljo. Vsaka je dobra. Mondold je najboljša. Poleg špinače posejaj rdečo redkvico. Zeleno listje od redkvice boš skuhala s špinačo, bo zelo dobra mešana zelenjava.
V posebni prostor posejaj peteršilj.
Sejaj ga po dve ali tri vrste in zelo redko. Poleg peteršilja pride korenje. Tudi tega vzemi po dve ali tri vrste. Posebno gredo imej za rdečo peso, ki bo vsaka dobra, najboljša ona mala glavica. Ohrovt, koleraba in zelje ima vsak posebno gredo, da se vse ne zmeša. Grašec se polaga 10 cm en od drugega po eno zrno in le pol cm globoko, toliko, da je z zemljo pokrit. S šibjem pokrij to gredo, da ti ptiči ne pozobljejo grašička. Posebej pride fižol, nizki in visoki za na preklje. Daj po dva ali po tri bolj globoko v jamico. Jamice naj bodo toliko narazen, da lahko pozneje vmes posadiš solato. Paradižnike pozno seješ, ker zelo radi pozebejo. Karfijola uspeva v senčnem kraju, toda ne v senci, nego v hladni legi. Meni jo je vrtnar vsadil v bližini drevja. Če boš pa sadike v zemljo sadila, naredi najprej jamico precej globoko, nalij v jamico vode, da bo imela korenina vlago in se bo prijela. Ko je to vodo zemlja že popila, tedaj šele sadiko vsadi in pokrij ter stisni z zemljo. Tri dni zjutraj in zvečer zalivaj z vodo. Boljša je topla, od sonca ogreta voda, ki jo imaš čez dan v škafu ali v kadi na soncu; zlasti za večerno polivanje. Med zeljne sadike polivaj z vodeno gnojnico. Paradižnike boš presadila po pol metra narazen, da jih sonce ogreje. To bo šele v maju. Ne pozabi na češenj, čebulo, (lukec) drobnjak za juho pa imaš že skoro vse. V prekmurski zemlji sijajno uspevajo melone, le to, da jih prekmurci ne marajo. Pa so res dobre v vročini.
Nekaj cvetic tudi spravi v svoj vrt. Tako imaš vse in tvoj vrt bo tvoje veselje. Torej na delo. Za vso to zelenjavo boš dobila pravočasno še navodila v „Novinah“ kako neguješ v vrtu posamezne sadike, pa gotovo tudi, kako boš skuhala zelenjavo, da boš imela skozi vse poletje dober obed, poln zdravilnih snovi ter hitro skuhan.
Službena naznanila
Vsem občinam!
Sporočam, da se bode na osnovi po Ministrstvu trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 27. II. 1940. štev. 856 odobrenega delavnega programa vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postajah za kontro sodov v letu 1940 in sicer:
V	G. Radgoni dne 8, 9. in 10. aprila
„ 6, 7. in 8. maja „ 4, 5. in 6. junija
V	M. Soboti dne 11. in 12. aprila
„	9.	in	10	maja
„	7.	in 8.	junija
V	Ljutomeru dne 13, 15. in 16 aprila
„	11,	14	in	15. maja
„	10	in	11.	junija
O gornjem obvestite svoje področne občine radi objave interesentom.
Sreski nač. GRABRIJAN s. r.
POŠTA Hozjan Franc, á Avril. Mati so na račun lanskoga duga plačali 20 din, ostane šče 8 d. in za poslani kalendar 10 din
Prodam
posestvo, dva orala zemlje, vinograd, njiva, sadovnjak in stanovanjska hiša. Naslov: Ludvik Mir, Murščak št. 62. p. Sl. Radenci
I 56|40 - 10.
Dražbeni oklic.
Dne 20. maja 1940 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Turnišče vl. št. 38 B 36|a, b 37|a, b|polovica p. št 266 njiva „Ogradi“ vl. št 437 B 11, 12 p. št. 21, hiša št. 118, sedaj 25. dvorišče, vrt, vl. št. 443 B 15|a, b p št. 968 pašnik „Novohijovogatiban“, vl. št 517 B 34|a, b l|8-inka p. št. 814 njiva in travnik „Dolnje gorice“, vl. št. 863 B 17|b, 3|10-inke p. št. 918 travnik, ko. Nedelica vl. št. 318 B l|a, b p. št. 103 njiva in travnik „Gornje njive“.
Cenilna vrednost Din 52.900 — Najmanjši ponudek Din 35.271·— Varščina	Din 5290· —
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkasneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
odd. U. dne 21. marca 1940.
Išči i najdeš
(Nadalüvanje.)
To pa nej moja briga, je pravo te zvünski, to je tvoja skrb, či ti je vola. I rejsan. Tinek je bio pri voli. Bom jo že vido, je pravo. Bila je nedela. Zbirali so se lüdje vsakši na svojem starom mesti. Tü so stali dečki iz te vesi, tam dekle z ove pa tak naprej. Tüdi Tinek je stao s svojimi pajdaši pred ednov bunticov kak že vsigdar. Že so znali dečki za koj se ide, pa tüdi njemi se je šlo za to, kda de rejsan šla ta Francuzinja s svojimi pajdašicami mimo. I šle so. Šteri so jo že poznali, so pravili: Ta je! I Tinek! Kda so odišle mimo, je stopo iz kroga svojih dečkov, se postavo na sredo ceste i si je deklo tüdi odzaja dobro pogledno. Te se pa obrno k dečkom i pravo: Dobra je — samo zdaj moremo iti k meši. Šli so. Ešče so se ednok vidli prle, kak so bili v cerkvi. Kda je pa bio slüžbi božoj konec i smo šli domo, je pa samo ednok prišlo pitanje. Ja, ka je pa toj ftički ime? Eden je pravo: „Lekaj je Micka, drügi Marička, tretji
Marika i Mica a Tinek, kak grča, je pa po svoje povedao; naše najbole domače de, či mo jo za Mariko zvali. Tak je tüdi bilo. Šče štirnajst dni pa sta Tinek pa Marika šla vküper od večernice proti vesi, odkec je bila Marika doma. Vidilo je vse — Tinek pa Marika se radiva mata, lejko za fajnščeka bo. Mislila sta si pa vsaki svoje. Tinek, kak dober dečko, je pač šteo naj bi Marika bila dekla, štera bi naj prišla iz njegove šole, a Marika je pa štela, naj bi Tinek plesao, kak bi ona igrala.
Tak se je vidilo ka se na gosci štükata. Tinek se je nej püsto. Z vsem je bio zadovolen, samo edno je bilo, ka ga je pikalo v srci. Tü pa tam je što povedao: „Marika je takša pa takša ali pa tisti pa tisti odi k njoj, pa v Franciji je bila i Bog zna ka. Tineki je pa v istini te guč šo nad edno vüho notri, nad drügo pa vö. Bio je v istini tüdi on preci zatelebani v Mariko. Z Marikov je pa tak bio konec. Tineki je vörvala i z ednoga kraja je celo gledala domače dečke. Tinek si je pa mislo: To tak nede. Mariko jes morem do
kraja spreviditi, ka je za edne ftičke. Ednoga večera se je spravo pa šo k njoj. Bilo je že preci kesno. Kda je šo mimo farne cerkve je pogledno angela na čelnoj strani cerkve v düši pa je proso Boga i sv. Ladislava naj ga vodita po nedužnoj poti, po poti poštenja i da bi se srečno vračao tü mimo nazaj domo. Za dobre pol vöre je prišeo pod Marikino okno. Poklunkao je — ednok, dvakrat, trikrat — nikaj. Šče bole je ružo, te se komaj nikak oglasi — i spoznao je — ona je bila. Oglaso se je tüdi on i za eden časek so se vrata na prekliti odprla. Dobro jütro je pravila ona. On pa, deset vöra je, ešče nej ütro. Pogučala sta si, ka sta želela i na konci celo svadila i Tinek se je vračao domo. Mislo si je samo: Slabo je to, bole bi bio zadovolen, či nebi stanola, bi bar znao, ka ma straj. Pa je prišo den, ka se je Tinek napoto k Mariki. Šo je ednok, dvakrat pa večkrat. I proti vsem lüdskim gučom Tinek ftičke nej mogeo zgrabiti. Tüdi Tinek je nej bio takši svetec kak se je delao. Meo je na vsaki prst edno, bio je pa on edno ka mogoče
malo što: Bio je do dekeo do kraja pošteni i v tom ga nej vkano nišče. I na drügom kraji, bio je jako strogi pa nesmileni do deklin. V nikšem tali je nej dao dekli prav. Vse je moglo biti samo po njegovom. Dobro je meo Mariko na skrbi, a vidilo se je pa tüdi, sam je dečkom povedao, da ma v istini rad edno drügo, malo starejšo deklo. I či gli edni dosta znajo proti njoj. Tinek je pa pravo: Kakšno je stvoro Bog, takša je, je pa poštena i ščem jo meti.
Tak se je palik ednoga večera napoto Tinek k Mariki. Šo je pa ranej, kak navadno. I kda je šo proti njenomi domi, je čüo daleč iz drüge fare zvon. V njegovoj düši pa se je oglasila pesem: Tvoj glas poslüšam iz daljave Ave Marija, ave Marija!
Vzeo je kapo z glave i odmolo Zdravo Marijo. Prišo pa je med tem že do Marikinoga okna. Čüdno, gnes svetijo. Pa te vsikdar pravi, kak rano spat idejo. Eh dobro. Mogoče se pa gnes što zgrabi. Prišo je pod okno, pogledno notri i ka je iskao, to je najšeo. Obrno se i šo nazaj domo. Mislo si je pa svoje. Gnes
pa nikdar več. Kda je prišeo vö z vesi, je pravo; Z Bogom ves i z vesi se je pa čüla pesem dečkov, štera pravi:
Na okence potrkam, se ljubica prebudi. 
I ta pesem je genola v njegovoj düši najstrašnejše spomine. Kda je pa prišeo do farne cerkve, je pravo sam v sebi: Hvala Ti Bog, ar si me nedužno vodo i ne dopüsti, ka bi šo mogoče po toj poti kda nazaj.“ Vido sam drügo zajtro Tineka, ka je šo nekam po vesi, zamišlen preci v sebe. I on je bio odkriti do mene i mi je povedao tüdi to. Pravo je samo. Štiri mesece sam lovio ftičke, a snočkar sam je zgrago. Tüdi Marika je nej... ! I jas, kak pajdaš, ka sam si znao. Najbokše de tak, kak so mati pravili: Gda boš se ženo, te svojo že najdeš, sam njemi pravo. Nasmejao se je Tinek, smijao sam se jas i večer, namesto, ka bi klepao v tretjo ves, sva šla doma okoli po vesi i čüla se pesem:
Prav lepa je betinska fara, še lepši je beltinski zvon, svet’ Laci je njegov patron.
P. L.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.
Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava.
Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.